MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Zaposlovanje se je v drugi polovici leta 2025 umirilo.
• Večina novih prijav v evidenco brezposelnih je posledica izteka pogodb za določen čas.
• Slovenija in Malta dosegata najnižjo stopnjo brezposelnosti v Evropski uniji.
• Brezposelnost med mladimi se je povečala za skoraj desetino.
• Število dolgotrajno brezposelnih se je zmanjšalo na približno 18.000 oseb.
• Največje povpraševanje po kadrih je bilo v izobraževanju, zdravstvu in gradbeništvu.
• Konec leta 2025 je bilo v Sloveniji registriranih 47.177 brezposelnih oseb.
• Število brezposelnih se je na letni ravni povečalo za 0,3 odstotka.
• Povprečno število brezposelnih v letu 2025 je bilo 45.410, kar je 1,2 odstotka manj kot leto prej.
• Delodajalci so v letu 2025 objavili 151.803 prostih delovnih mest, kar je 3,5 odstotka manj kot predlani.
• Junija 2025 je bila dosežena rekordno nizka raven brezposelnosti z 42.398 osebami.
• Eksperimentalna stopnja brezposelnosti v Sloveniji znaša 4,7 odstotka.
• V letu 2025 je bilo izdanih skoraj 43.000 delovnih dovoljenj in soglasij za tujce.
• Povečanje števila iskalcev prve zaposlitve je delno posledica sprememb zakonodaje o mednarodni zaščiti.

key differences

Brezposelnost med mladimi se je povečala za skoraj desetino.

Le Delo potrjuje delež, drugi molčijo ali so nejasni.

Delodajalci so v letu 2025 objavili 151.803 prostih delovnih mest, kar je 3,5 odstotka manj kot predlani.

Večina potrjuje podatke, STA in Svet24 pa jih ne omenjata.

Eksperimentalna stopnja brezposelnosti v Sloveniji znaša 4,7 odstotka.

RTV, Delo in Svet24 potrjujejo podatek, ostali ga ne omenjajo.

Junija 2025 je bila dosežena rekordno nizka raven brezposelnosti z 42.398 osebami.

Polovica virov potrjuje rekord, ostali ga sploh ne omenjajo.

Konec leta 2025 je bilo v Sloveniji registriranih 47.177 brezposelnih oseb.

Vsi viri trditev soglasno potrjujejo brez razlik v vsebini.

Največje povpraševanje po kadrih je bilo v izobraževanju, zdravstvu in gradbeništvu.

Polovica virov potrjuje, Delo zanika, ostali molčijo.

Povečanje števila iskalcev prve zaposlitve je delno posledica sprememb zakonodaje o mednarodni zaščiti.

Le RTV Slovenija potrjuje povezavo, ostali viri molčijo.

Povprečno število brezposelnih v letu 2025 je bilo 45.410, kar je 1,2 odstotka manj kot leto prej.

Večina virov potrjuje podatke, STA in cekin.si jih ne omenjata.

Slovenija in Malta dosegata najnižjo stopnjo brezposelnosti v Evropski uniji.

Response blocked with reason: FinishReason.PROHIBITED_CONTENT

V letu 2025 je bilo izdanih skoraj 43.000 delovnih dovoljenj in soglasij za tujce.

Le RTV in Delo potrjujeta podatek, ostali viri ga ne omenjajo.

Večina novih prijav v evidenco brezposelnih je posledica izteka pogodb za določen čas.

RTV potrjuje, Delo z deli, drugi le omenjajo ali molčijo.

Zaposlovanje se je v drugi polovici leta 2025 umirilo.

Večer in Cekin potrjujeta, drugi le delno ali specifično.

Število brezposelnih se je na letni ravni povečalo za 0,3 odstotka.

Svet24 napačno navaja odstotne točke, ostali le odstotke.

Število dolgotrajno brezposelnih se je zmanjšalo na približno 18.000 oseb.

Večina potrjuje številko, Večer le upad, drugi molčijo.

source analyses

Delo

Brezposelnost med mladimi se je povečala za skoraj desetino.

Da: Brezposelnost med mladimi se je povečala za skoraj desetino.

Delodajalci so v letu 2025 objavili 151.803 prostih delovnih mest, kar je 3,5 odstotka manj kot predlani.

Da: Prejeli so 151.803 prostih mest, kar je 3,5 % manj kot predlani.

Eksperimentalna stopnja brezposelnosti v Sloveniji znaša 4,7 odstotka.

Da: Eksperimentalna stopnja brezposelnosti znaša 4,7 %.

Junija 2025 je bila dosežena rekordno nizka raven brezposelnosti z 42.398 osebami.

Ni omenjeno

Konec leta 2025 je bilo v Sloveniji registriranih 47.177 brezposelnih oseb.

Da: Ob koncu decembra 2025 je bilo registriranih 47.177 oseb.

Največje povpraševanje po kadrih je bilo v izobraževanju, zdravstvu in gradbeništvu.

Ne: Omenjeni so le sektorji, iz katerih so prišli brezposelni.

Povečanje števila iskalcev prve zaposlitve je delno posledica sprememb zakonodaje o mednarodni zaščiti.

Ni omenjeno

Povprečno število brezposelnih v letu 2025 je bilo 45.410, kar je 1,2 odstotka manj kot leto prej.

Da: V letu 2025 je bilo povprečje 45.410, kar je 1,2 % manj kot 2024.

Slovenija in Malta dosegata najnižjo stopnjo brezposelnosti v Evropski uniji.

Da: Slovenija in Malta ostajata državi z najnižjo stopnjo v EU.

V letu 2025 je bilo izdanih skoraj 43.000 delovnih dovoljenj in soglasij za tujce.

Da: Izdali so skoraj 43.000 delovnih dovoljenj in soglasij.

Večina novih prijav v evidenco brezposelnih je posledica izteka pogodb za določen čas.

Delno: Od 5328 prijav jih je bilo 2219 zaradi izteka določenega časa.

Zaposlovanje se je v drugi polovici leta 2025 umirilo.

Delno: Članek omenja skromnejše zaposlovanje decembra in v letu 2025.

Število brezposelnih se je na letni ravni povečalo za 0,3 odstotka.

Da: Stanje je 0,3 % nad tistim ob koncu decembra 2024.

Število dolgotrajno brezposelnih se je zmanjšalo na približno 18.000 oseb.

Da: Konec decembra jih je bilo okoli 18.000.

RTV Slovenija

Brezposelnost med mladimi se je povečala za skoraj desetino.

Delno: Omenjeno je povečanje, a natančen delež (desetina) ni naveden.

