MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Napisala je okoli 80 knjig, ki so bile prodane v več kot dveh milijardah izvodov.
• Agatha Christie je umrla naravne smrti 12. januarja 1976 v starosti 85 let.
• Njena dela so prevedena v več kot 100 različnih jezikov.
• Delo v bolnišnici in farmaciji med prvo svetovno vojno je vplivalo na pogosto uporabo strupov v njenih delih.
• Agatha Christie ni zastavila pravil kriminalnega romana, jih je pa močno utrdila.
• V njenih zgodbah ugled ne pomeni nedolžnosti, saj je prav vsakdo lahko morilec.
• Pisateljica je začela rahlo kršiti uveljavljena pravila kriminalk za dosego odmika od pričakovanj.
• Umor je pogosto postavila v na videz urejeno in premožno družinsko okolje.
• Bohinj je po njenem mnenju veljal za prelep kraj za umor.
• Njene zgodbe temeljijo na logičnem sklepanju in preučevanju značajev namesto na nadnaravnih močeh.
• Pisateljica je šest romanov objavila pod psevdonimom Mary Westmacott.
• Agatha Christie velja za najbolj prodajano in prevajano avtorico vseh časov.

key differences

Agatha Christie je umrla naravne smrti 12. januarja 1976 v starosti 85 let.

Le RTV potrjuje vzrok smrti, ostali le datum in starost.

Agatha Christie ni zastavila pravil kriminalnega romana, jih je pa močno utrdila.

STA molči, ostali prek Maše Jelušič trditev soglasno potrjujejo.

Agatha Christie velja za najbolj prodajano in prevajano avtorico vseh časov.

Večina virov trditev potrjuje, ostali je sploh ne omenjajo.

Bohinj je po njenem mnenju veljal za prelep kraj za umor.

Politikis trditev zanika, ostali jo potrjujejo ali prezrejo.

Delo v bolnišnici in farmaciji med prvo svetovno vojno je vplivalo na pogosto uporabo strupov v njenih delih.

Večina virov vpliv potrjuje, le STA ga sploh ne omenja.

Napisala je okoli 80 knjig, ki so bile prodane v več kot dveh milijardah izvodov.

Večina potrjuje vse, STA misli in RTV le število del.

Njena dela so prevedena v več kot 100 različnih jezikov.

Večina potrjuje, STA pomanjkljivo, RTV pa sploh ne omenja.

Njene zgodbe temeljijo na logičnem sklepanju in preučevanju značajev namesto na nadnaravnih močeh.

Večina potrjuje; STA ne omenja; Reporter poudari pravila.

Pisateljica je začela rahlo kršiti uveljavljena pravila kriminalk za dosego odmika od pričakovanj.

STA molči, ostali viri pa kršenje pravil soglasno potrjujejo.

Pisateljica je šest romanov objavila pod psevdonimom Mary Westmacott.

Večina virov trditev potrjuje, STA in Primorske je ne omenjata.

Umor je pogosto postavila v na videz urejeno in premožno družinsko okolje.

Večina virov trditev potrjuje, le STA je sploh ne omenja.

V njenih zgodbah ugled ne pomeni nedolžnosti, saj je prav vsakdo lahko morilec.

STA molči, ostali citat pripišejo Jelušičevi ali Poirotu.

source analyses

Politikis

Agatha Christie je umrla naravne smrti 12. januarja 1976 v starosti 85 let.

Delno: Potrjuje datum in starost, vzrok smrti ni izrecno naveden.

Agatha Christie ni zastavila pravil kriminalnega romana, jih je pa močno utrdila.

Da: To trditev v članku izrecno poda pisateljica Maša Jelušič.

Agatha Christie velja za najbolj prodajano in prevajano avtorico vseh časov.

Da: To je navedeno že v uvodnem stavku članka.

Bohinj je po njenem mnenju veljal za prelep kraj za umor.

Ne: Rekla je, da je prelep, da bi ga omadeževala z umorom.

Delo v bolnišnici in farmaciji med prvo svetovno vojno je vplivalo na pogosto uporabo strupov v njenih delih.

Da: Članek neposredno povezuje delo v farmaciji z uporabo strupov.

Napisala je okoli 80 knjig, ki so bile prodane v več kot dveh milijardah izvodov.

Da: Članek navaja točno te številke v prvem odstavku.

Njena dela so prevedena v več kot 100 različnih jezikov.

Da: Besedilo potrjuje prevode v več kot 100 jezikov.

