MedVrsticami

Delodajalci in TZS nasprotujejo dvigu minimalne plače na 1000 evrov neto 9.1.2026

Analiziranih 7 virov Slovenščina

Reprezentativne delodajalske organizacije in Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) so izrazile ostro nasprotovanje predlogu ministra za delo Luke Mesca, ki predvideva dvig minimalne plače na 1000 evrov neto s 1. januarjem 2026. Delodajalci opozarjajo, da bi takšen skok, ki temelji na novi metodologiji izračuna minimalnih življenjskih stroškov, presegel finančne zmožnosti podjetij, poslabšal konkurenčnost gospodarstva in vodil v povišanje cen blaga ter storitev. Kritični so tudi do dejstva, da je bil predlog podan mimo socialnega dialoga. Analize kažejo, da bi dvig povzročil močno kompresijo plač in uravnilovko, zlasti v javnem sektorju, kjer bi se v istem plačnem razredu znašli uslužbenci z različno stopnjo zahtevnosti delovnih mest. Ministrstvo za finance in javno upravo ocenjujeta, da bi neposredni finančni učinek na proračun znašal okoli 30 milijonov evrov, medtem ko sindikati opozarjajo na nujnost predčasnih pogajanj o plačni lestvici, da bi ohranili ustrezna razmerja med plačami.

Infografika

image url: /static/img/infographics/3341174313820e8a.webp

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	Večer	Slovenske Novice	Žurnal24	Svet24	Dogodki danes in za prihodnje dni v Slovenije in tujini - Si21 - prvi slovenski portal
Minister Luka Mesec predlaga dvig minimalne plače na 1000 evrov neto s 1. januarjem 2026.	Viri se razhajajo pri datumu 2026 in točnosti zneska.	Delno: Omenjen je dvig na 1000 evrov neto, ki mu delodajalci nasprotujejo.	Da: Članek navaja Meščev predlog za 1000 € neto s 1. 1. 2026.	Delno: Članek omenja Mesčev predlog 1000 € neto, a ne navaja datuma 2026.	Delno: Članek omenja predlog 1000 € neto, a ne navaja leta 2026.	Delno: Minister omenja neto znesek med 949 in 1107 evri.	Da: Članek navaja Meščev predlog za 1000 evrov neto s 1. 1. 2026.	Da: Članek navaja predlog ministra za 1000 evrov neto v letu 2026.
Minimalna plača naj bi se po zakonu usklajevala z uradno inflacijo, ne pa z anketnimi ocenami življenjskih stroškov.	Delodajalci za inflacijo, Žurnal24 izpostavlja stroške.	Da: Podpirajo usklajevanje z inflacijo, ne pa na podlagi anket.	Da: Delodajalci poudarjajo zakonsko uskladitev z uradno inflacijo.	Delno: Omenja se zakonski minimum in izračun življenjskih stroškov.	Ni omenjeno	Ne: Zakon zahteva uskladitev z življenjskimi stroški (20-40 % nad).	Da: Delodajalci podpirajo usklajevanje po zakonu, ne po anketah.	Delno: TZS poziva k upoštevanju inflacije namesto trenutne ureditve.
Dvig minimalne plače bo povzročil uravnilovko, kjer bodo zaposleni v prvih sedmih plačnih razredih prejemali enako plačo.	Žurnal24 potrjuje 7 razredov, drugi le splošno uravnilovko.	Ni omenjeno	Delno: Omenjen je pritisk na vse plače zaradi izogiba uravnilovki.	Ni omenjeno	Delno: Omenja se strah pred uravnilovko, ne pa specifično 7 razredov.	Da: Članek navaja, da bodo v 7 razredih prejemali enako minimalno plačo.	Delno: Omenja se pritisk na dvig vseh plač zaradi izognitve uravnilovki.	Delno: Omenja se pritisk na vse plače zaradi izogiba uravnilovki.
Stroški dela v državnem proračunu so se že lani povečali za približno 600 milijonov evrov.	RTV in SN potrjujeta, Si21 prestavlja v 2025, ostali molčijo.	Ni omenjeno	Da: Navedeno je povečanje stroškov dela v proračunu za 600 mio €.	Ni omenjeno	Da: TZS navaja povečanje stroškov dela za 600 milijonov evrov.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja to povečanje za leto 2025, ne za 'lani'.
Delodajalske organizacije odločno nasprotujejo dvigu minimalne plače mimo socialnega dialoga.	Večina potrjuje, Večer in Žurnal24 molčita, TZS izpostavljena.	Da: Reprezentativne organizacije odločno nasprotujejo napovedi dviga.	Da: Organizacije so v sporočilu izrazile odločno nasprotovanje.	Ni omenjeno	Da: TZS kritizira, da je predlog pripravljen mimo socialnega dialoga.	Ni omenjeno	Da: Delodajalci so kritični do predloga mimo socialnega dialoga.	Da: TZS opozarja na enostranski ukrep brez socialnega dialoga.
Trgovinska zbornica Slovenije opozarja, da podjetja nimajo več rezerv za kritje višjih stroškov dela.	Polovica virov trditev povzema, ostali jo povsem prezrejo.	Ni omenjeno	Da: TZS poudarja, da podjetja rezerv nimajo več.	Ni omenjeno	Da: TZS poudarja, da podjetja rezerv nimajo več.	Ni omenjeno	Da: TZS poudarja, da podjetja rezerv nimajo več.	Da: TZS izrecno navaja, da podjetja rezerv več nimajo.
Dvig minimalne plače bi po mnenju delodajalcev povzročil selitev podjetij v tujino in slabšo konkurenčnost.	Polovica virov opozorila TZS izpostavlja, ostali jih ignorirajo.	Ni omenjeno	Da: TZS opozarja na selitev podjetij in slabitev konkurenčnosti.	Ni omenjeno	Da: TZS opozarja na slabitev konkurenčnosti in selitev podjetij.	Ni omenjeno	Da: TZS opozarja na slabitev konkurenčnosti in selitev podjetij.	Da: TZS svari pred selitvijo podjetij in slabitvijo konkurenčnosti.
Predsednik vlade Robert Golob meni, da je treba najprej spremeniti sistemsko ureditev določanja minimalne plače.	Polovica virov trditev potrjuje, ostali jo povsem prezrejo.	Ni omenjeno	Da: Članek povzema Golobovo izjavo o nujnosti sistemskih sprememb.	Ni omenjeno	Da: Članek povzema Golobovo izjavo o potrebi po sistemski spremembi.	Ni omenjeno	Da: Članek povzema Golobovo izjavo o nujnosti sistemskih sprememb.	Da: Članek citira Goloba o nujnosti spremembe sistemske ureditve.
Dvig minimalne plače bo neizogibno vodil v višje cene blaga in storitev za potrošnike.	Viri se delijo na poročanje TZS in popolno ignoranco trditve.	Ni omenjeno	Da: TZS meni, da se bo dvig odrazil v višjih cenah blaga in storitev.	Ni omenjeno	Da: TZS trdi, da se bo dvig odrazil v višjih cenah blaga in storitev.	Ni omenjeno	Da: TZS meni, da se bo dvig odrazil v višjih cenah blaga in storitev.	Da: TZS trdi, da se bo dvig odrazil v višjih cenah blaga in storitev.
Delodajalci trdijo, da je bila minimalna plača v zadnjih treh letih realno že več kot usklajena z inflacijo.	RTV, Svet24 in Si21 trditev potrjujejo, ostali jo ignorirajo.	Ni omenjeno	Da: Navajajo, da je bila plača realno že več kot usklajena.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Navedeno je, da je bila minimalna plača realno že več kot usklajena.	Da: Navedeno je, da je plača ohranjala ali povečevala realno vrednost.
Hrvaška je bila izpostavljena kot primer države, kjer je višina minimalne plače določena vnaprej za celotno leto.	Polovica virov trditev potrjuje, ostali jo povsem prezrejo.	Ni omenjeno	Da: Hrvaška je navedena kot primer vnaprejšnje določitve za celo leto.	Ni omenjeno	Da: Hrvaška je navedena kot primer vnaprejšnje določitve plače.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Hrvaška je navedena kot primer vnaprejšnje določitve plače.
Minimalni življenjski stroški so bili nazadnje izračunani v višini 791 evrov.	Večina molči, Večer in Žurnal24 potrjujeta znesek 791 €.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja izračunane stroške v višini 791,06 evra.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da minimalni življenjski stroški znašajo 791 evrov.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
V javnem sektorju bi se po novem čistilke in tajnice funkcionarjev lahko znašle v istem plačnem razredu.	Le Žurnal24 izpostavlja primerjavo, ostali o tem molčijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Naslov in besedilo izpostavljata prav ta dva poklica v istem razredu.	Ni omenjeno	Ni omenjeno

claims

Minister Luka Mesec predlaga dvig minimalne plače na 1000 evrov neto s 1. januarjem 2026.
Minimalna plača naj bi se po zakonu usklajevala z uradno inflacijo, ne pa z anketnimi ocenami življenjskih stroškov.
Dvig minimalne plače bo povzročil uravnilovko, kjer bodo zaposleni v prvih sedmih plačnih razredih prejemali enako plačo.
Stroški dela v državnem proračunu so se že lani povečali za približno 600 milijonov evrov.
Delodajalske organizacije odločno nasprotujejo dvigu minimalne plače mimo socialnega dialoga.
Trgovinska zbornica Slovenije opozarja, da podjetja nimajo več rezerv za kritje višjih stroškov dela.
Dvig minimalne plače bi po mnenju delodajalcev povzročil selitev podjetij v tujino in slabšo konkurenčnost.
Predsednik vlade Robert Golob meni, da je treba najprej spremeniti sistemsko ureditev določanja minimalne plače.
Dvig minimalne plače bo neizogibno vodil v višje cene blaga in storitev za potrošnike.
Delodajalci trdijo, da je bila minimalna plača v zadnjih treh letih realno že več kot usklajena z inflacijo.
Hrvaška je bila izpostavljena kot primer države, kjer je višina minimalne plače določena vnaprej za celotno leto.
Minimalni življenjski stroški so bili nazadnje izračunani v višini 791 evrov.
V javnem sektorju bi se po novem čistilke in tajnice funkcionarjev lahko znašle v istem plačnem razredu.