Delodajalci so v letu 2025 objavili 151.803 prostih delovnih mest, kar je 3,5 odstotka manj kot predlani.

Da: Številke in odstotek upada se ujemajo z besedilom.

Eksperimentalna stopnja brezposelnosti v Sloveniji znaša 4,7 odstotka.

Da: Članek navaja točno to začasno eksperimentalno stopnjo.

Junija 2025 je bila dosežena rekordno nizka raven brezposelnosti z 42.398 osebami.

Da: Članek izpostavlja junij kot mesec z najnižjo brezposelnostjo.

Konec leta 2025 je bilo v Sloveniji registriranih 47.177 brezposelnih oseb.

Da: Besedilo potrjuje točno število ob koncu leta.

Največje povpraševanje po kadrih je bilo v izobraževanju, zdravstvu in gradbeništvu.

Da: Ta področja so izpostavljena kot tista z največ prostimi mesti.

Povečanje števila iskalcev prve zaposlitve je delno posledica sprememb zakonodaje o mednarodni zaščiti.

Da: Članek neposredno povezuje te dve dejstvi.

Povprečno število brezposelnih v letu 2025 je bilo 45.410, kar je 1,2 odstotka manj kot leto prej.

Da: Podatki se ujemajo z navedbami v besedilu.

Slovenija in Malta dosegata najnižjo stopnjo brezposelnosti v Evropski uniji.

Da: Direktorica zavoda je poudarila prvo mesto Slovenije in Malte.

V letu 2025 je bilo izdanih skoraj 43.000 delovnih dovoljenj in soglasij za tujce.

Da: Navedeno je, da je bilo skupno izdanih približno 43.000 dovoljenj.

Večina novih prijav v evidenco brezposelnih je posledica izteka pogodb za določen čas.

Da: Besedilo potrjuje, da je to razlog za večino prijav.

Zaposlovanje se je v drugi polovici leta 2025 umirilo.

Delno: Omenjeno je počasnejše zmanjševanje in previdnost delodajalcev.

Število brezposelnih se je na letni ravni povečalo za 0,3 odstotka.

Da: Članek navaja 0,3-odstotno povečanje glede na leto 2024.

Število dolgotrajno brezposelnih se je zmanjšalo na približno 18.000 oseb.

Da: Besedilo navaja, da jih je trenutno okoli 18.000.

STA

Brezposelnost med mladimi se je povečala za skoraj desetino.

Ni omenjeno

Delodajalci so v letu 2025 objavili 151.803 prostih delovnih mest, kar je 3,5 odstotka manj kot predlani.

Ni omenjeno

Eksperimentalna stopnja brezposelnosti v Sloveniji znaša 4,7 odstotka.

Ni omenjeno

Junija 2025 je bila dosežena rekordno nizka raven brezposelnosti z 42.398 osebami.

Ni omenjeno

Konec leta 2025 je bilo v Sloveniji registriranih 47.177 brezposelnih oseb.

Da: Konec leta je bilo registriranih 47.177 brezposelnih.

Največje povpraševanje po kadrih je bilo v izobraževanju, zdravstvu in gradbeništvu.

Ni omenjeno

Povečanje števila iskalcev prve zaposlitve je delno posledica sprememb zakonodaje o mednarodni zaščiti.

Ni omenjeno

Povprečno število brezposelnih v letu 2025 je bilo 45.410, kar je 1,2 odstotka manj kot leto prej.

Ni omenjeno

Slovenija in Malta dosegata najnižjo stopnjo brezposelnosti v Evropski uniji.

Ni omenjeno

V letu 2025 je bilo izdanih skoraj 43.000 delovnih dovoljenj in soglasij za tujce.

Ni omenjeno

Večina novih prijav v evidenco brezposelnih je posledica izteka pogodb za določen čas.

Ni omenjeno

Zaposlovanje se je v drugi polovici leta 2025 umirilo.

Delno: Omenjeno je, da se je zmanjševanje brezposelnosti upočasnilo.

Število brezposelnih se je na letni ravni povečalo za 0,3 odstotka.

Da: Število je za 0,3 odstotka večje kot decembra 2024.

Število dolgotrajno brezposelnih se je zmanjšalo na približno 18.000 oseb.

Ni omenjeno

Svet24

Brezposelnost med mladimi se je povečala za skoraj desetino.

Delno: Članek potrjuje povečanje deleža mladih, ne pa točnega odstotka.

Delodajalci so v letu 2025 objavili 151.803 prostih delovnih mest, kar je 3,5 odstotka manj kot predlani.

Ni omenjeno

Eksperimentalna stopnja brezposelnosti v Sloveniji znaša 4,7 odstotka.

Da: Članek eksplicitno navaja to vrednost za Slovenijo.

Junija 2025 je bila dosežena rekordno nizka raven brezposelnosti z 42.398 osebami.

Da: Direktorica zavoda je izpostavila junij s to številko.

Konec leta 2025 je bilo v Sloveniji registriranih 47.177 brezposelnih oseb.

Da: Članek navaja točno to številko za konec leta 2025.

Največje povpraševanje po kadrih je bilo v izobraževanju, zdravstvu in gradbeništvu.

Ni omenjeno

Povečanje števila iskalcev prve zaposlitve je delno posledica sprememb zakonodaje o mednarodni zaščiti.

Ni omenjeno

Povprečno število brezposelnih v letu 2025 je bilo 45.410, kar je 1,2 odstotka manj kot leto prej.

Da: Podatki se ujemajo z navedbami v članku.

Slovenija in Malta dosegata najnižjo stopnjo brezposelnosti v Evropski uniji.

Delno: Omenjeno, da je bila Slovenija septembra na prvem mestu v EU.

V letu 2025 je bilo izdanih skoraj 43.000 delovnih dovoljenj in soglasij za tujce.

Ni omenjeno

Večina novih prijav v evidenco brezposelnih je posledica izteka pogodb za določen čas.

Delno: Omenjena so sezonska prenehanja zaposlitev ob koncu leta.

Zaposlovanje se je v drugi polovici leta 2025 umirilo.

Delno: Omenjena večja zadržanost pri zaposlovanju mladih.

Število brezposelnih se je na letni ravni povečalo za 0,3 odstotka.

Da: Besedilo potrjuje povečanje za 0,3 odstotne točke.

Število dolgotrajno brezposelnih se je zmanjšalo na približno 18.000 oseb.

Da: Barbo Škerbinc navaja, da jih je zdaj okoli 18.000.

Večer

Brezposelnost med mladimi se je povečala za skoraj desetino.

Ni omenjeno

Delodajalci so v letu 2025 objavili 151.803 prostih delovnih mest, kar je 3,5 odstotka manj kot predlani.

