article Fiskalni svet opozarja na skokovit porast proračunskega primanjkljaja v 2025 8.1.2026
Proračunski primanjkljaj Slovenije se je v letu 2025 občutno povečal in dosegel 1,7 milijarde evrov, kar je znatno več od 0,2 milijarde evrov v letu 2024. Fiskalni svet poudarja, da ta porast prvič po dolgem času ni posledica izrednih zunanjih okoliščin, temveč ukrepov ekonomske politike, zlasti plačne reforme v javnem sektorju, izplačila zimskega regresa in dodatnega financiranja zdravstvene blagajne. Medtem ko finančni minister Klemen Boštjančič izpostavlja, da je primanjkljaj nižji od načrtovanih 1,86 milijarde evrov, neodvisni nadzorni organ opozarja na nerealno načrtovanje. Prihodki proračuna so znašali 15,1 milijarde evrov, njihova rast pa je temeljila predvsem na evropskih sredstvih, saj so domači viri pod pritiskom slabših gospodarskih razmer. Odhodki so narasli na 16,8 milijarde evrov, pri čemer so se stroški dela povečali za več kot 14 odstotkov. Fiskalni svet svari pred dolgoročno nevzdržnostjo javnih financ, saj tekoča poraba narašča hitreje od gospodarske rasti, kar omejuje manevrski prostor države za prihodnje krize.
| Trditev | Ključne razlike | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Fiskalni svet opozarja na nerealistično načrtovanje proračunske porabe. | Viri se razlikujejo v stopnji kritičnosti in fokusu na vzroke. | Da: Fiskalni svet opozarja na precenjeno načrtovanje porabe. | Delno: Opozarja na visoko rast in problematično tekočo porabo. | Delno: Opozorilo o tvegani rasti porabe in vzdržnosti. | Delno: Poročilo kritično opisuje visok primanjkljaj ob koncu leta. | Da: Opozarja na nerealistično načrtovanje in prociklično porabo. | Da: Opozarja, da ocene temeljijo na nerealističnih predpostavkah. | Delno: Opozorilo na tvegano stanje in hitro rast porabe. | Da: Svet opozarja na neracionalno načrtovanje proračunske porabe. | Da: Fiskalni svet navaja, da ocena temelji na nerealnih predpostavkah. |
| Stroški dela so se zaradi plačne reforme in zimskega regresa povečali za 14,1 %. | Le RTV, SiOL in Nova24 potrdijo točen odstotek, drugi le vzroke. | Delno: Omenjena je 14,1-odstotna rast stroškov dela v proračunu. | Da: Navedena je 14,1-odstotna rast zaradi reforme in regresa. | Delno: Omenjeni so višji stroški dela, a odstotek 14,1 % ni naveden. | Delno: Omenjen je zimski regres kot vzrok, odstotek ni naveden. | Da: Navedeno je, da so bili stroški dela lani za 14,1 % višji. | Delno: Omenja plačno reformo in regres, a ne navaja odstotka 14,1 %. | Da: Navedena rast 14,1 % zaradi reforme in regresa. | Delno: Omenjena sta razloga za rast, a odstotek 14,1 % ni naveden. | Delno: Omenja plačno reformo in regres, a ne navaja točno 14,1 %. |
| Proračunski primanjkljaj se je v letu 2025 povečal na 1,7 milijarde evrov. | Viri se razhajajo v časovni umestitvi (2025 vs. lani). | Delno: Članek omenja lanski primanjkljaj v višini 1,7 milijarde evrov. | Da: Članek navaja primanjkljaj 1,7 milijarde evrov v letu 2025. | Da: Brez interventnih ukrepov je znašal 1,7 milijarde evrov. | Delno: Članek navaja 1,72 mlrd EUR za lani, a ne omenja leta 2025. | Da: Članek navaja, da je primanjkljaj v letu 2025 znašal 1,7 mrd EUR. | Da: Članek navaja, da je lani (2025) znašal 1,7 milijarde evrov. | Da: Članek navaja primanjkljaj 1,7 milijarde evrov v letu 2025. | Da: Fiskalni svet in minister potrjujeta znesek 1,7 milijarde evrov. | Da: Besedilo navaja povečanje na 1,7 milijarde evrov v lanskem letu. |