key differences

Delodajalci trdijo, da je bila minimalna plača v zadnjih treh letih realno že več kot usklajena z inflacijo.: RTV, Svet24 in Si21 trditev potrjujejo, ostali jo ignorirajo.
Delodajalske organizacije odločno nasprotujejo dvigu minimalne plače mimo socialnega dialoga.: Večina potrjuje, Večer in Žurnal24 molčita, TZS izpostavljena.
Dvig minimalne plače bi po mnenju delodajalcev povzročil selitev podjetij v tujino in slabšo konkurenčnost.: Polovica virov opozorila TZS izpostavlja, ostali jih ignorirajo.
Dvig minimalne plače bo neizogibno vodil v višje cene blaga in storitev za potrošnike.: Viri se delijo na poročanje TZS in popolno ignoranco trditve.
Dvig minimalne plače bo povzročil uravnilovko, kjer bodo zaposleni v prvih sedmih plačnih razredih prejemali enako plačo.: Žurnal24 potrjuje 7 razredov, drugi le splošno uravnilovko.
Hrvaška je bila izpostavljena kot primer države, kjer je višina minimalne plače določena vnaprej za celotno leto.: Polovica virov trditev potrjuje, ostali jo povsem prezrejo.
Minimalna plača naj bi se po zakonu usklajevala z uradno inflacijo, ne pa z anketnimi ocenami življenjskih stroškov.: Delodajalci za inflacijo, Žurnal24 izpostavlja stroške.
Minimalni življenjski stroški so bili nazadnje izračunani v višini 791 evrov.: Večina molči, Večer in Žurnal24 potrjujeta znesek 791 €.
Minister Luka Mesec predlaga dvig minimalne plače na 1000 evrov neto s 1. januarjem 2026.: Viri se razhajajo pri datumu 2026 in točnosti zneska.
Predsednik vlade Robert Golob meni, da je treba najprej spremeniti sistemsko ureditev določanja minimalne plače.: Polovica virov trditev potrjuje, ostali jo povsem prezrejo.
Stroški dela v državnem proračunu so se že lani povečali za približno 600 milijonov evrov.: RTV in SN potrjujeta, Si21 prestavlja v 2025, ostali molčijo.
Trgovinska zbornica Slovenije opozarja, da podjetja nimajo več rezerv za kritje višjih stroškov dela.: Polovica virov trditev povzema, ostali jo povsem prezrejo.
V javnem sektorju bi se po novem čistilke in tajnice funkcionarjev lahko znašle v istem plačnem razredu.: Le Žurnal24 izpostavlja primerjavo, ostali o tem molčijo.

source analyses

Dogodki danes in za prihodnje dni v Slovenije in tujini - Si21 - prvi slovenski portal

Delodajalci trdijo, da je bila minimalna plača v zadnjih treh letih realno že več kot usklajena z inflacijo.: Da: Navedeno je, da je plača ohranjala ali povečevala realno vrednost.
Delodajalske organizacije odločno nasprotujejo dvigu minimalne plače mimo socialnega dialoga.: Da: TZS opozarja na enostranski ukrep brez socialnega dialoga.
Dvig minimalne plače bi po mnenju delodajalcev povzročil selitev podjetij v tujino in slabšo konkurenčnost.: Da: TZS svari pred selitvijo podjetij in slabitvijo konkurenčnosti.
Dvig minimalne plače bo neizogibno vodil v višje cene blaga in storitev za potrošnike.: Da: TZS trdi, da se bo dvig odrazil v višjih cenah blaga in storitev.
Dvig minimalne plače bo povzročil uravnilovko, kjer bodo zaposleni v prvih sedmih plačnih razredih prejemali enako plačo.: Delno: Omenja se pritisk na vse plače zaradi izogiba uravnilovki.
Hrvaška je bila izpostavljena kot primer države, kjer je višina minimalne plače določena vnaprej za celotno leto.: Da: Hrvaška je navedena kot primer vnaprejšnje določitve plače.
Minimalna plača naj bi se po zakonu usklajevala z uradno inflacijo, ne pa z anketnimi ocenami življenjskih stroškov.: Delno: TZS poziva k upoštevanju inflacije namesto trenutne ureditve.
Minimalni življenjski stroški so bili nazadnje izračunani v višini 791 evrov.: Ni omenjeno
Minister Luka Mesec predlaga dvig minimalne plače na 1000 evrov neto s 1. januarjem 2026.: Da: Članek navaja predlog ministra za 1000 evrov neto v letu 2026.
Predsednik vlade Robert Golob meni, da je treba najprej spremeniti sistemsko ureditev določanja minimalne plače.: Da: Članek citira Goloba o nujnosti spremembe sistemske ureditve.
Stroški dela v državnem proračunu so se že lani povečali za približno 600 milijonov evrov.: Delno: Članek navaja to povečanje za leto 2025, ne za 'lani'.
Trgovinska zbornica Slovenije opozarja, da podjetja nimajo več rezerv za kritje višjih stroškov dela.: Da: TZS izrecno navaja, da podjetja rezerv več nimajo.
V javnem sektorju bi se po novem čistilke in tajnice funkcionarjev lahko znašle v istem plačnem razredu.: Ni omenjeno

RTV Slovenija

Delodajalci trdijo, da je bila minimalna plača v zadnjih treh letih realno že več kot usklajena z inflacijo.: Da: Navajajo, da je bila plača realno že več kot usklajena.
Delodajalske organizacije odločno nasprotujejo dvigu minimalne plače mimo socialnega dialoga.: Da: Organizacije so v sporočilu izrazile odločno nasprotovanje.
Dvig minimalne plače bi po mnenju delodajalcev povzročil selitev podjetij v tujino in slabšo konkurenčnost.: Da: TZS opozarja na selitev podjetij in slabitev konkurenčnosti.
Dvig minimalne plače bo neizogibno vodil v višje cene blaga in storitev za potrošnike.: Da: TZS meni, da se bo dvig odrazil v višjih cenah blaga in storitev.
Dvig minimalne plače bo povzročil uravnilovko, kjer bodo zaposleni v prvih sedmih plačnih razredih prejemali enako plačo.: Delno: Omenjen je pritisk na vse plače zaradi izogiba uravnilovki.
Hrvaška je bila izpostavljena kot primer države, kjer je višina minimalne plače določena vnaprej za celotno leto.: Da: Hrvaška je navedena kot primer vnaprejšnje določitve za celo leto.
Minimalna plača naj bi se po zakonu usklajevala z uradno inflacijo, ne pa z anketnimi ocenami življenjskih stroškov.: Da: Delodajalci poudarjajo zakonsko uskladitev z uradno inflacijo.
Minimalni življenjski stroški so bili nazadnje izračunani v višini 791 evrov.: Ni omenjeno
Minister Luka Mesec predlaga dvig minimalne plače na 1000 evrov neto s 1. januarjem 2026.: Da: Članek navaja Meščev predlog za 1000 € neto s 1. 1. 2026.
Predsednik vlade Robert Golob meni, da je treba najprej spremeniti sistemsko ureditev določanja minimalne plače.: Da: Članek povzema Golobovo izjavo o nujnosti sistemskih sprememb.
Stroški dela v državnem proračunu so se že lani povečali za približno 600 milijonov evrov.: Da: Navedeno je povečanje stroškov dela v proračunu za 600 mio €.
Trgovinska zbornica Slovenije opozarja, da podjetja nimajo več rezerv za kritje višjih stroškov dela.: Da: TZS poudarja, da podjetja rezerv nimajo več.
V javnem sektorju bi se po novem čistilke in tajnice funkcionarjev lahko znašle v istem plačnem razredu.: Ni omenjeno