Da: Število in odstotek upada se ujemata z navedbami v članku.

Eksperimentalna stopnja brezposelnosti v Sloveniji znaša 4,7 odstotka.

Ni omenjeno

Junija 2025 je bila dosežena rekordno nizka raven brezposelnosti z 42.398 osebami.

Da: Junija je bila dosežena najnižja raven s to številko.

Konec leta 2025 je bilo v Sloveniji registriranih 47.177 brezposelnih oseb.

Da: Navedeno v naslovu in besedilu za konec leta 2025.

Največje povpraševanje po kadrih je bilo v izobraževanju, zdravstvu in gradbeništvu.

Da: Te dejavnosti so izpostavljene kot tiste z največ povpraševanja.

Povečanje števila iskalcev prve zaposlitve je delno posledica sprememb zakonodaje o mednarodni zaščiti.

Ni omenjeno

Povprečno število brezposelnih v letu 2025 je bilo 45.410, kar je 1,2 odstotka manj kot leto prej.

Da: Podatki se ujemajo z letnim povprečjem v besedilu.

Slovenija in Malta dosegata najnižjo stopnjo brezposelnosti v Evropski uniji.

Ni omenjeno

V letu 2025 je bilo izdanih skoraj 43.000 delovnih dovoljenj in soglasij za tujce.

Ni omenjeno

Večina novih prijav v evidenco brezposelnih je posledica izteka pogodb za določen čas.

Delno: Omenjeno povečano prijavljanje po izteku zaposlitev za določen čas.

Zaposlovanje se je v drugi polovici leta 2025 umirilo.

Da: Besedilo navaja, da se je zaposlovanje po juniju umirilo.

Število brezposelnih se je na letni ravni povečalo za 0,3 odstotka.

Da: Decembra 2025 je bilo 0,3 % več brezposelnih kot decembra 2024.

Število dolgotrajno brezposelnih se je zmanjšalo na približno 18.000 oseb.

Delno: Omenjen upad dolgotrajno brezposelnih, a brez točne številke.

cekin.si

Brezposelnost med mladimi se je povečala za skoraj desetino.

Ni omenjeno

Delodajalci so v letu 2025 objavili 151.803 prostih delovnih mest, kar je 3,5 odstotka manj kot predlani.

Da: Podatki o številu mest in 3,5 % padcu se ujemajo.

Eksperimentalna stopnja brezposelnosti v Sloveniji znaša 4,7 odstotka.

Ni omenjeno

Junija 2025 je bila dosežena rekordno nizka raven brezposelnosti z 42.398 osebami.

Da: Junija je bila s to številko dosežena nova najnižja raven.

Konec leta 2025 je bilo v Sloveniji registriranih 47.177 brezposelnih oseb.

Da: Članek navaja točno to številko za konec leta 2025.

Največje povpraševanje po kadrih je bilo v izobraževanju, zdravstvu in gradbeništvu.

Da: Ta področja so izpostavljena kot tista z največ povpraševanja.

Povečanje števila iskalcev prve zaposlitve je delno posledica sprememb zakonodaje o mednarodni zaščiti.

Ni omenjeno

Povprečno število brezposelnih v letu 2025 je bilo 45.410, kar je 1,2 odstotka manj kot leto prej.

Ni omenjeno

Slovenija in Malta dosegata najnižjo stopnjo brezposelnosti v Evropski uniji.

Ni omenjeno

V letu 2025 je bilo izdanih skoraj 43.000 delovnih dovoljenj in soglasij za tujce.

Ni omenjeno

Večina novih prijav v evidenco brezposelnih je posledica izteka pogodb za določen čas.

Delno: Omenjeno je povečano prijavljanje po izteku teh zaposlitev.

Zaposlovanje se je v drugi polovici leta 2025 umirilo.

Da: Članek navaja, da se je zaposlovanje v nadaljevanju leta umirilo.

Število brezposelnih se je na letni ravni povečalo za 0,3 odstotka.

Da: Navedeno je povečanje za 0,3 % glede na december 2024.

Število dolgotrajno brezposelnih se je zmanjšalo na približno 18.000 oseb.

Ni omenjeno

ljnovice.si

Brezposelnost med mladimi se je povečala za skoraj desetino.

Ni omenjeno

Delodajalci so v letu 2025 objavili 151.803 prostih delovnih mest, kar je 3,5 odstotka manj kot predlani.

Da: V letu 2025 so sporočili 151.803 mest, 3,5 % manj kot leto prej.

Eksperimentalna stopnja brezposelnosti v Sloveniji znaša 4,7 odstotka.

Ni omenjeno

Junija 2025 je bila dosežena rekordno nizka raven brezposelnosti z 42.398 osebami.

Ni omenjeno

Konec leta 2025 je bilo v Sloveniji registriranih 47.177 brezposelnih oseb.

Da: Ob koncu decembra 2025 je bilo registriranih 47.177 oseb.

Največje povpraševanje po kadrih je bilo v izobraževanju, zdravstvu in gradbeništvu.

Ni omenjeno

Povečanje števila iskalcev prve zaposlitve je delno posledica sprememb zakonodaje o mednarodni zaščiti.

Ni omenjeno

Povprečno število brezposelnih v letu 2025 je bilo 45.410, kar je 1,2 odstotka manj kot leto prej.

Da: V povprečju je bilo 45.410 oseb, 1,2 % manj kot v letu 2024.

Slovenija in Malta dosegata najnižjo stopnjo brezposelnosti v Evropski uniji.

Ni omenjeno

V letu 2025 je bilo izdanih skoraj 43.000 delovnih dovoljenj in soglasij za tujce.

Ni omenjeno

Večina novih prijav v evidenco brezposelnih je posledica izteka pogodb za določen čas.

Delno: Decembra se je prijavilo več oseb po izteku določenega časa.

Zaposlovanje se je v drugi polovici leta 2025 umirilo.

Delno: Decembra je bilo zaposlovanje skromnejše kot v prejšnjih mesecih.

Število brezposelnih se je na letni ravni povečalo za 0,3 odstotka.

Da: Število je za 0,3 % preseglo stanje ob koncu decembra 2024.

Število dolgotrajno brezposelnih se je zmanjšalo na približno 18.000 oseb.

Ni omenjeno

Analiza sentimenta

entities

• Slovenija
• Zavod RS za zaposlovanje
• Dolgotrajno brezposelni
• Starejši od 50 let
• Mladi iskalci zaposlitve
• Presežni delavci
• Greta Metka Barbo Škerbinc
• Evropska unija
• Statistični urad Republike Slovenije
• Malta
• Tuji delavci
• Ministrstvo za notranje zadeve

key differences

Dolgotrajno brezposelni

Razpon od statistične nevtralnosti do pohval ob upadu števila.