Njene zgodbe temeljijo na logičnem sklepanju in preučevanju značajev namesto na nadnaravnih močeh.

Da: Članek poudarja logiko in značaje namesto nadnaravnega.

Pisateljica je začela rahlo kršiti uveljavljena pravila kriminalk za dosego odmika od pričakovanj.

Da: Besedilo navaja, da je s kršenjem dosegla odmik od pričakovanj.

Pisateljica je šest romanov objavila pod psevdonimom Mary Westmacott.

Da: Članek potrjuje uporabo tega psevdonima za šest romanov.

Umor je pogosto postavila v na videz urejeno in premožno družinsko okolje.

Da: Članek izpostavlja postavitev umorov v premožna okolja.

V njenih zgodbah ugled ne pomeni nedolžnosti, saj je prav vsakdo lahko morilec.

Da: Citirano kot ugotovitev Jelušičeve in likov Herculea Poirota.

Primorske Novice

Agatha Christie je umrla naravne smrti 12. januarja 1976 v starosti 85 let.

Delno: Naveden je datum in starost, ne pa eksplicitno naravna smrt.

Agatha Christie ni zastavila pravil kriminalnega romana, jih je pa močno utrdila.

Da: To je neposredno navedeno kot mnenje Maše Jelušič.

Agatha Christie velja za najbolj prodajano in prevajano avtorico vseh časov.

Da: Besedilo to trditev neposredno navaja v prvem odstavku.

Bohinj je po njenem mnenju veljal za prelep kraj za umor.

Da: Naveden je njen citat: "Bohinj je prelep za umor".

Delo v bolnišnici in farmaciji med prvo svetovno vojno je vplivalo na pogosto uporabo strupov v njenih delih.

Da: Članek potrjuje vpliv dela v farmaciji na uporabo strupov.

Napisala je okoli 80 knjig, ki so bile prodane v več kot dveh milijardah izvodov.

Da: Članek navaja natanko te številke v prvem odstavku.

Njena dela so prevedena v več kot 100 različnih jezikov.

Da: Podatek je naveden v prvem odstavku besedila.

Njene zgodbe temeljijo na logičnem sklepanju in preučevanju značajev namesto na nadnaravnih močeh.

Da: Članek poudarja logično sklepanje in preučevanje značajev.

Pisateljica je začela rahlo kršiti uveljavljena pravila kriminalk za dosego odmika od pričakovanj.

Da: Članek navaja, da je s kršenjem dosegla odmik od pričakovanj.

Pisateljica je šest romanov objavila pod psevdonimom Mary Westmacott.

Ni omenjeno

Umor je pogosto postavila v na videz urejeno in premožno družinsko okolje.

Da: Članek opisuje to okolje kot tipično prizorišče njenih umorov.

V njenih zgodbah ugled ne pomeni nedolžnosti, saj je prav vsakdo lahko morilec.

Da: Citirano kot ugotovitev Maše Jelušič in lika Hercula Poirota.

RTV Slovenija

Agatha Christie je umrla naravne smrti 12. januarja 1976 v starosti 85 let.

Da: Vsi podatki (datum, starost, vzrok) se ujemajo z zapisom v članku.

Agatha Christie ni zastavila pravil kriminalnega romana, jih je pa močno utrdila.

Da: Citirana Maša Jelušič potrjuje, da jih je utrdila, ne zastavila.

Agatha Christie velja za najbolj prodajano in prevajano avtorico vseh časov.

Ni omenjeno

Bohinj je po njenem mnenju veljal za prelep kraj za umor.

Da: To je navedeno v naslovu in uvodu članka.

Delo v bolnišnici in farmaciji med prvo svetovno vojno je vplivalo na pogosto uporabo strupov v njenih delih.

Da: Besedilo neposredno povezuje njeno delo s strupi v romanih.

Napisala je okoli 80 knjig, ki so bile prodane v več kot dveh milijardah izvodov.

Delno: Omenja več kot 60 romanov in 14 zbirk, ne pa skupne prodaje.

Njena dela so prevedena v več kot 100 različnih jezikov.

Ni omenjeno

Njene zgodbe temeljijo na logičnem sklepanju in preučevanju značajev namesto na nadnaravnih močeh.

Da: Članek navaja logiko in značaje kot ključna orodja detekcije.

Pisateljica je začela rahlo kršiti uveljavljena pravila kriminalk za dosego odmika od pričakovanj.

Da: Članek navaja, da je s kršenjem dosegla odmik od pričakovanj.

Pisateljica je šest romanov objavila pod psevdonimom Mary Westmacott.