STA

Delodajalci trdijo, da je bila minimalna plača v zadnjih treh letih realno že več kot usklajena z inflacijo.: Ni omenjeno
Delodajalske organizacije odločno nasprotujejo dvigu minimalne plače mimo socialnega dialoga.: Da: Reprezentativne organizacije odločno nasprotujejo napovedi dviga.
Dvig minimalne plače bi po mnenju delodajalcev povzročil selitev podjetij v tujino in slabšo konkurenčnost.: Ni omenjeno
Dvig minimalne plače bo neizogibno vodil v višje cene blaga in storitev za potrošnike.: Ni omenjeno
Dvig minimalne plače bo povzročil uravnilovko, kjer bodo zaposleni v prvih sedmih plačnih razredih prejemali enako plačo.: Ni omenjeno
Hrvaška je bila izpostavljena kot primer države, kjer je višina minimalne plače določena vnaprej za celotno leto.: Ni omenjeno
Minimalna plača naj bi se po zakonu usklajevala z uradno inflacijo, ne pa z anketnimi ocenami življenjskih stroškov.: Da: Podpirajo usklajevanje z inflacijo, ne pa na podlagi anket.
Minimalni življenjski stroški so bili nazadnje izračunani v višini 791 evrov.: Ni omenjeno
Minister Luka Mesec predlaga dvig minimalne plače na 1000 evrov neto s 1. januarjem 2026.: Delno: Omenjen je dvig na 1000 evrov neto, ki mu delodajalci nasprotujejo.
Predsednik vlade Robert Golob meni, da je treba najprej spremeniti sistemsko ureditev določanja minimalne plače.: Ni omenjeno
Stroški dela v državnem proračunu so se že lani povečali za približno 600 milijonov evrov.: Ni omenjeno
Trgovinska zbornica Slovenije opozarja, da podjetja nimajo več rezerv za kritje višjih stroškov dela.: Ni omenjeno
V javnem sektorju bi se po novem čistilke in tajnice funkcionarjev lahko znašle v istem plačnem razredu.: Ni omenjeno

Slovenske Novice

Delodajalci trdijo, da je bila minimalna plača v zadnjih treh letih realno že več kot usklajena z inflacijo.: Ni omenjeno
Delodajalske organizacije odločno nasprotujejo dvigu minimalne plače mimo socialnega dialoga.: Da: TZS kritizira, da je predlog pripravljen mimo socialnega dialoga.
Dvig minimalne plače bi po mnenju delodajalcev povzročil selitev podjetij v tujino in slabšo konkurenčnost.: Da: TZS opozarja na slabitev konkurenčnosti in selitev podjetij.
Dvig minimalne plače bo neizogibno vodil v višje cene blaga in storitev za potrošnike.: Da: TZS trdi, da se bo dvig odrazil v višjih cenah blaga in storitev.
Dvig minimalne plače bo povzročil uravnilovko, kjer bodo zaposleni v prvih sedmih plačnih razredih prejemali enako plačo.: Delno: Omenja se strah pred uravnilovko, ne pa specifično 7 razredov.
Hrvaška je bila izpostavljena kot primer države, kjer je višina minimalne plače določena vnaprej za celotno leto.: Da: Hrvaška je navedena kot primer vnaprejšnje določitve plače.
Minimalna plača naj bi se po zakonu usklajevala z uradno inflacijo, ne pa z anketnimi ocenami življenjskih stroškov.: Ni omenjeno
Minimalni življenjski stroški so bili nazadnje izračunani v višini 791 evrov.: Ni omenjeno
Minister Luka Mesec predlaga dvig minimalne plače na 1000 evrov neto s 1. januarjem 2026.: Delno: Članek omenja predlog 1000 € neto, a ne navaja leta 2026.
Predsednik vlade Robert Golob meni, da je treba najprej spremeniti sistemsko ureditev določanja minimalne plače.: Da: Članek povzema Golobovo izjavo o potrebi po sistemski spremembi.
Stroški dela v državnem proračunu so se že lani povečali za približno 600 milijonov evrov.: Da: TZS navaja povečanje stroškov dela za 600 milijonov evrov.
Trgovinska zbornica Slovenije opozarja, da podjetja nimajo več rezerv za kritje višjih stroškov dela.: Da: TZS poudarja, da podjetja rezerv nimajo več.
V javnem sektorju bi se po novem čistilke in tajnice funkcionarjev lahko znašle v istem plačnem razredu.: Ni omenjeno

Svet24

Delodajalci trdijo, da je bila minimalna plača v zadnjih treh letih realno že več kot usklajena z inflacijo.: Da: Navedeno je, da je bila minimalna plača realno že več kot usklajena.
Delodajalske organizacije odločno nasprotujejo dvigu minimalne plače mimo socialnega dialoga.: Da: Delodajalci so kritični do predloga mimo socialnega dialoga.
Dvig minimalne plače bi po mnenju delodajalcev povzročil selitev podjetij v tujino in slabšo konkurenčnost.: Da: TZS opozarja na slabitev konkurenčnosti in selitev podjetij.
Dvig minimalne plače bo neizogibno vodil v višje cene blaga in storitev za potrošnike.: Da: TZS meni, da se bo dvig odrazil v višjih cenah blaga in storitev.
Dvig minimalne plače bo povzročil uravnilovko, kjer bodo zaposleni v prvih sedmih plačnih razredih prejemali enako plačo.: Delno: Omenja se pritisk na dvig vseh plač zaradi izognitve uravnilovki.
Hrvaška je bila izpostavljena kot primer države, kjer je višina minimalne plače določena vnaprej za celotno leto.: Ni omenjeno
Minimalna plača naj bi se po zakonu usklajevala z uradno inflacijo, ne pa z anketnimi ocenami življenjskih stroškov.: Da: Delodajalci podpirajo usklajevanje po zakonu, ne po anketah.
Minimalni življenjski stroški so bili nazadnje izračunani v višini 791 evrov.: Ni omenjeno
Minister Luka Mesec predlaga dvig minimalne plače na 1000 evrov neto s 1. januarjem 2026.: Da: Članek navaja Meščev predlog za 1000 evrov neto s 1. 1. 2026.
Predsednik vlade Robert Golob meni, da je treba najprej spremeniti sistemsko ureditev določanja minimalne plače.: Da: Članek povzema Golobovo izjavo o nujnosti sistemskih sprememb.
Stroški dela v državnem proračunu so se že lani povečali za približno 600 milijonov evrov.: Ni omenjeno
Trgovinska zbornica Slovenije opozarja, da podjetja nimajo več rezerv za kritje višjih stroškov dela.: Da: TZS poudarja, da podjetja rezerv nimajo več.
V javnem sektorju bi se po novem čistilke in tajnice funkcionarjev lahko znašle v istem plačnem razredu.: Ni omenjeno

Večer

Delodajalci trdijo, da je bila minimalna plača v zadnjih treh letih realno že več kot usklajena z inflacijo.: Ni omenjeno
Delodajalske organizacije odločno nasprotujejo dvigu minimalne plače mimo socialnega dialoga.: Ni omenjeno
Dvig minimalne plače bi po mnenju delodajalcev povzročil selitev podjetij v tujino in slabšo konkurenčnost.: Ni omenjeno
Dvig minimalne plače bo neizogibno vodil v višje cene blaga in storitev za potrošnike.: Ni omenjeno
Dvig minimalne plače bo povzročil uravnilovko, kjer bodo zaposleni v prvih sedmih plačnih razredih prejemali enako plačo.: Ni omenjeno
Hrvaška je bila izpostavljena kot primer države, kjer je višina minimalne plače določena vnaprej za celotno leto.: Ni omenjeno
Minimalna plača naj bi se po zakonu usklajevala z uradno inflacijo, ne pa z anketnimi ocenami življenjskih stroškov.: Delno: Omenja se zakonski minimum in izračun življenjskih stroškov.
Minimalni življenjski stroški so bili nazadnje izračunani v višini 791 evrov.: Da: Članek navaja izračunane stroške v višini 791,06 evra.
Minister Luka Mesec predlaga dvig minimalne plače na 1000 evrov neto s 1. januarjem 2026.: Delno: Članek omenja Mesčev predlog 1000 € neto, a ne navaja datuma 2026.
Predsednik vlade Robert Golob meni, da je treba najprej spremeniti sistemsko ureditev določanja minimalne plače.: Ni omenjeno
Stroški dela v državnem proračunu so se že lani povečali za približno 600 milijonov evrov.: Ni omenjeno
Trgovinska zbornica Slovenije opozarja, da podjetja nimajo več rezerv za kritje višjih stroškov dela.: Ni omenjeno
V javnem sektorju bi se po novem čistilke in tajnice funkcionarjev lahko znašle v istem plačnem razredu.: Ni omenjeno