| Vplačilo v zdravstveno blagajno je lani znašalo 544 milijonov evrov. | Le STA in Večer navajata znesek, drugi le dejstvo o prenosu. | Da: Naveden je točen znesek transferja v ZZZS. | Delno: Omenjeno je dodatno financiranje blagajne, a brez zneska. | Delno: Omenjeno je dodatno financiranje blagajne, a brez zneska. | Delno: Omenjeno je dodatno financiranje blagajne, znesek ni naveden. | Delno: Omenjeno je dodatno financiranje blagajne, a brez zneska. | Da: Članek eksplicitno navaja ta znesek za lansko leto. | Ni omenjeno | Delno: Omenjeno je dodatno financiranje blagajne, a brez zneska. | Delno: Omenja dodatno financiranje blagajne, a ne navaja zneska. |
| Slovenija se po deležu dolga v BDP uvršča v zgornjo polovico držav članic EU. | Viri se delijo glede na vire podatkov in interpretacijo številk. | Ne: Dolg je pod povprečjem evrskega območja in EU. | Da: Članek neposredno navaja uvrstitev v zgornjo polovico EU. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje uvrstitev v zgornjo polovico držav EU. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje uvrstitev v zgornjo polovico držav EU. | Ne: Minister trdi, da je Slovenija na spodnji strani držav EU. | Da: Fiskalni svet ugotavlja, da je Slovenija na 10. mestu od 27. |
| Finančni minister trdi, da je primanjkljaj nižji od prvotno načrtovanega. | Mešan odziv: od potrditve in podrobnosti do popolnega molka. | Delno: Omenjeno, da je primanjkljaj nižji od načrtov v rebalansu. | Ni omenjeno | Da: Minister trdi, da je primanjkljaj nižji od načrtovanega. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Delno: Omenjena je nižja realizacija glede na oceno ministrstva. | Ni omenjeno | Da: Minister navaja, da je primanjkljaj nižji od načrtovanih 1,86 mlrd. | Da: Minister Boštjančič se je hvalil, da je primanjkljaj nižji. |
| Domači proračunski viri so pod negativnim vplivom poslabšanih gospodarskih razmer. | STA edina zanika vpliv, ostali ga potrjujejo ali delno priznavajo. | Ne: Davčni prihodki ostajajo visoki zaradi ugodnih razmer na trgu dela. | Da: Članek neposredno potrjuje negativni vpliv na domače vire. | Da: Članek neposredno potrjuje negativni vpliv na domače vire. | Da: Besedilo dobesedno potrjuje negativni vpliv na domače vire. | Da: Članek navaja, da so domači viri pod pritiskom slabših razmer. | Delno: Omenjena nižja rast mase plač in dohodnine. | Da: Članek neposredno potrjuje negativni vpliv na domače vire. | Da: Članek neposredno potrjuje negativen vpliv na domače vire. | Da: Članek dobesedno navaja ta vpliv na domače vire. |
| Visok primanjkljaj je posledica ukrepov ekonomske politike in ne izrednih razmer. | Skoraj vsi viri trditev potrjujejo, SiOL pa ostaja zadržan. | Da: Besedilo neposredno potrjuje ta vzrok povečanja. | Da: Fiskalni svet izpostavlja ukrepe politike namesto izrednih razmer. | Da: Fiskalni svet ugotavlja, da izhaja iz ukrepov ekonomske politike. | Da: Fiskalni svet navaja ukrepe politike namesto izrednih razmer. | Da: Fiskalni svet poudarja, da so krivi ukrepi in ne izredne razmere. | Da: Fiskalni svet ugotavlja, da izhaja iz ukrepov, ne izrednih razmer. | Delno: Omenjena rast odhodkov brez interventnih ukrepov. | Da: Fiskalni svet navaja ukrepe politike namesto izrednih razmer. | Da: Članek navaja, da je izhajal iz ukrepov ekonomske politike. |