Evropska unija

Viri so enotno nevtralni, omejeni le na statistične primerjave.

Greta Metka Barbo Škerbinc

Viri so enotno nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju.

Malta

Le RTV in Delo jo pozitivno izpostavljata ob Sloveniji.

Ministrstvo za notranje zadeve

Vsi viri so o entiteti molčali; razlik v poročanju ni.

Mladi iskalci zaposlitve

Poudarek na statistiki vs. specifični izzivi in sezonskost.

Presežni delavci

Vsi viri so nevtralni, razlika je le v statističnem poudarku.

Slovenija

Nekateri poudarjajo uspeh, drugi le suhoparno statistiko.

Starejši od 50 let

Razpon od ranljive skupine do uspešnega zaposlovanja.

Statistični urad Republike Slovenije

Vsi viri so nevtralni, razlikujejo se le v vrsti podatkov.

Tuji delavci

RTV poudarja pravice, Delo statistiko, ostali molčijo.

Zavod RS za zaposlovanje

Svet24 in RTV hvalita učinke, ostali le nevtralno poročajo.

source analyses

Delo

Dolgotrajno brezposelni

Nevtralno: Omenjeni v okviru statističnega upada njihovega števila.

Evropska unija

Nevtralno: Uporabljena kot referenčni okvir za primerjavo podatkov.

Greta Metka Barbo Škerbinc

Nevtralno: Citirana kot govorka o stanju na trgu dela.

Malta

Pozitivno: Omenjena ob Sloveniji kot država z najnižjo brezposelnostjo.

Ministrstvo za notranje zadeve

Ni omenjeno

Mladi iskalci zaposlitve

Nevtralno: Omenjeni v kontekstu rasti brezposelnosti in zadržanosti.

Presežni delavci

Nevtralno: Omenjeni kot kategorija novoprijavljenih oseb na zavodu.

Slovenija

Pozitivno: Izpostavljena kot država z najnižjo stopnjo brezposelnosti.

Starejši od 50 let

Nevtralno: Omenjeni v okviru statističnega zmanjšanja brezposelnosti.

Statistični urad Republike Slovenije

Nevtralno: Naveden kot vir statističnih podatkov.

Tuji delavci

Nevtralno: Omenjeni v povezavi s številom izdanih delovnih dovoljenj.

Zavod RS za zaposlovanje

Nevtralno: Omenjen kot vir podatkov in izvajalec storitev.

RTV Slovenija

Dolgotrajno brezposelni

Pozitivno: rezultati na tem področju so posebej spodbudni

Evropska unija

Nevtralno: omenjena kot okvir za mednarodno primerjavo podatkov

Greta Metka Barbo Škerbinc

Nevtralno: citirana kot govorka o statistiki in načrtih zavoda

Malta

Pozitivno: skupaj s Slovenijo dosegla prvo mesto v EU po nizki stopnji

Ministrstvo za notranje zadeve

Ni omenjeno

Mladi iskalci zaposlitve

Nevtralno: omenjeni v kontekstu statistike in novih ukrepov aktivacije

Presežni delavci

Nevtralno: omenjeni v kontekstu proaktivnega spremljanja trga

Slovenija

Pozitivno: uvrščena v sam vrh EU po nizki stopnji brezposelnosti

Starejši od 50 let

Pozitivno: vidni so pozitivni premiki pri njihovem vključevanju na trg

Statistični urad Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot vir uradnih statističnih podatkov

Tuji delavci

Nevtralno: omenjeni v kontekstu pomanjkanja kadra in varovanja pravic

Zavod RS za zaposlovanje

Pozitivno: usmerjenost v težje zaposljive skupine je učinkovita

STA

Dolgotrajno brezposelni

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

Greta Metka Barbo Škerbinc

Ni omenjeno

Malta

Ni omenjeno

Ministrstvo za notranje zadeve

Ni omenjeno

Mladi iskalci zaposlitve

Ni omenjeno

Presežni delavci

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Geografski in statistični okvir poročanja.

Starejši od 50 let

Ni omenjeno

Statistični urad Republike Slovenije

Ni omenjeno

Tuji delavci

Ni omenjeno

Zavod RS za zaposlovanje

Nevtralno: Vir uradnih podatkov o brezposelnosti.

Svet24

Dolgotrajno brezposelni

Pozitivno: izpostavljeni zaradi uspešnega zmanjšanja njihovega števila

Evropska unija

Nevtralno: omenjena le kot statistično povprečje za primerjavo

Greta Metka Barbo Škerbinc

Nevtralno: citirana kot govorka in vir informacij o trgu dela

Malta

Ni omenjeno

Ministrstvo za notranje zadeve

Ni omenjeno

Mladi iskalci zaposlitve

Nevtralno: omenjeni kot ciljna skupina s specifičnimi izzivi

Presežni delavci

Ni omenjeno

Slovenija

Pozitivno: izpostavljena kot prva v EU po stopnji brezposelnosti

Starejši od 50 let

Pozitivno: omenjeni v kontekstu večjega deleža zaposlovanja

Statistični urad Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot vir eksperimentalne stopnje brezposelnosti

Tuji delavci

Ni omenjeno

Zavod RS za zaposlovanje

Pozitivno: pohvaljeni rezultati in napori pri dolgotrajno brezposelnih

Večer

Dolgotrajno brezposelni

Nevtralno: Omenjeni v okviru statističnih trendov in ranljivih skupin.

Evropska unija

Ni omenjeno

Greta Metka Barbo Škerbinc

Ni omenjeno

Malta

Ni omenjeno

Ministrstvo za notranje zadeve

Ni omenjeno

Mladi iskalci zaposlitve

Nevtralno: Omenjeni kot skupina, ki vpliva na sezonsko brezposelnost.

Presežni delavci

Nevtralno: Omenjeni v okviru upada števila prijav na zavod.

Slovenija

Nevtralno: Kontekstualno prizorišče statističnih podatkov o brezposelnosti.

Starejši od 50 let

Nevtralno: Omenjeni kot ranljiva skupina z upadom števila prijav.

Statistični urad Republike Slovenije

Ni omenjeno

Tuji delavci

Ni omenjeno

Zavod RS za zaposlovanje

Nevtralno: Vir statističnih podatkov in informacij o trgu dela.

cekin.si

Dolgotrajno brezposelni

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

Greta Metka Barbo Škerbinc

Ni omenjeno

Malta

Ni omenjeno

Ministrstvo za notranje zadeve

Ni omenjeno

Mladi iskalci zaposlitve

Nevtralno: Omenjeni v kontekstu sezonskega povečanja prijav.