Žurnal24

Delodajalci trdijo, da je bila minimalna plača v zadnjih treh letih realno že več kot usklajena z inflacijo.: Ni omenjeno
Delodajalske organizacije odločno nasprotujejo dvigu minimalne plače mimo socialnega dialoga.: Ni omenjeno
Dvig minimalne plače bi po mnenju delodajalcev povzročil selitev podjetij v tujino in slabšo konkurenčnost.: Ni omenjeno
Dvig minimalne plače bo neizogibno vodil v višje cene blaga in storitev za potrošnike.: Ni omenjeno
Dvig minimalne plače bo povzročil uravnilovko, kjer bodo zaposleni v prvih sedmih plačnih razredih prejemali enako plačo.: Da: Članek navaja, da bodo v 7 razredih prejemali enako minimalno plačo.
Hrvaška je bila izpostavljena kot primer države, kjer je višina minimalne plače določena vnaprej za celotno leto.: Ni omenjeno
Minimalna plača naj bi se po zakonu usklajevala z uradno inflacijo, ne pa z anketnimi ocenami življenjskih stroškov.: Ne: Zakon zahteva uskladitev z življenjskimi stroški (20-40 % nad).
Minimalni življenjski stroški so bili nazadnje izračunani v višini 791 evrov.: Da: Članek navaja, da minimalni življenjski stroški znašajo 791 evrov.
Minister Luka Mesec predlaga dvig minimalne plače na 1000 evrov neto s 1. januarjem 2026.: Delno: Minister omenja neto znesek med 949 in 1107 evri.
Predsednik vlade Robert Golob meni, da je treba najprej spremeniti sistemsko ureditev določanja minimalne plače.: Ni omenjeno
Stroški dela v državnem proračunu so se že lani povečali za približno 600 milijonov evrov.: Ni omenjeno
Trgovinska zbornica Slovenije opozarja, da podjetja nimajo več rezerv za kritje višjih stroškov dela.: Ni omenjeno
V javnem sektorju bi se po novem čistilke in tajnice funkcionarjev lahko znašle v istem plačnem razredu.: Da: Naslov in besedilo izpostavljata prav ta dva poklica v istem razredu.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	Večer	Slovenske Novice	Žurnal24	Svet24	Dogodki danes in za prihodnje dni v Slovenije in tujini - Si21 - prvi slovenski portal
Luka Mesec	Kritike enostranskosti nasproti nevtralnemu poročanju.	Ni omenjeno	Negativno: kritiziran zaradi delovanja mimo socialnega dialoga	Nevtralno: Omenjen kot prejemnik poziva in minister brez meta-vrednotenja.	Negativno: TZS ga kritizira zaradi odločanja mimo socialnega dialoga.	Nevtralno: Omenjen kot govorec in minister, ki določa višino plače.	Nevtralno: Omenjen kot predlagatelj ukrepa in tarča kritik zbornic.	Negativno: kritika zaradi enostranskih ukrepov in neracionalnega odločanja
Slovenija	Vsi viri so nevtralni, a z različnimi sektorskimi poudarki.	Nevtralno: Omenjena le kot lokacija dogodka (Ljubljana).	Nevtralno: omenjena v kontekstu nacionalnega gospodarstva	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena v kontekstu trga in gospodarske slike.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu uradnih institucij in zakonodaje.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu gospodarstva in meja države.	Nevtralno: omenjena v kontekstu gospodarskih razmer in primerjav
Trgovinska zbornica Slovenije	Enotno nevtralno poročanje o kritikah in opozorilih.	Nevtralno: Govorec, ki izraža nasprotovanje brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: govorec, ki opozarja na gospodarske posledice	Ni omenjeno	Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki podaja kritiko in opozorila.	Ni omenjeno	Nevtralno: Navedena kot govorec, ki izraža skrbi glede gospodarstva.	Nevtralno: nastopa kot govorec, ki podaja poziv in opozorila
Vlada Republike Slovenije	Enotno nevtralna vloga predlagateljice brez vrednotenja.	Nevtralno: Implicirana kot predlagateljica dviga brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjena v kontekstu proračuna in izjav premierja	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena v kontekstu koalicije in proračunskih stroškov.	Nevtralno: Omenjena kot pogodbenica v dogovoru s sindikati.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu koalicije in izjav predsednika vlade.	Ni omenjeno
Robert Golob	Vsi viri so nevtralni, razlika je le v (ne)poročanju.	Ni omenjeno	Nevtralno: zgolj citiran glede sistemskih sprememb	Ni omenjeno	Nevtralno: Citiran glede sistemskih sprememb brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: Citiran glede sistemskih sprememb brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: citiran glede potrebe po spremembi sistemske ureditve
Gospodarska zbornica Slovenije	Viri so nevtralni; poudarjajo vlogo nasprotnika dviga plač.	Nevtralno: Govorec, ki izraža nasprotovanje brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: govorec, ki izraža nasprotovanje dvigu plač	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Implicirana kot delodajalska organizacija, ki podaja mnenje.	Ni omenjeno
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije	Viri so nevtralni; poudarjajo vlogo nasprotnika dviga plač.	Nevtralno: Govorec, ki izraža nasprotovanje brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: govorec, ki izraža nasprotovanje dvigu plač	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Implicirana kot delodajalska organizacija, ki podaja mnenje.	Ni omenjeno
Združenje delodajalcev Slovenije	Viri so enotno nevtralni, a nekateri izpostavljajo odpor.	Nevtralno: Govorec, ki izraža nasprotovanje brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: govorec, ki izraža nasprotovanje dvigu plač	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Implicirano kot delodajalska organizacija, ki podaja mnenje.	Ni omenjeno
Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije	Viri so enotno nevtralni; razlika je le v stopnji citiranja.	Nevtralno: Govorec, ki izraža nasprotovanje brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: govorec, ki izraža nasprotovanje dvigu plač	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Implicirano kot delodajalska organizacija, ki podaja mnenje.	Ni omenjeno
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti	Viri so nevtralni, poudarki nihajo med podatki in politiko.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeno v kontekstu predloga in pozivov koalicije.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeno v kontekstu pristojnosti ministra za določitev plače.	Nevtralno: Omenjeno v kontekstu priprave predloga ministra Mesca.	Nevtralno: omenjeno le kot vir podatkov o življenjskih stroških
Statistični urad Republike Slovenije	Enotno nevtralen vir podatkov; večina medijev ga ne omenja.	Nevtralno: Omenjen kot vir uradnih podatkov za usklajevanje.	Nevtralno: omenjen kot vir uradnih podatkov za usklajevanje	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot vir uradnih podatkov za usklajevanje.	Ni omenjeno
Hrvaška	Enotno nevtralna primerjava modela določanja plač.	Ni omenjeno	Nevtralno: izpostavljena kot primerjalni model določanja plač	Ni omenjeno	Nevtralno: Izpostavljena kot primerjalni model določanja plač.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot primerjalni model za določanje plač
Ministrstvo za javno upravo	Le Žurnal24 nevtralno o plačah, ostali viri molčijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Not Mentioned	Nevtralno: Podajajo tehnična pojasnila o vplivu na plačni sistem.	Ni omenjeno	Not Mentioned
Ministrstvo za javno upravu	Vsi analizirani viri o entiteti sploh ne poročajo.	Not Mentioned	Not Mentioned	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Not Mentioned	Not Mentioned	Ni omenjeno

entities

Luka Mesec
Slovenija
Trgovinska zbornica Slovenije
Vlada Republike Slovenije
Robert Golob
Gospodarska zbornica Slovenije
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Združenje delodajalcev Slovenije
Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Statistični urad Republike Slovenije
Hrvaška
Ministrstvo za javno upravo
Ministrstvo za javno upravu

key differences

Gospodarska zbornica Slovenije: Viri so nevtralni; poudarjajo vlogo nasprotnika dviga plač.
Hrvaška: Enotno nevtralna primerjava modela določanja plač.
Luka Mesec: Kritike enostranskosti nasproti nevtralnemu poročanju.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: Viri so nevtralni, poudarki nihajo med podatki in politiko.
Ministrstvo za javno upravo: Le Žurnal24 nevtralno o plačah, ostali viri molčijo.
Ministrstvo za javno upravu: Vsi analizirani viri o entiteti sploh ne poročajo.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: Viri so nevtralni; poudarjajo vlogo nasprotnika dviga plač.
Robert Golob: Vsi viri so nevtralni, razlika je le v (ne)poročanju.
Slovenija: Vsi viri so nevtralni, a z različnimi sektorskimi poudarki.
Statistični urad Republike Slovenije: Enotno nevtralen vir podatkov; večina medijev ga ne omenja.
Trgovinska zbornica Slovenije: Enotno nevtralno poročanje o kritikah in opozorilih.
Vlada Republike Slovenije: Enotno nevtralna vloga predlagateljice brez vrednotenja.
Združenje delodajalcev Slovenije: Viri so enotno nevtralni, a nekateri izpostavljajo odpor.
Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije: Viri so enotno nevtralni; razlika je le v stopnji citiranja.

source analyses

Dogodki danes in za prihodnje dni v Slovenije in tujini - Si21 - prvi slovenski portal