| Glavni vir rasti proračunskih prihodkov so bila evropska sredstva. | STA trditev zavrača, vsi ostali viri pa jo potrjujejo. | Ne: Prihodki so rasli predvsem zaradi davčnih prihodkov. | Da: Članek potrjuje, da so bila glavni vir rasti evropska sredstva. | Da: Članek navaja evropska sredstva kot glavni vir rasti. | Da: Članek izrecno navaja evropska sredstva kot glavni vir rasti. | Da: Članek izrecno navaja evropska sredstva kot glavni vir rasti. | Da: Rast prihodkov je bila v največji meri posledica teh nakazil. | Da: Članek izrecno navaja evropska sredstva kot glavni vir rasti. | Da: Članek navaja evropski denar kot glavni vir rasti prihodkov. | Da: Članek izrecno navaja evropska sredstva kot glavni vir rasti. |
| Visoka likvidnostna rezerva države služi kot pomemben blažilnik tveganj. | Le 24ur in Svet24 trditev potrjujeta, večina jo prezre. | Delno: Omenjena je visoka raven sredstev na računih države. | Ni omenjeno | Da: Likvidnostna rezerva je navedena kot pomemben blažilnik tveganj. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Likvidnostna rezerva je izpostavljena kot pomemben blažilnik. | Ni omenjeno |
| Investicije v obrambo so predstavljale polovico celotne rasti investicij. | Večina potrjuje; STA previdna, Delo in Nova24TV molčita. | Delno: Omenjena je visoka rast investicij v vojaško opremo. | Da: Polovica rasti investicij je bila posledica obrambnih investicij. | Da: Polovica rasti je bila posledica večjih vlaganj v obrambo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Polovica rasti investicij je bila posledica področja obrambe. | Da: Polovica rasti investicij je bila na področju obrambe. | Da: Polovica rasti investicij je posledica vlaganj v obrambo. | Da: Polovica rasti investicij je bila posledica vlaganj v obrambo. |
| Primanjkljaj naj bi se v letih 2026 in 2027 še dodatno poglobil na 2,1 milijarde evrov. | Le Večer navaja znesek, ostali le splošno poglabljanje. | Ni omenjeno | Delno: Omenjeno je poglabljanje v prihodnje, a brez zneska 2,1 mrd. | Delno: Napovedano je poglabljanje, a znesek 2,1 mlrd ni omenjen. | Ni omenjeno | Delno: Omenjeno je poglabljanje, a brez zneska 2,1 mrd EUR. | Da: V obeh letih naj bi po dokumentih znašal po 2,1 milijarde evrov. | Delno: Napovedano poglabljanje, a znesek 2,1 mlrd ni omenjen. | Delno: Napovedano je poglabljanje, a znesek 2,1 mlrd ni omenjen. | Delno: Omenja poglobitev v 2026-2027, a ne navaja zneska 2,1 mrd. |
| Investicije v železniško infrastrukturo so zrasle za 40 %, v cestno pa padle za četrtino. | Le RTV, Večer in Siol potrjujejo podatke, ostali molčijo. | Ni omenjeno | Da: Navedena je 40 % rast za železnice in padec za četrtino za ceste. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Navedena sta 40-odstotna rast in četrtinski padec. | Da: Navedena 40 % rast za železnice in četrtinski padec za ceste. | Not Mentioned | Ni omenjeno |
| Tekoča poraba države raste hitreje od dolgoročne gospodarske rasti. | Večina potrjuje; Delo in Večer molčita; razlike v intenzivnosti. | Da: Navedeno, da poraba raste precej bolj od ocenjene rasti. | Da: Realna tekoča poraba raste hitreje od dolgoročne gospodarske rasti. | Da: Povečala se je bistveno hitreje od ocenjene dolgoročne rasti. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da se poraba povečuje hitreje od dolgoročne rasti. | Ni omenjeno | Da: Fiskalni svet ugotavlja hitrejšo rast od dolgoročne gospodarske. | Da: Tekoča poraba raste bistveno hitreje od dolgoročne rasti. | Da: Realna tekoča poraba raste občutno hitreje od dolgoročne rasti. |