Presežni delavci

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Kontekstualno prizorišče statističnih podatkov.

Starejši od 50 let

Ni omenjeno

Statistični urad Republike Slovenije

Ni omenjeno

Tuji delavci

Ni omenjeno

Zavod RS za zaposlovanje

Nevtralno: Vir statističnih podatkov in informacij o trgu dela.

ljnovice.si

Dolgotrajno brezposelni

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

Greta Metka Barbo Škerbinc

Ni omenjeno

Malta

Ni omenjeno

Ministrstvo za notranje zadeve

Ni omenjeno

Mladi iskalci zaposlitve

Ni omenjeno

Presežni delavci

Nevtralno: Omenjeni le kot del statistike o novih prijavah.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena le kot lokacija statističnih podatkov.

Starejši od 50 let

Ni omenjeno

Statistični urad Republike Slovenije

Ni omenjeno

Tuji delavci

Ni omenjeno

Zavod RS za zaposlovanje

Nevtralno: Informativno omenjen kot vir podatkov in prejemnik prijav.

Viri

articles

• article order

  4

  body

  s podatki v 1. in od 5. odstavka Ljubljana, 08. januarja (STA) - Zmanjševanje brezposelnosti se je v letu 2025 upočasnilo. Konec leta je bilo registriranih 47.177 brezposelnih, kar je tri odstotke več kot konec novembra in 0,3 odstotka več kot decembra 2024, je danes objavil Zavod RS za ...

  language

  slv

  published at

  2026-01-08T11:34:36

  source

  STA

  title

  Lani rast števila brezposelnih za 0,3 odstotka na 47.177 (dopolnjeno)