Gospodarska zbornica Slovenije: Ni omenjeno
Hrvaška: Nevtralno: omenjena kot primerjalni model za določanje plač
Luka Mesec: Negativno: kritika zaradi enostranskih ukrepov in neracionalnega odločanja
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: Nevtralno: omenjeno le kot vir podatkov o življenjskih stroških
Ministrstvo za javno upravu: Ni omenjeno
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: Ni omenjeno
Robert Golob: Nevtralno: citiran glede potrebe po spremembi sistemske ureditve
Slovenija: Nevtralno: omenjena v kontekstu gospodarskih razmer in primerjav
Statistični urad Republike Slovenije: Ni omenjeno
Trgovinska zbornica Slovenije: Nevtralno: nastopa kot govorec, ki podaja poziv in opozorila
Vlada Republike Slovenije: Ni omenjeno
Združenje delodajalcev Slovenije: Ni omenjeno
Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije: Ni omenjeno

RTV Slovenija

Gospodarska zbornica Slovenije: Nevtralno: govorec, ki izraža nasprotovanje dvigu plač
Hrvaška: Nevtralno: izpostavljena kot primerjalni model določanja plač
Luka Mesec: Negativno: kritiziran zaradi delovanja mimo socialnega dialoga
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: Ni omenjeno
Ministrstvo za javno upravo: Ni omenjeno
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: Nevtralno: govorec, ki izraža nasprotovanje dvigu plač
Robert Golob: Nevtralno: zgolj citiran glede sistemskih sprememb
Slovenija: Nevtralno: omenjena v kontekstu nacionalnega gospodarstva
Statistični urad Republike Slovenije: Nevtralno: omenjen kot vir uradnih podatkov za usklajevanje
Trgovinska zbornica Slovenije: Nevtralno: govorec, ki opozarja na gospodarske posledice
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: omenjena v kontekstu proračuna in izjav premierja
Združenje delodajalcev Slovenije: Nevtralno: govorec, ki izraža nasprotovanje dvigu plač
Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije: Nevtralno: govorec, ki izraža nasprotovanje dvigu plač

STA

Gospodarska zbornica Slovenije: Nevtralno: Govorec, ki izraža nasprotovanje brez meta-vrednotenja.
Hrvaška: Ni omenjeno
Luka Mesec: Ni omenjeno
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: Ni omenjeno
Ministrstvo za javno upravo: Ni omenjeno
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: Nevtralno: Govorec, ki izraža nasprotovanje brez meta-vrednotenja.
Robert Golob: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: Omenjena le kot lokacija dogodka (Ljubljana).
Statistični urad Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjen kot vir uradnih podatkov za usklajevanje.
Trgovinska zbornica Slovenije: Nevtralno: Govorec, ki izraža nasprotovanje brez meta-vrednotenja.
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: Implicirana kot predlagateljica dviga brez vrednotenja.
Združenje delodajalcev Slovenije: Nevtralno: Govorec, ki izraža nasprotovanje brez meta-vrednotenja.
Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije: Nevtralno: Govorec, ki izraža nasprotovanje brez meta-vrednotenja.

Slovenske Novice

Gospodarska zbornica Slovenije: Ni omenjeno
Hrvaška: Nevtralno: Izpostavljena kot primerjalni model določanja plač.
Luka Mesec: Negativno: TZS ga kritizira zaradi odločanja mimo socialnega dialoga.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: Ni omenjeno
Ministrstvo za javno upravu: Ni omenjeno
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: Ni omenjeno
Robert Golob: Nevtralno: Citiran glede sistemskih sprememb brez meta-vrednotenja.
Slovenija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu trga in gospodarske slike.
Statistični urad Republike Slovenije: Ni omenjeno
Trgovinska zbornica Slovenije: Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki podaja kritiko in opozorila.
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjena v kontekstu koalicije in proračunskih stroškov.
Združenje delodajalcev Slovenije: Ni omenjeno
Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije: Ni omenjeno

Svet24

Gospodarska zbornica Slovenije: Nevtralno: Implicirana kot delodajalska organizacija, ki podaja mnenje.
Hrvaška: Ni omenjeno
Luka Mesec: Nevtralno: Omenjen kot predlagatelj ukrepa in tarča kritik zbornic.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: Nevtralno: Omenjeno v kontekstu priprave predloga ministra Mesca.
Ministrstvo za javno upravo: Ni omenjeno
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: Nevtralno: Implicirana kot delodajalska organizacija, ki podaja mnenje.
Robert Golob: Nevtralno: Citiran glede sistemskih sprememb brez meta-vrednotenja.
Slovenija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu gospodarstva in meja države.
Statistični urad Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjen kot vir uradnih podatkov za usklajevanje.
Trgovinska zbornica Slovenije: Nevtralno: Navedena kot govorec, ki izraža skrbi glede gospodarstva.
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjena v kontekstu koalicije in izjav predsednika vlade.
Združenje delodajalcev Slovenije: Nevtralno: Implicirano kot delodajalska organizacija, ki podaja mnenje.
Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije: Nevtralno: Implicirano kot delodajalska organizacija, ki podaja mnenje.

Večer

Gospodarska zbornica Slovenije: Ni omenjeno
Hrvaška: Ni omenjeno
Luka Mesec: Nevtralno: Omenjen kot prejemnik poziva in minister brez meta-vrednotenja.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: Nevtralno: Omenjeno v kontekstu predloga in pozivov koalicije.
Ministrstvo za javno upravo: Ni omenjeno
Ministrstvo za javno upravu: Ni omenjeno
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: Ni omenjeno
Robert Golob: Ni omenjeno
Slovenija: Ni omenjeno
Statistični urad Republike Slovenije: Ni omenjeno
Trgovinska zbornica Slovenije: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Ni omenjeno
Združenje delodajalcev Slovenije: Ni omenjeno
Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije: Ni omenjeno

Žurnal24

Gospodarska zbornica Slovenije: Ni omenjeno
Hrvaška: Ni omenjeno
Luka Mesec: Nevtralno: Omenjen kot govorec in minister, ki določa višino plače.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: Nevtralno: Omenjeno v kontekstu pristojnosti ministra za določitev plače.
Ministrstvo za javno upravo: Nevtralno: Podajajo tehnična pojasnila o vplivu na plačni sistem.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: Ni omenjeno
Robert Golob: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu uradnih institucij in zakonodaje.
Statistični urad Republike Slovenije: Ni omenjeno
Trgovinska zbornica Slovenije: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjena kot pogodbenica v dogovoru s sindikati.
Združenje delodajalcev Slovenije: Ni omenjeno
Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije: Ni omenjeno