| Investicije v železniško infrastrukturo so zrasle za 40 %, v cestno pa padle za četrtina. | Vsi analizirani viri trditve sploh ne omenjajo. | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Ni omenjeno | Not Mentioned |
| Entiteta | Ključne razlike | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Sektor država | Kritika prekomerne porabe nasproti nevtralni statistiki. | Negativno: Izpostavljena prekomerna rast tekoče porabe. | Negativno: Kritika prehitre rasti tekoče porabe glede na gospodarsko rast. | Negativno: Izpostavljena tvegana in prehitra rast tekoče porabe. | Nevtralno: Omenjen v okviru ustvarjenega decembrskega primanjkljaja. | Negativno: Opisan kot požrešen proračun s prehitro rastjo porabe. | Nevtralno: Omenjen v kontekstu reforme plač v javnem sektorju. | Negativno: Izpostavljena prehitra rast realne tekoče porabe. | Nevtralno: Omenjen v okviru statističnih podatkov o tekoči porabi. | Nevtralno: Omenjen v okviru tehničnih ugotovitev o porabi in dolgu. |
| Fiskalni svet | Strokovni vir opozoril ali orodje za kritiko oblasti. | Nevtralno: Podaja strokovno oceno stanja brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: Podaja strokovna opozorila in analizo brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: Naveden kot vir podatkov in opozoril brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: Vir informacij in poročevalec o stanju proračuna. | Pozitivno: Avtor ga citira kot glas razuma in strokovno avtoriteto. | Nevtralno: Govorec, ki podaja opozorila brez meta-vrednotenja avtorja. | Nevtralno: Govorec, ki podaja opozorila brez meta-vrednotenja avtorja. | Nevtralno: Naveden kot vir opozoril in podatkov brez meta-vrednotenja. | Pozitivno: Avtor ga uporablja kot verodostojen vir za razkritje neresnic. |
| Vlada Republike Slovenije | Prevladuje ostra ekonomska kritika, redki viri so nevtralni. | Negativno: Kritika ukrepov ekonomske politike in visoke porabe. | Negativno: Kritika ukrepov ekonomske politike in spodbujanja pričakovanj. | Negativno: Kritika ekonomske politike in tvegane rasti porabe. | Nevtralno: Posredno omenjena prek ukrepov ekonomske politike. | Negativno: Avtor jo kritizira zaradi neprevidnosti in vojne z gospodarstvom. | Negativno: Kritika ukrepov ekonomske politike, ki poglabljajo primanjkljaj. | Negativno: Kritika zaradi prehitre rasti porabe in spodbujanja pričakovanj. | Nevtralno: Implicirana kot nosilec politike, a brez neposredne ocene. | Negativno: Obtožena prisile v najem posojil za lastno kampanjo. |
| Klemen Boštjančič | Nevtralno citiranje nasproti kritiki nerealnih ocen. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Naveden le kot govorec, ki podaja svojo trditev. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Citiran kot govorec, ki pojasnjuje proračunske številke. | Negativno: Avtor mu očita hvaljenje na podlagi nerealnih ocen. |
| Slovenija | Vsi viri ohranjajo nevtralen ton s poudarkom na makroekonomiji. | Nevtralno: Omenjena le kot lokacija dogajanja. | Nevtralno: Omenjena v kontekstu dolga in primerjave z drugimi članicami. | Nevtralno: Omenjena v kontekstu proračuna in gospodarskih razmer. | Nevtralno: Omenjena v kontekstu državnega proračuna in gospodarstva. | Nevtralno: Omenjena v kontekstu zadolženosti in primerjave z EU. | Nevtralno: Omenjena v kontekstu proračunskih podatkov in občin. | Nevtralno: Omenjena v kontekstu primerjave dolga znotraj EU. | Nevtralno: Omenjena v kontekstu gospodarskih razmer in primerjav. | Nevtralno: Omenjena v kontekstu statističnih podatkov o dolgu in BDP. |