  url

  https://www.sta.si/3506655/

• article order

  9

  body

  Generalna direktorica Zavoda za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc je povedala, da so bile lani glede brezposelnosti rekordno nizke številke. Najnižja brezposelnost je bila junija, ko je bilo 42.398 brezposelnih. V jesenskih mesecih se po njenih besedah registrirana brezposelnost vsako leto povečuje, saj k njim pridejo iskalci prve zaposlitve po prenehanju statusa, ki so ga imeli do takrat. Konec leta pa je tudi veliko sezonsko značilnih prenehanj, od določenega časa in drugih oblik. Konec leta je bilo 47.177 ljudi prijavljenih v evidenci brezposelnih, kar je 0,3 odstotka več kot leta 2024. Povprečje v lanskem letu je nižje za 1,2 odstotka. Povprečno je bilo prijavljenih 45.410 brezposelnih. Barbo Škrbinc je poudarila, da sta Slovenija in Malta znova dosegli prvo mesto v Evropski uniji po nizki stopnji brezposelnosti. "Po mednarodno primerljivi anketni stopnji brezposelnosti smo bili pod mejo treh odstotkov, kar Slovenijo uvršča v sam vrh držav članic EU-ja. Zadnji podatki, ki jih trenutno objavlja Statistični urad Republike Slovenije, kažejo, da je začasna, sicer še eksperimentalna, stopnja brezposelnosti 4,7 odstotka. Tudi ta ostaja pod evropskim povprečjem, ki trenutno znaša okoli šest odstotkov. Pomembno je poudariti, da je to začasna ocena, ki bo kot vsako leto najverjetneje še popravljena. Lanski primer to jasno potrjuje. Začasna stopnja za december 2024 je bila sprva ocenjena na 5,2 odstotka, končna objava februarja pa je pokazala bistveno nižjo vrednost, 3,5 odstotka," je pojasnila. "Zato trenutna številka 4,7 odstotka ne kaže na večje poslabšanje razmer na trgu dela, zlasti ne glede strukture brezposelnih. Nasprotno, podatki kažejo na nadaljnjo stabilnost in pozitivne trende," je dodala. Posebej spodbudni so po njenih besedah rezultati na področju dolgotrajne brezposelnosti. Število dolgotrajno brezposelnih se je vnovič zmanjšalo, tako v absolutnih številkah kot tudi v deležu. "Trenutno jih je okoli 18.000, kar je bistveno manj kot pred leti, ko je ta številka presegala 40.000, v nekaterih obdobjih celo 60.000 ljudi. Ti rezultati potrjujejo, da je usmerjenost v težje zaposljive skupine pravilna in učinkovita. Pozitivni premiki so vidni tudi pri starejših od 50 let, ki so se v zadnjem obdobju v večjem deležu vnovič vključili na trg dela," je dejala. Nekoliko se je povečala brezposelnost med mladimi. Na zavodu za zaposlovanje si to razlagajo, da so mladi mogoče malo zadržani pri zaposlovanju posebno za nedoločen čas. V preteklem letu je bila prijav brezposelnih le malenkost več kot leto prej. V evidenco brezposelnih se je prijavilo 62.262 ljudi, kar pomeni 0,1-odstotno povečanje v primerjavi z letom prej, večina zaradi izteka pogodb o zaposlitvi za določen čas. Število prvih iskalcev zaposlitve se je nekoliko povečalo. Povečanje je predvsem posledica spremembe zakonodaje na področju mednarodne zaščite. "Ker nimajo preteklih delovnih izkušenj, jih zavod za zaposlovanje vodi kot iskalce prve zaposlitve. Pri presežnih delavcih in stečajih se je v brezposelnost prijavilo 12.174 ljudi, kar je 4,8 odstotka manj kot leto prej. Iz evidence brezposelnih se je v preteklem letu odjavilo 62.123 ljudi. Med njimi se jih je zaposlilo 40.472, kar je 0,4 odstotka manj kot leto prej. To kaže, da se brezposelnost zmanjšuje počasneje kot v preteklih letih, hkrati pa tudi rast zaposlenosti ni več tako izrazita. Razloge gre iskati v negotovih gospodarskih razmerah, zaradi katerih so delodajalci pri zaposlovanju previdnejši," je naštela. Kljub temu povpraševanje po delavcih ostaja zelo veliko. Delodajalci so v lanskem letu zavodu prijavili 151.803 prosta delovna mesta, kar je 3,5 odstotka manj kot leto prej, vendar na zavodu pravijo, da je to še vedno izjemno visoka raven potreb po delovni sili. Največ prostih delovnih mest je bilo prijavljenih na področjih izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, predelovalnih dejavnosti, gradbeništva ter prevoza in skladiščenja. To so poklici, pri katerih zavod skuša potrebe delodajalcev zapolniti z dejavnostmi aktivne politike zaposlovanja in vključevanjem brezposelnih. Kljub številnim aktivacijskim ukrepom za vključevanje domačih brezposelnih se slovenski trg dela še vedno spopada z izrazitim pomanjkanjem delovne sile. Približno 50 odstotkov delodajalcev ima težave pri zagotavljanju ustreznega kadra, zato povpraševanja po delavcih ni mogoče v celoti pokriti zgolj z domačimi viri. Zavod za zaposlovanje izdaja delovna dovoljenja na podlagi meddržavnih sporazumov z Bosno in Hercegovino ter Srbijo, obenem pa izdaja soglasja za zaposlovanje delavcev iz drugih držav. Obseg teh postopkov ostaja primerljiv z letom 2024. Skupno je bilo izdanih približno 43.000 dovoljenj in soglasij. Po državljanstvu še vedno prevladujejo delavci iz Bosne in Hercegovine, sledijo jim delavci s Kosova, iz Srbije in Severne Makedonije. V zadnjem obdobju vedno več delavcev prihaja iz bolj oddaljenih držav, predvsem iz Indije, Nepala in Filipinov. Pri teh postopkih je bilo zaznanih tudi več negativnih odločb, saj zavod pri obravnavi vlog zelo natančno preverja tako delodajalce kot delavce. Poseben poudarek je namenjen varovanju pravic tujih delavcev. "Ne smemo si privoščiti kršitev pravic delavcev. Na žalost pa se to še vedno dogaja in tem zgodbam se v okviru naših pristojnosti in naših postopkov skušamo upirati in tudi osveščati tako delodajalce kot delavce," je poudarila direktorica zavoda za zaposlovanje. Med delovno aktivnim prebivalstvom je tujcev že več kot 150.000, kar pomeni približno 16 odstotkov vseh zaposlenih. Napovedi za prihodnja leta, kot pojasnjujejo na zavodu za zaposlovanje, pa kažejo, da se bo ta delež še povečeval, predvsem zaradi neugodnih demografskih smernic ter naraščajočih potreb po specifičnih znanjih in kvalificiranih kadrih. Barbo Škerbinc je povedala, da delodajalci v prvi polovici letošnjega leta napovedujejo skoraj 30.000 zaposlitev in 1,3-odstotno rast zaposlenosti. Najbolj spodbudne so napovedi podjetij iz drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, nastanitvenih in gostinskih dejavnosti ter kmetijstva, lova, gozdarstva in ribištva. Na zavodu so si tako med prednostnimi nalogami za letos zadali hitro aktivacijo prejemnikov denarnega nadomestila za brezposelnost s takojšnjim posredovanjem na prosta delovna mesta. "To med drugim pomeni hitro izdelan prvi zaposlitveni načrt in pogostejšo svetovalno obravnavo, udeležbo na kariernih in zaposlitvenih dogodkih zavoda ter vključevanje v ukrepe aktivne politike zaposlovanja," je povedala Sanja Belec z zavoda. Poudarila je, da brezposelni na zavodu ne čakajo, temveč morajo dokazovati aktivno iskanje zaposlitve. "Njihove aktivnosti bomo zato še naprej dosledno spremljali," je napovedala. Posebno pozornost bodo namenili tudi mladim. Dejavnosti bodo krepili na način, da bi vanje vključili tudi tiste mlade, ki niso registrirani v evidenci brezposelnih. Med drugim želijo okrepiti mentorstvo pri delodajalcih, je povedala. Ob povečani negotovosti in spremenljivih gospodarskih razmerah v EU-ju bo zavod po napovedi Barbo Škerbinc pozorno spremljal dogajanje na trgu dela in ob znakih večjih presežkov oziroma množičnih odpuščanjih deloval proaktivno. "Cilj je preprečiti prehod presežnih delavcev v brezposelnost oziroma v največji možni meri omiliti negativne posledice ter posameznikom zagotoviti hitro in učinkovito podporo za čimprejšnjo vrnitev na trg dela," je dodala. Stopnja brezposelnosti v območju evra je bila novembra pri 6,3 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj kot oktobra, vendar 0,1 odstotne točke več kot novembra 2024. V celotnem EU-ju je s 6,0 odstotka ostala na oktobrski ravni, s tem pa je bila za 0,2 odstotne točke višja kot leto prej, je po poročanju STA-ja objavil evropski statistični urad Eurostat. Eurostat ocenjuje, da je bilo novembra v EU-ju brezposelnih 13,225 milijona ljudi, od tega 10,937 milijona v območju z evrom. Glede na oktober se je njihovo število v sedemindvajseterici zmanjšalo za 97.000 in v območju evra za 71.000. V zadnjem letu dni se je število brezposelnih v EU-ju povečalo za 416.000, v območju evra pa za 253.000. V Sloveniji je bila stopnja brezposelnosti novembra 5,0-odstotna, kar je 0,3 odstotne točke več kot oktobra. Od novembra 2024 se je zvišala za 1,5 odstotne točke. Med mladimi do 25 let je bilo v EU-ju novembra brezposelnih 2,923 milijona ljudi, od tega 2,318 milijona v območju evra. V primerjavi z oktobrom se je število mladih brezposelnih v EU-ju zmanjšalo za 44.000 in v območju evra za 42.000. Na letni ravni sta se obe številki povečali - za 24.000 oz. 11.000. Stopnja brezposelnosti med mladimi se je novembra v celotni Evropski uniji zmanjšala na 15,1 odstotka, v državah z evrom pa na 14,6 odstotka. Med ženskami je bila stopnja brezposelnosti v EU-ju 6,2-odstotna, med moškimi pa 5,8-odstotna, kar je v obeh primerih enako kot oktobra. V območju z evrom se je med ženskami zmanjšala na 6,5 odstotka, med moškimi pa je ostala na oktobrski ravni (6,1 odstotka).

  language

  slv

  published at

  2026-01-08T13:32:54

  source

  RTV Slovenija

  title

  Število dolgotrajno brezposelnih se je zmanjšalo na 18 tisoč, včasih jih je bilo 40 tisoč in več

  url

  https://www.rtvslo.si/slovenija/stevilo-dolgotrajno-brezposelnih-se-je-zmanjsalo-na-18-tisoc-vcasih-jih-je-bilo-40-tisoc-in-vec/769447