Viri

articles

article order
1
body
Ljubljana, 12. januarja (STA) Predlagana nova višina minimalne plače je s 1000 evrov neto utemeljena na številnih napačnih predpostavkah in ne upošteva realnih stroškov preživetja, v javnem pozivu ministru za delo Luki Mescu opozarjajo v sindikatih in civilnodružbenih organizacijah, ...
language
slv
published at
2026-01-12T14:57:19
source
STA
title
Delavski koaliciji se zdi predlagani znesek minimalne plače prenizek
url
https://www.sta.si/3508039/
article order
1
body
Kot poudarjajo, je prehrambna košarica referenčnega potrošnika, ki je prva komponenta izračuna minimalnih življenjskih stroškov, povsem neživljenjska. "Močno dvomimo, da je izračun realen, saj se je med letoma 2009 in 2025 izračunana vrednost mesečne prehrambne košarice zvišala zgolj za 53,10 evra. Poleg tega košarica ni sestavljena iz živil, ki jih delavci dejansko uporabljajo, ampak iz seznama priporočenega vnosa hranil v skladu z načeli zdrave, uravnotežene in trajnostne prehrane, ki ga pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje," so navedli. Sprašujejo se, kdo je referenčni potrošnik, ki se prehranjuje trajnostno in zdravo ter hkrati porabi zgolj 1,90 evra na obrok. V Delavski koaliciji opozarjajo tudi na spornost druge komponente izračuna - porabe v gospodinjstvih, na podlagi katere se določi delež izdatkov za hrano in brezalkoholne pijače glede na ostale izdatke in s tem končni izračun minimalnih življenjskih stroškov. "Kot opozarja že sam Inštitut za ekonomske raziskave, je ta delež izračunan na podlagi porabe v gospodinjstvih iz leta 2022, zaradi česar vhodni podatki nikakor niso merodajni - med drugim so tudi navade potrošnikov v tistem letu močno odstopale. Če poenostavimo: izračun minimalnih življenjskih stroškov temelji na sporni metodologiji in zastarelih oz. prenizkih podatkih o cenah," so poudarili. Na ministrstvu za delo se po njihovih navedbah nedvomno zavedajo, da so izračunani stroški v znesku 791,06 evra prenizki in ne upoštevajo resnične rasti draginje. Glede tega so izrazili presenečenje, da pristojni niso predlagali ustreznega dviga minimalne plače na do 140 odstotkov tega zneska, kot dopušča zakon, ampak zgolj za 5,4 odstotne točke nad zakonskim minimumom. "Zgolj za toliko, da so prišli na okroglo število 1000 evrov, ki pa zaposlenim nikakor ne omogoča dostojnega življenja," so dodali. V Delavski koaliciji ministra za delo pozivajo, da se za začetek določi nov neto znesek minimalne plače v znesku 1107 evrov, kolikor je 140 odstotkov trenutno izračunanih minimalnih življenjskih stroškov. Zavzemajo se tudi za zakonsko določitev bolj pogostega oz. vsakoletnega izračunavanja minimalnih življenjskih stroškov, ki naj temelji na čim bolj realnih in aktualnih vhodnih podatkih. Do predloga minimalne plače v znesku 1000 evrov so bili ob njegovi predstavitvi sredi decembra kritični tudi v stranki Mi, socialisti, kjer predlagajo dvig minimalne plače na 1152 evrov neto. Znesek, ki po njihovi oceni ustreza realnosti delavske draginje, so izračunali na podlagi formule, ki upošteva nov izračun minimalnih življenjskih stroškov in maksimalno uskladitev z njimi, ob tem pa še gospodarsko rast (0,8 odstotka) in izredno uskladitev (3,3 odstotka), so tedaj pojasnili.
language
slv
published at
2026-01-12T20:07:26
source
RTV Slovenija
title
Delavski koaliciji se zdi predlagani znesek minimalne plače prenizek
url
https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/delavski-koaliciji-se-zdi-predlagani-znesek-minimalne-place-prenizek/769904
article order
0
body
Predlagana nova višina minimalne plače je s 1000 evrov neto utemeljena na številnih napačnih predpostavkah in ne upošteva realnih stroškov preživetja, v javnem pozivu ministru za delo Luki Mescu opozarjajo v sindikatih in civilnodružbenih organizacijah, združenih v t.i. Delavsko koalicijo. Predlagajo zvišanje zneska na 1107 evrov. Kot izpostavljajo, je prehrambena košarica referenčnega potrošnika, ki je prva komponenta izračuna minimalnih življenjskih stroškov, povsem neživljenjska. "Močno dvomimo, da je izračun realen, saj se je med letoma 2009 in 2025 izračunana vrednost mesečne prehrambene košarice zvišala zgolj za 53,10 evra. Poleg tega košarica ni sestavljena iz živil, ki jih delavci dejansko uporabljajo, ampak iz seznama priporočenega vnosa hranil v skladu z načeli zdrave, uravnotežene in trajnostne prehrane, ki ga pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje," so navedli. Sprašujejo se, kdo je referenčni potrošnik, ki se prehranjuje trajnostno in zdravo ter hkrati porabi zgolj 1,90 evra na obrok. V Delavski koaliciji opozarjajo tudi na spornost druge komponente izračuna - porabe v gospodinjstvih, na podlagi katere se določi delež izdatkov za hrano in brezalkoholne pijače glede na ostale izdatke in s tem končni izračun minimalnih življenjskih stroškov. "Kot opozarja že sam Inštitut za ekonomske raziskave, je ta delež izračunan na podlagi porabe v gospodinjstvih iz leta 2022, zaradi česar vhodni podatki nikakor niso merodajni - med drugim so tudi navade potrošnikov v tistem letu močno odstopale. Če poenostavimo: izračun minimalnih življenjskih stroškov temelji na sporni metodologiji in zastarelih oz. prenizkih podatkih o cenah," so poudarili. Na ministrstvu za delo se po njihovih navedbah nedvomno zavedajo, da so izračunani stroški v višini 791,06 evra prenizki in ne upoštevajo resnične rasti draginje. V tej luči so izrazili presenečenje, da pristojni niso predlagali ustreznega dviga minimalne plače na do 140 odstotkov tega zneska, kot dopušča zakon, ampak zgolj za 5,4 odstotne točke nad zakonskim minimumom. "Zgolj za toliko, da so prišli na okroglo število 1000 evrov, ki pa zaposlenim nikakor ne omogoča dostojnega življenja," so dodali. V Delavski koaliciji ministra za delo pozivajo, da se za začetek določi nov neto znesek minimalne plače v višini 1107 evrov, kolikor je 140 odstotkov trenutno izračunanih minimalnih življenjskih stroškov. Zavzemajo se tudi za zakonsko določitev bolj pogostega oz. vsakoletnega izračunavanja minimalnih življenjskih stroškov, ki naj temelji na čim bolj realnih in aktualnih vhodnih podatkih. Do predloga minimalne plače v višini 1000 evrov so bili ob njegovi predstavitvi sredi decembra kritični tudi v stranki Mi, socialisti, kjer predlagajo dvig minimalne plače na 1152 evrov neto. Do zneska, ki po njihovi oceni ustreza realnosti delavske draginje, so prišli na podlagi formule, ki upošteva nov izračun minimalnih življenjskih stroškov in maksimalno uskladitev z njimi, ob tem pa še gospodarsko rast (0,8 odstotka) in izredno uskladitev (3,3 odstotka), so tedaj pojasnili.
language
slv
published at
2026-01-12T14:54:14
source
Večer
title
Delavski koaliciji se zdi predlagani znesek minimalne plače prenizek. Takšen je njihov predlog ...
url
https://vecer.com/slovenija/delavski-koaliciji-se-zdi-predlagani-znesek-minimalne-place-prenizek-taksen-je-njihov-predlog--10402311
article order
4
body
Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) ministra za delo Luko Mesca poziva k ponovnemu razmisleku glede predloga za letošnje zvišanje minimalne plače. Opozarjajo, da bi dvig minimalne plače nesorazmerno obremenil podjetja na slovenskem trgu. Kot opozarjajo, napovedani dvig minimalne plače na 1000 evrov neto v trgovini in gospodarstvu povzroča velike skrbi. "Poslovno okolje bi se zaradi takšnega predlaganega dviga še dodatno poslabšalo, nadaljevala bi se slabitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, zaradi višjih cen bo večji odliv kupne moči v tujino in še bolj se bo pospešila selitev podjetij zunaj meja naše države," so zapisali v današnjem sporočilu za javnost. Poudarjajo, da podjetja rezerv nimajo več, zato je neizogibno, da bi se ta dvig praktično v celoti odrazil v višjih cenah blaga in storitev. V zbornici so ob tem kritični, da je Mesec predlog za letošnje zvišanje minimalne plače pripravil mimo socialnega dialoga in brez predhodnega posvetovanja s socialnimi partnerji. "To še posebej v razmerah šibke gospodarske rasti ni odraz racionalnega odločanja, saj bi morali odločevalci ob sprejemanju tako drastičnih ukrepov upoštevati celotno gospodarsko sliko ter presoditi tudi posledice svojih odločitev," so zapisali. Kot poudarjajo, napovedano zvišanje minimalne plače ne pomeni zgolj dviga plač zaposlenim z minimalno plačo, temveč predstavlja pritisk na dvig plač vsem zaposlenim, da bi se s tem izognili uravnilovki in posledično destimulativnemu delovnemu okolju. Tak dvig minimalne plače bi se odrazil tudi v javnem sektorju ter s tem še dodatno obremenil državni proračun in povečal primanjkljaj. Ob tem so izpostavili, da so se že lani stroški dela v državnem proračunu povečali za približno 600 milijonov evrov oziroma za 14,1 odstotka. Hkrati je po mnenju zbornice zaskrbljujoča napoved tudi za letos, za katero je že pred upoštevanjem učinkov minimalne plače ponovno