| Evropska unija | Vsi viri so nevtralni, razlike so le v tehničnih poudarkih. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjena kot vir sredstev in okvir za primerjavo dolga. | Nevtralno: Omenjena le kot vir sredstev za proračunske prihodke. | Nevtralno: Omenjena kot vir sredstev za proračunske prihodke. | Nevtralno: Omenjena kot vir sredstev in regulator fiskalnih pravil. | Nevtralno: Omenjena le v kontekstu nakazil evropskih sredstev. | Nevtralno: Omenjena le kot okvir za primerjavo zadolženosti. | Nevtralno: Omenjena kot vir sredstev in okvir za primerjavo. | Nevtralno: Omenjena le kot referenčni okvir za primerjavo dolga. |
| Zdravstvena blagajna (ZZZS) | Vsi viri enotno in nevtralno poročajo le o financiranju. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjena kot prejemnica dodatnega financiranja. | Nevtralno: Omenjena kot prejemnica dodatnega financiranja. | Nevtralno: Omenjena kot prejemnica dodatnega financiranja. | Nevtralno: Omenjena le kot prejemnica dodatnega financiranja. | Nevtralno: Omenjena kot prejemnica dodatnega financiranja. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjena zgolj kot prejemnica dodatnega financiranja. | Nevtralno: Omenjena le kot prejemnica dodatnega financiranja. |
| Upokojenci | Vsi viri ohranjajo nevtralen ton, omejen na zimske dodatke. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjeni kot prejemniki zimskega dodatka. | Nevtralno: Omenjeni posredno preko zimskega regresa in dodatkov. | Nevtralno: Implicirani prejemniki zimskega regresa in dodatka. | Nevtralno: Omenjeni le kot prejemniki zimskega dodatka. | Nevtralno: Posredno omenjeni preko izplačila zimskega regresa. | Ni omenjeno | Nevtralno: Implicirani prek omembe zimskega regresa in dodatkov. | Ni omenjeno |
| Davorin Kračun | Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen le kot vodja institucije, ki podaja poročilo. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen le kot vodja organa in vir navedb. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen le kot vodja organa, ki podaja ugotovitve. |
| Ministrstvo za finance | Večer in Domovina kritizirata nerealne ocene; drugi molčijo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Negativno: Kritika nerealističnih predpostavk in ocen realizacije. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Negativno: Očitana priprava nerealističnih ocen za izvajanje ukrepov. |
Analiziranih 9 virov
Primerjalne tabele in infografika uporabljajo vse prikazane vire.
| Vir | Naslov | |
|---|---|---|
| Fiskalni svet opozarja na visoko rast primanjkljaja | ||
| Fiskalni svet opozarja na visoko rast primanjkljaja, ki izhaja iz ukrepov ekonomske politike | ||
| Fiskalni svet svari: visok primanjkljaj ni več posledica kriznih razmer | ||
| Lani več kot podvojen primanjkljaj državnega proračuna | ||
| Fiskalni svet opozarja na eksplozijo primanjkljaja, za katerega je kriva vladna politika, ne izredne razmere | ||
| Proračunska luknja tudi brez izrednih razmer: Fiskalni svet opozarja na nevarno poglabljanje primanjkljaja | ||
| Resno opozorilo fiskalnega sveta: Stanje je tvegano | ||
| Fiskalni svet opozarja: Rast odhodkov je tvegana | ||
| Za Golobovo kampanjo milijoni, ki jih bomo morali vrniti - Domovina |