• article order

  5

  body

  Gibanja na trgu dela se nadaljujejo v smeri rahle rasti in manjšega zaposlovanja. Decembra se je na zavodu za zaposlovanje prijavilo več brezposelnih po izteku zaposlitev za določen čas in več presežnih delavcev, zaposlovanje pa je bilo skromnejše kot v prejšnjih mesecih. Ob koncu decembra je bilo tako registriranih 47.177 brezposelnih, kar je tri odstotke več kot novembra in 0,3 odstotke nad stanjem ob koncu decembra leta 2024. Na novo se je decembra na zavodu prijavilo 5328 brezposelnih, od tega je bilo 2219 brezposelnih zaradi izteka zaposlitve za določen čas, 1283 je bilo presežnih delavcev, 34 brezposelnih zaradi stečajev in 532 iskalcev prve zaposlitve. Ostali so se prijavili iz drugih razlogov. Prijavilo se je 43 odstotkov več presežnih delavcev in 15 odstotkov več brezposelnih po izteku zaposlitve za določen čas. Med brezposelnimi, ki so se decembra prijavili na zavodu, so prevladovali delavci iz gradbeništva, predelovalnih dejavnosti, trgovine ter iz nastanitvenih in gostinskih dejavnostih. Decembra lani se je zaposlilo 2181 brezposelnih oseb oziroma dobra četrtina manj kot mesec prej. V letu 2025 je bilo brezposelnih mesečno v povprečju 45.410 oseb, kar je 1,2 odstotka manj kot v povprečju leta 2024. Na zavodu so lani prejeli sporočila delodajalcev o 151.803 prostih delovnih mestih, kar je 3,5 odstotke manj kot predlani. Generalna direktorica zavoda za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc je na novinarski konferenci povedala, da Slovenija in Malta ostajata državi z najnižjo stopnjo brezposelnosti med članicami. "Po mednarodno primerljivi anketni stopnji brezposelnosti smo bili pod mejo treh odstotkov, kar Slovenijo uvršča v sam vrh držav članic EU. Zadnji podatki, ki jih trenutno objavlja statistični urad, kažejo, da je začasna, sicer še eksperimentalna, stopnja brezposelnosti 4,7 odstotka. Tudi ta ostaja pod evropskim povprečjem, ki trenutno znaša okoli šest odstotkov, " je po poročanju portala MMC dejala direktorica. Številka 4,7 odstotka zato po njenem mnenju ne kaže na večje poslabšanje razmer na trgu dela, zlasti ne glede strukture brezposelnih: "Nasprotno, podatki kažejo na nadaljnjo stabilnost in pozitivne trende." Zavod že nekaj časa zmanjšuje tudi število dolgotrajno brezposelnih. Decembra se je njihovo število v letu dni skrčilo še za 5,6 odstotka, tako da jih je bilo konec decembra okoli 18.000, kar predstavlja dobrih 36 odstotka vseh prijavljenih brez službe. Za 5,3 odstotke se je na letni ravni zmanjšalo tudi število brezposelnih starejših od 50 let, ki jih je zdaj tretjina. Se je pa za skoraj desetino povečala brezposelnost med mladimi, ki predstavljajo skoraj četrtino vseh registriranih oseb brez dela. Na zavodu ugotavljajo, da so mladi mogoče malo zadržani do zaposlovanja, posebej za nedoločen čas. Tudi lansko leto je na zavodu zaznamovalo veliko število vlog za zaposlovanje tujcev. Izdali so skoraj 43.000 delovnih dovoljenj ter soglasij k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo, kar je 2,3 odstotka manj kot predlani, a 9,3 odstotka več kot leta 2018. Največ so jih izdali za državljane Bosne in Hercegovine, Kosova, Srbije, Severne Makedonije, Indije, Nepala in Filipinov.

  language

  slv

  published at

  2026-01-08T13:21:18

  source

  Delo

  title

  Več brezposelnih in skromnejše zaposlovanje

  url

  https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/vec-brezposelnih-in-skromnejse-zaposlovanje

• article order

  2

  body

  Število brezposelnih se je zmanjševalo do junija lani, nato pa povečalo. Konec leta 2025 je bilo registriranih 47.177 brezposelnih, kar je 0,3 odstotka več kot decembra 2024, je objavil Zavod RS za zaposlovanje. Lani se je na zavodu na novo prijavilo 62.262 brezposelnih oseb, kar je 0,1 odstotka več kot leta 2024. Iz evidence pa se je odjavilo 62.123 brezposelnih, od tega zaradi zaposlitve 40.472 oziroma 0,4 odstotka manj kot v letu prej. Leto 2025 se je začelo z medmesečnim zmanjševanjem števila brezposelnih, ki se je nadaljevalo do junija, ko je s številko 42.398 doseglo novo najnižjo raven. V naslednjih mesecih se je sezonsko povečalo predvsem prijavljanje iskalcev prve zaposlitve in brezposelnih po izteku zaposlitev za določen čas. Zaposlovanje se je umirilo. V povprečju je bilo lani vsak mesec brezposelnih 45.410 oseb, kar je 1,2 odstotka manj kot leta 2024. Na zavodu opažajo, da je bilo lani prijavljenih manj dolgotrajno brezposelnih v starosti 50 let ali več, presežnih delavcev ter brezposelnih zaradi stečajev. Še vedno pa med brezposelnimi ostaja več ranljivih skupin, kot so starejši, nižje izobraženi, mladi brez delovnih izkušenj in dolgotrajno brezposelni. Delodajalci so v letu 2025 zavodu sporočili 151.803 prosta delovna mesta, kar je 3,5 odstotka manj kot leto prej. Največ so povpraševali po kadrih s področja izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, predelovalnih dejavnosti, gradbeništva ter prevoza in skladiščenja.

  language

  slv

  published at

  2026-01-08T12:04:54

  source

  Večer

  title

  Zmanjševanje brezposelnosti se je upočasnilo: Konec 2025 uradno 47.177 brezposelnih. Kakšni kadri so najbolj iskani?

  url

  https://vecer.com/slovenija/zmanjsevanje-brezposelnosti-se-je-upocasnilo-konec-2025-uradno-47177-brezposelnih-kaksni-kadri-so-najbolj-iskani-10401935