napovedan primanjkljaj v proračunu v višini 2,1 milijarde evrov. Spomnili so tudi na izjavo predsednika vlade Roberta Goloba, da bi bilo treba najprej spremeniti sistemsko ureditev določanja višine minimalne plače. Pri trenutni ureditvi, ki temelji na izračunu minimalnih življenjskih stroškov, namreč zaradi sprememb metodologije spremljanja cen in vsebine prehranske košarice med izračuni prihaja tudi do odstopanj. Na zbornici so obenem prepričani, da bi morala biti višina minimalne plače določena vsaj oktobra za naslednje koledarsko leto, saj se jim zdi povsem nesprejemljivo, da podjetja ne morejo načrtovati svojih stroškov dela vse do konca januarja tekočega leta. Med državami s takšnim načinom določitve višine minimalne plače so izpostavili Hrvaško. Ob tem so podali primerjavo z južno sosedo glede višine minimalne plače. Na Hrvaškem je ta lani znašala 970 evrov bruto, za letos pa je določena v višini 1050 evrov bruto. Minister Mesec je minuli mesec sporočil, da bo koaliciji in socialnim partnerjem predlagal občutno zvišanje minimalne plače, in sicer tako, da bi za samsko osebo brez otrok in posebnih olajšav znašala 1000 evrov neto, kar je 113 evrov več kot zdaj. Predlog temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov, predvideva pa tudi umestitev minimalne plače nad prag tveganja revščine, ki je bil nazadnje ocenjen pri 981 evrov mesečno.
language
slv
published at
2026-01-09T18:05:24
source
Slovenske Novice
title
Minister Mesec predlagal občutno zvišanje minimalne plače, zdaj ga pozivajo, naj razmisli
url
https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/minister-mesec-predlagal-obcutno-zvisanje-minimalne-place-zdaj-ga-pozivajo-naj-razmisli
article order
9
body
Nova višina minimalne plače bo le eno leto po uvedbi novega plačnega sistema v javnem sektorju uničila razmerja med plačami v spodnjem delu lestvice. Kot kaže, bodo po zvišanju minimalne plače zaposleni v sedmih najnižjih plačnih razredih prejemali enako, torej minimalno plačo. Enako bi bili tako plačani čistilka, perica, komunalni delavec in delavec za preprosta dela, ki so v prvem plačnem razredu, ter programer aplikacij V, tajnica funkcionarja V, sodni zapisnikar V, muzejski vodnik, glavni skladiščnik, laboratorijski tehnik in kontrolor obračunov zdravstvenih storitev, zdravil in medicinskih pripomočkov, ki so v sedmem. Primerjali smo minimalni plačni razred za navedena delovna mesta. Zdaj je razlika v plači med prvim in sedmim plačnim razredom več kot dvesto evrov. Prvi plačni razred je namreč že pod minimalno plačo, tako da se izplačuje plača za drugega, sicer bi bila razlika skoraj 250 evrov. Eden od ključnih dosežkov plačne reforme bil, da po novem ne bo nihče pod minimalno plačo. V prejšnjem sistemu je bilo 25 plačnih razredov od 66 pod minimalno plačo, je ob podpisu izjave o usklajenosti plačne reforme poudaril minister Luka Mesec, zdaj bo, kot kaže, že dobro leto po uvedbi novega plačnega sistema sedem plačnih razredov od 67 na minimalni plači. A tudi prej je bil delodajalec dolžan delavcu doplačati do minimalne plače, če je bila izhodišča plača pod njo, tako da je delavec dobil izplačano najmanj minimalno plačo. Koliko bo letos znašala minimalna plača, mora najkasneje do konca januarja določiti minister za delo Luka Mesec in njen znesek objaviti v Uradnem listu. Minimalna plača je trenutno 1.277,72 evra, letos pa se obeta večji skok, ker so lani skladno z dogovorom s socialnimi partnerji izvedli nov izračun minimalnih življenjskih stroškov, minimalna plača pa mora biti vsaj od 20 do 40 odstotkov nad njimi. Minimalni življenjski stroški zdaj znašajo 791 evrov, ob zadnjem izračunu leta 2022 so znašali 667 evrov. "Minimalna plača mora biti od 949 do 1107 evrov neto, kar je 40 odstotkov nad minimalnimi stroški," je pred kratkim pojasnil minister Luka Mesec. Kot je bilo mogoče med vrsticami razumeti njegovo izjavo, ne bo predlagal zneska, ki ne bi bil nad pragom tveganja revščine, to je 981 evrov. Na ministrstvu za javno upravo so potrdili, da se druge plače v javnem sektorju zaradi zvišanja minimalne plače ne bodo zvišale. "Zvišanje minimalne plače ne vpliva na spremembo plačne lestvice. Slednja se od leta 2026 dalje usklajuje z inflacijo po pravilih, ki jih določa Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS). Omenjeni zakon določa, če bi bil javni uslužbenec uvrščen v plačni razred, katerega vrednost je nižja od zneska minimalne plače, se javni uslužbenec uvrsti v prvi plačni razred, katerega vrednost je enaka ali višja od minimalne plače. Ko bo določena vrednost minimalne plače za leto 2026, se bo ugotovilo, kateri je prvi plačni razred, katerega vrednost je enaka ali višja od minimalne plače. Vse javne uslužbence, ki bodo uvrščeni nižje od tega plačnega razreda, bodo delodajalci uvrstili v ta plačni razred. Takšna uvrstitev v višji plačni razred ne predstavlja napredovanja, ampak zgolj korektiv, da javni uslužbenci niso uvrščeni v plačni razred, katerega vrednost je nižja od minimalne plače. Že leta 2025 smo imeli en plačni razred (1. plačni razred) pod minimalno plačo za leto 2025, naslednje leto pričakujemo, da bo takšnih plačnih razredov več," so nam pojasnili. Vprašali smo jih še, kaj bi se zgodilo, če bi bila minimalna plača 1460 evrov bruto, v tem primeru bi bila neto plača nad pragom revščine 981 evrov. "Glede na to, da je vrednost 6. plačnega razreda trenutno 1453,61 eur in vrednost 7. plačnega razreda 1497,22 eur, bi minimalna plača 1460 eur bruto pomenila, da se vse javne uslužbence, ki so uvrščeni do vključno 6. plačnega razreda, v skladu z ZSTSPJS uvrsti v 7. plačni razred. Ocena letnih bruto bruto finančnih učinkov tovrstnih uvrstitev na podlagi oktobrskih ISPAP podatkov znaša 29,1 milijona evrov," so nam odgovorili na ministrstvu za javno upravo. "Nova višina minimalne plače sicer zaenkrat še ni znana, ni pa dvoma, da bo po njeni določitvi oziroma uskladitvi vrednost določenega števila plačnih razredov pod ravnijo minimalne plače. Za razliko od starega plačnega sistema to sicer ne pomeni, da bodo imeli javni uslužbenci, ki so uvrščene v te plačne razrede, osnovno plačo nižjo od minimalne plače, saj novi zakon določa, da je v tem primeru potrebno javnega uslužbenca uvrstiti v prvi plačni razred, katerega vrednost je višja od minimalne plače. Se pa s tem ponovno povečuje uravnilovka v spodnjem delu plačne lestvice, saj bo večje število javnih uslužbencev, ne glede na to, da zasedajo različno zahtevna delovna mesta, uvrščenih v isti plačni razred. To velja za delovna mesta do IV. in delno tudi V. tarifnega razreda (srednješolska izobrazba), pri čemer pri slednjih to velja predvsem za javne uslužbence, ki nimajo napredovanj in so posledično v izhodiščnem plačnem razredu svojega delovnega mesta," nam je povedal predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavšek. "Ponovno večanje uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice je z vidika razmerij pri vrednotenju različno zahtevnih delovnih mest problematično, rešitev pa vidimo predvsem v usklajevanju plačne lestvice, ki bi morala v večji meri slediti tudi gibanju minimalne plače," a nova pogajanja so predvidena šele februarja 2028. "V dogovoru, ki je bil sklenjen konec leta 2024 ob prenovi plačnega sistema, je bil dogovorjen mehanizem usklajevanja plačne lestvice sistemsko in v prehodnem obdobju, do leta 2028, prav zaradi spremljanja razmerja med gibanjem minimalne plače in vrednostjo plačnih razredov, pa je bilo tudi dogovorjeno, da vlada in sindikati najmanj enkrat na vsaka štiri leta preverijo razmerje med minimalno plačo in vrednostjo plačnih razredov plačne lestvice in izvedejo pogajanja, v katerih dogovorijo ustrezno razmerje med minimalno plačo in vrednostjo prvega plačnega razreda na plačni lestvici ter posledično plačno lestvico. Prva pogajanja o tem naj bi se izvedla v februarju 2028, vendar ocenjujem, da bo glede na večanje razkoraka med rastjo minimalne plače in usklajevanjem plačne lestvice ter posledično z "utapljanjem" plačnih razredov v minimalni plači potrebno to preverjanje in pogajanja izvesti bistveno prej in se dogovoriti tudi o morebitni spremembi mehanizma usklajevanja plačne lestvice, pri čemer bi le-to terjalo spremembo Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju," je poudaril Počivavšek. "Ob pripravi državnega proračuna za leto 2026 smo upoštevali trenutno veljavno minimalno plačo, povišano v skladu z zakonsko določbo (najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin). Predlog ministra za delo za njeno zvišanje moramo podrobneje proučiti, v splošnem pa lahko pojasnimo, da višina minimalne plače ni pomembna le za plače javnih uslužbencev, ampak vpliva tudi na druge proračunske izdatke, saj so na njeno višino vezani najvišja in najnižja višina nadomestila za brezposelnost, javna dela, regres in zimski regres. Dvig minimalne plače na 1000 evrov neto pri javnih uslužbencih bi pomenil približno 30 milijonov evrov letnih bruto bruto finančnih učinkov (brez dodatkov, ki so vezani na osnovno plačo). Na druge plače v javnem sektorju minimalna plača avtomatsko ne vpliva, kar vodi v kompresijo plač. Ob dvigu minimalne plače je sicer pričakovati določen vpliv na proračunske prihodke (prek potrošnje), vendar je natančne ocene o tem težko podati (ta vpliv je odvisen od tega, ali ljudje višjo plačo potrošijo ali varčujejo; če jo potrošijo, ali jo potrošijo doma ali v tujini, kaj kupujejo ...)," pa so nam pojasnili na ministrstvu za finance.
language
slv
published at
2026-01-09T05:05:47
source
Žurnal24
title
Čistilka in tajnica funkcionarja po novem v istem plačnem razredu
url
https://www.zurnal24.si/slovenija/cistilka-in-tajnica-funkcionarja-po-novem-v-istem-placnem-razredu-452751
article order
3
body
Konec decembra je minister Luka Mesec napovedal, da bo predlagal dvig minimalne plače na 1000 evrov neto. Delodajalci se ne strinjajo. Reprezentativne delodajalske organizacije podpirajo redno letno usklajevanje minimalne plače z rastjo cen življenjskih potrebščin, vendar na podlagi uradnih podatkov statističnega urada, kot to določa zakon o minimalni plači, in ne na podlagi anketnih ocen, na čemer temelji nov izračun višine življenjskih stroškov, ki je podvržen precejšnji meri subjektivnosti. Odločno nasprotujejo napovedi dviga minimalne plače na 1000 evrov s 1. januarjem 2026, sporočajo. Predstavniki delodajalcev se sklicujejo na uradne podatke, ki kažejo, da so se minimalni življenjski stroški v zadnjih treh letih povečali za približno 18 odstotkov, inflacija za okoli 10 odstotkov, minimalna plača pa že za skoraj 19 odstotkov. "To pomeni, da je bila minimalna plača realno že več kot usklajena. Predlagani več kot 16-odstotni dvig bruto minimalne plače zato ni skladen z gibanjem življenjskih stroškov in presega finančne zmožnosti številnih podjetij," so prepričani. Kot so v ločenem sporočilu za javnost pred tem opozorili v Trgovinski zbornici Slovenije, napovedani dvig minimalne plače na 1000 evrov neto v trgovini in gospodarstvu povzroča velike skrbi. "Poslovno okolje bi se zaradi takšnega predlaganega dviga še dodatno poslabšalo, nadaljevala bi se slabitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, zaradi višjih cen bo večji odliv kupne moči v tujino in še bolj se bo pospešila selitev podjetij zunaj meja naše države," so zapisali v današnjem sporočilu za javnost. Poudarjajo, da podjetja rezerv nimajo več, zato je neizogibno, da bi se ta dvig praktično v celoti odrazil v višjih cenah blaga in storitev. V zbornici so ob tem kritični, da je Mesec predlog za letošnje zvišanje minimalne plače pripravil mimo socialnega dialoga in brez predhodnega posvetovanja s socialnimi partnerji. Po njihovem napovedano zvišanje minimalne plače ne pomeni zgolj dviga plač zaposlenim z minimalno plačo, temveč predstavlja pritisk na dvig plač vsem zaposlenim, da bi se s tem izognili uravnilovki in posledično destimulativnemu delovnemu okolju. Tak dvig minimalne plače bi se odrazil tudi v javnem sektorju ter s tem še dodatno obremenil državni proračun in povečal primanjkljaj. Spomnili so tudi na izjavo predsednika vlade Roberta Goloba, da bi bilo treba najprej spremeniti sistemsko ureditev določanja višine minimalne plače. Pri trenutni ureditvi, ki temelji na izračunu minimalnih življenjskih stroškov, namreč zaradi sprememb metodologije spremljanja cen in vsebine prehranske košarice med izračuni prihaja tudi do odstopanj. Minister Mesec je minuli mesec sporočil, da bo koaliciji in socialnim partnerjem predlagal občutno zvišanje minimalne plače, in sicer tako, da bi za samsko osebo brez otrok in posebnih olajšav znašala 1000 evrov neto, kar je 113 evrov več kot zdaj. Predlog temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov, predvideva pa tudi umestitev minimalne plače nad prag tveganja revščine, ki je bil nazadnje ocenjen pri 981 evrov mesečno, je povedal.
language
slv
published at
2026-01-09T16:31:57
source
Svet24
title
Delodajalci proti dvigu minimalne plače na 1000 evrov
url
https://svet24.si/novice/gospodarstvo/delodajalci-minimalna-placa-usklajevanje-1872809
article order
5
body
POZIV MINISTRU MESCU ZA PONOVNO PRESOJO NJEGOVE ODLOČITVE GLEDE VIŠINE MINIMALNE PLAČE ZA LETO 2026 10. 1. 2026 - Trgovinska zbornica Slovenije ministra Mesca poziva k ponovnemu razmisleku glede predloga o določitvi višine minimalne plače, upoštevajoč predvsem stanje v slovenskem gospodarstvu. Ocenjujemo, da bi takšen enostranski ukrep brez predhodnega socialnega dialoga in celovite presoje gospodarskih razmer dodatno nesorazmerno obremenil podjetja na slovenskem trgu, še dodatno poslabšal njihovo konkurenčnost ter neizogibno vodil v višje cene blaga in storitev. Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) ministra za delo Luko Mesca poziva k ponovnemu razmisleku o predlogu glede določitve višine minimalne plače za leto 2026. Napovedani dvig minimalne plače na 1.000 evrov neto v trgovini in gospodarstvu povzroča velike skrbi. Poslovno okolje bi se zaradi takšnega predlaganega dviga še dodatno poslabšalo, nadaljevala bi se slabitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, zaradi višjih cen bo večji odliv kupne moči v tujino in še bolj se bo pospešila selitev podjetij izven meja naše države. Podjetja rezerv več nimajo, zato je neizogibno, da bi se ta dvig praktično v celoti odrazil v višjih cenah blaga in storitev. Višino minimalne plače za leto 2026 je minister napovedal mimo socialnega dialoga in brez predhodnega posvetovanja s socialnimi partnerji. To še posebej v razmerah šibke gospodarske rasti ni odraz racionalnega odločanja, saj bi morali odločevalci ob sprejemanju tako drastičnih ukrepov upoštevati celotno gospodarsko sliko ter presoditi tudi posledice svojih odločitev. Težko si je v prihodnje predstavljati, da bodo delodajalci v okviru socialnega dialoga še naprej sprejemali vlogo statista, zlasti pri takšnih strateških vprašanjih, ki so za gospodarstvo ključnega pomena. Zavzemamo se za vodenje uravnoteženih politik na področju sociale in gospodarstva, saj vsaka nova slabitev pogojev poslovanja za gospodarstvo na dolgi rok pomeni tudi ogrožanje socialne ravni v naši državi. Napovedano zvišanje minimalne plače pa ne pomeni zgolj dviga plač zaposlenim z minimalno plačo, pač pa predstavlja pritisk na dvig plač vsem zaposlenim, da bi se s tem izognili uravnilovki in posledično destimulativnemu delovnemu okolju. Nenazadnje, bi se tak dvig minimalne plače odrazil tudi v javnem sektorju in s tem še dodatno obremenil državni proračun in povečal primanjkljaj. Že v letu 2025 so se stroški dela v državnem proračunu povečali za približno 600 milijonov evrov oziroma za 14,1 odstotka. Hkrati je zaskrbljujoča napoved tudi za leto 2026, za katero je že pred upoštevanjem učinkov minimalne plače ponovno napovedan primanjkljaj v proračunu v višini 2,1 milijarde evrov. Ob tem je potrebno poudariti in spomniti tudi na odziv predsednika vlade na nameravano potezo ministra Meseca. Po njegovem mnenju bi bilo potrebno najprej spremeniti sistemsko ureditev določanja višine minimalne plače. Pri trenutni ureditvi, ki temelji na izračunu minimalnih življenjskih stroškov namreč zaradi sprememb metodologije spremljanja cen in vsebine prehranske košarice med izračuni prihaja tudi do odstopanj. Dvig minimalne plače v zadnjih treh letih je bil 18,9 odstoten, dvig minimalnih življenjskih stroškov po podatkih ministrstva za delo pa 18 odstoten, kar pomeni, da je minimalna plača ohranjala svojo realno vrednost oziroma jo celo povečevala. Še enkrat več je potrebno tudi poudariti, da bi morala biti višina minimalne plače določena vsaj v mesecu oktobru za naslednje koledarsko leto, saj je povsem nesprejemljivo, da podjetja ne morejo planirati svojih stroškov dela vse do konca januarja tekočega leta. Takšen način določitve višine minimalne plače ima sosednja Hrvaška. In če se že primerjamo s to sosednjo državo je minimalna plača v letu 2025 znašala 970 EUR bruto, za leto 2026 pa je določena v višini 1.050 EUR bruto. V Sloveniji je minimalna plača v letu 2025 znašala 1.277,72 EUR in je bila višja za več kot 30 %, v letu 2026 pa bi bila na podlagi napovedane višine ministra Mesca višja skoraj za 42 %. Ministra Mesca zato pozivamo, naj svojo odločitev o dvigu minimalne plače na 1000 eur neto ponovno skrbno pretehta tudi v luči neposrednih posledic za gospodarstvo in glede na ne preveč optimistične napovedi za prihodnje upošteva pri določitvi te plače za leto 2026 stopnjo inflacije.
language
slv
published at
2026-01-10T06:28:37
source
Dogodki danes in za prihodnje dni v Slovenije in tujini - Si21 - prvi slovenski portal
title
TZS poziva ministra Mesca k ponovnemu razmisleku
url
http://www.si21.com/Gospodarstvo/tzs-poziva-ministra-mesca-k-ponovnemu-razmisleku/

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count