• article order

  10

  body

  Konec lanskega leta je bilo 0,3 odstotne točke več brezposelnih kot leto prej, natančneje 47.177. Številke brezposelnih na trgu dela v lanskem letu so bile rekordno nizke. Konec leta je bilo na zavodu za zaposlovanje sicer prijavljenih za 0,3 odstotne točke več brezposelnih kot leto prej, natančneje 47.177, a mesečno povprečje v lanskem letu je bilo za 1,2 odstotni točki nižje kot leto prej in je znašalo 45.410 oseb. Kot je ob predstavitvi rezultatov na trgu dela v minulem letu povedala direktorica zavoda Greta Metka Barbo Škerbinc, so bile razmere na trgu dela v letu 2025 izredno pozitivne z vidika brezposelnosti. "Najmanj brezposelnih je bilo junija, ko je bilo prijavljenih 42.398 brezposelnih oseb," je dejala. V jesenskih mesecih se je brezposelnost, tako kot vsako leto, povečala, saj pridejo na trg iskalci prve zaposlitve, sezonsko značilnih prenehanj zaposlitev je več tudi ob koncu leta. Stopnja brezposelnosti, ki je mednarodno primerljiva - septembra je Slovenija beležila prvo mesto v Evropski uniji - je bila pod tremi odstotki. Tudi "eksperimentalna stopnja, ki jo izračunava statistični urad", je pod povprečjem EU -v Sloveniji je znašala 4,7 odstotka, povprečje v skupnosti pa je šest odstotkov. Generalna direktorica zavoda je ob tem pojasnila, da se bo ta stopnja predvidoma tudi tokrat še znižala. Lani so jo za leto 2024 najprej postavili pri 5,2 odstotka, februarja pa je bila končno določena pri 3,5 odstotka. Predvidevajo, da bo letos kočna ocena pokazala podobno. Tudi kar se tiče strukture brezposelnosti so rezultati pozitivni, je dejala vodja zavoda za zaposlovanje in pri tem pohvalila tako delodajalca kot svetovalce iskalcem zaposlitve. Ponosni so predvsem na rezultate na področju dolgotrajne brezposelnosti, kjer se je zmanjšal tako delež kot nominalno število. Zdaj jih je, kot je povedala Barbo Škerbinc, okoli 18.000, medtem ko jih je bilo pred leti znatno več, preko 40.000 in celo preko 60.000 zgolj dolgotrajno brezposelnih. Napori, da se posebej usmerijo v to težje zaposljivo skupino, so se tako očitno obrestovali. V večjem deležu so se v lanskem letu zaposlovali tudi starejši od 50 let, medtem ko pa se je povečal delež brezposelnih mladih. Kot ugotavljajo v zavodu, je k temu morda doprinesla večja zadržanost pri zaposlovanju, še posebej za nedoločen čas, kljub temu da so temu namenjene določene spodbude. Mladi so posebna ciljna skupina, ki so se ji posvečali že v preteklem obdobju in se ji bodo tudi v prihodnje. Jamstvo za mlade je zdaj postal integralni del aktivnih politik zaposlovanja, v prihodnje pa jim bodo skušali nuditi storitve, ki jih potrebujejo, med drugim tudi v okviru posebnih dogodkov. Med temi je dogodek Kam in kako, kjer bodo tudi mladim, ne pa samo njim, skušali pomagati pri premišljenih, pametnih odločitvah za poklic, za izobraževanje, za nadaljnjo kariero. Če so na kariernih zaposlitvenih sejmih predstavljali predvsem delodajalce, zaposlovalce, želijo zdaj pomagati tudi populaciji, ki se odloča, kako se izobraževati, kako sploh graditi svojo kariero. "Za vsakega mladega je zelo pomembno, da se pametno odloči tako za izobraževanje kot tudi za poklic," je dejala in dodala, da je treba upoštevati, kakšne bodo potrebe na trgu dela, katere kompetence se pričakujejo v prihodnosti, kaj te zanima, kako preizkusiti svoje interese.

  language

  slv

  published at

  2026-01-08T11:26:21

  source

  Svet24

  title

  Lani v povprečju manj brezposelnih, najmanj jih je bilo junija

  url

  https://svet24.si/novice/slovenija/brezposelnost-zavod-za-zaposlovanje-2025-trg-dela-1872455

• article order

  8

  body

  Slovenija, 8. januar 2025 - Decembra 2025 se je pri Zavodu za zaposlovanje RS prijavilo več brezposelnih po izteku zaposlitev za določen čas in več presežnih delavcev, zaposlovanje pa je bilo skromnejše kot v prejšnjih mesecih. Podatki kažejo, da je bilo ob koncu decembra 2025 v Sloveniji registriranih 47.177 brezposelnih, kar je 3,0 % več kot novembra 2025 , število brezposelnih pa je za 0,3 % preseglo tudi stanje ob koncu decembra leta 2024. Na novo se je decembra prijavilo 5.328 brezposelnih, 7,4 % več kot novembra in 4,2 % manj kot decembra 2024, od tega je bilo 2.219 brezposelnih zaradi izteka zaposlitve za določen čas. V povprečju je bilo v letu 2025 mesečno brezposelnih 45.410 oseb, 1,2 % manj kot v letu 2024. Delodajalci so Zavodu za zaposlovanje decembra 2025 sporočili 9.489 prostih delovnih mest, v celem letu 2025 pa 151.803, 3,5 % manj kot leto prej - torej v letu 2024./LN/Vir za ZRSZ/

  language

  slv

  published at

  2026-01-08T12:20:22

  source

  ljnovice.si

  title

  Lani v Sloveniji povprečju mesečno manj brezposelnih

  url

  https://ljnovice.si/2026/01/08/lani-v-sloveniji-povprecju-mesecno-manj-brezposelnih/

• article order

  3

  body

  Zmanjševanje brezposelnosti se je v letu 2025 upočasnilo. Konec leta je bilo registriranih 47.177 brezposelnih, kar je 0,3 odstotka več kot decembra 2024, je danes objavil Zavod RS za zaposlovanje. Brezposelnost se je zmanjševala do junija, v nadaljevanju leta pa se je povečala, medtem ko se je zaposlovanje umirilo. Lani se je na zavodu na novo prijavilo 62.262 brezposelnih oseb, kar je 0,1 odstotka več kot leta 2024. Iz evidence pa se je odjavilo 62.123 brezposelnih, od teh zaradi zaposlitve 40.472 oz. 0,4 odstotka manj kot v letu prej. Leto 2025 se je začelo z medmesečnim zmanjševanjem števila brezposelnih, ki se je nadaljevalo do junija, ko je s številko 42.398 doseglo novo najnižjo raven. V naslednjih mesecih se je sezonsko povečalo predvsem prijavljanje iskalcev prve zaposlitve in brezposelnih po izteku zaposlitev za določen čas. Zaposlovanje se je umirilo. Delodajalci so v letu 2025 zavodu sporočili 151.803 prosta delovna mesta, kar je 3,5 odstotka manj kot leto prej. Največ so povpraševali po kadrih s področja izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, predelovalnih dejavnosti, gradbeništva ter prevoza in skladiščenja.

  language

  slv

  published at

  2026-01-08T12:15:58

  source

  cekin.si

  title

  Lani rast števila brezposelnih

  url

  https://www.cekin.si/zaposlitev/brezposelnost/lani-rast-stevila-brezposelnih.html

source scope

analyzed source count

7

omitted articles

omitted source count

0

total source count

7