Da: Članek izrecno navaja to število in psevdonim.

Umor je pogosto postavila v na videz urejeno in premožno družinsko okolje.

Da: Članek to izpostavlja kot značilno prizorišče njenih del.

V njenih zgodbah ugled ne pomeni nedolžnosti, saj je prav vsakdo lahko morilec.

Da: To je neposreden citat Maše Jelušič v članku.

Reporter

Agatha Christie je umrla naravne smrti 12. januarja 1976 v starosti 85 let.

Delno: Naveden je datum in starost, vzrok smrti pa ni omenjen.

Agatha Christie ni zastavila pravil kriminalnega romana, jih je pa močno utrdila.

Da: To trditev v članku poda pisateljica Maša Jelušič.

Agatha Christie velja za najbolj prodajano in prevajano avtorico vseh časov.

Ni omenjeno

Bohinj je po njenem mnenju veljal za prelep kraj za umor.

Da: Članek navaja njen citat o Bohinju iz leta 1967.

Delo v bolnišnici in farmaciji med prvo svetovno vojno je vplivalo na pogosto uporabo strupov v njenih delih.

Da: Članek neposredno povezuje delo s farmacevti in uporabo strupov.

Napisala je okoli 80 knjig, ki so bile prodane v več kot dveh milijardah izvodov.

Da: Besedilo navaja točno te številke v uvodu.

Njena dela so prevedena v več kot 100 različnih jezikov.

Da: Podatek je naveden v prvem odstavku članka.

Njene zgodbe temeljijo na logičnem sklepanju in preučevanju značajev namesto na nadnaravnih močeh.

Da: Izpostavljeno kot eno od utrjenih pravil njenih detektivk.

Pisateljica je začela rahlo kršiti uveljavljena pravila kriminalk za dosego odmika od pričakovanj.

Da: Navedeno, da je s kršenjem dosegla odmik od obzorja pričakovanja.

Pisateljica je šest romanov objavila pod psevdonimom Mary Westmacott.

Da: Članek potrjuje uporabo tega psevdonima za šest del.

Umor je pogosto postavila v na videz urejeno in premožno družinsko okolje.

Da: Članek izpostavlja to okolje kot ključno za njene zgodbe.

V njenih zgodbah ugled ne pomeni nedolžnosti, saj je prav vsakdo lahko morilec.

Da: Citirano kot ugotovitev, ki jo pogosto izreče Hercule Poirot.

STA

Agatha Christie je umrla naravne smrti 12. januarja 1976 v starosti 85 let.

Delno: Omenjena je 50. obletnica smrti, manjka pa točen datum in vzrok.

Agatha Christie ni zastavila pravil kriminalnega romana, jih je pa močno utrdila.

Ni omenjeno

Agatha Christie velja za najbolj prodajano in prevajano avtorico vseh časov.

Da: Besedilo jo neposredno opredeljuje kot tako.

Bohinj je po njenem mnenju veljal za prelep kraj za umor.

Ni omenjeno

Delo v bolnišnici in farmaciji med prvo svetovno vojno je vplivalo na pogosto uporabo strupov v njenih delih.

Ni omenjeno

Napisala je okoli 80 knjig, ki so bile prodane v več kot dveh milijardah izvodov.

Da: Navedeni sta točni številki o delih in prodaji.

Njena dela so prevedena v več kot 100 različnih jezikov.

Delno: Omenjeno je, da so dela prevedena, število jezikov pa manjka.

Njene zgodbe temeljijo na logičnem sklepanju in preučevanju značajev namesto na nadnaravnih močeh.

Ni omenjeno

Pisateljica je začela rahlo kršiti uveljavljena pravila kriminalk za dosego odmika od pričakovanj.

Ni omenjeno

Pisateljica je šest romanov objavila pod psevdonimom Mary Westmacott.

Ni omenjeno

Umor je pogosto postavila v na videz urejeno in premožno družinsko okolje.

Ni omenjeno

V njenih zgodbah ugled ne pomeni nedolžnosti, saj je prav vsakdo lahko morilec.

Ni omenjeno

STA misli

Agatha Christie je umrla naravne smrti 12. januarja 1976 v starosti 85 let.

Delno: Potrjen datum in starost, vzrok smrti (naravna) ni naveden.

Agatha Christie ni zastavila pravil kriminalnega romana, jih je pa močno utrdila.

Da: Navedeno je mnenje Jelušičeve, da pravil ni zastavila, ampak utrdila.

Agatha Christie velja za najbolj prodajano in prevajano avtorico vseh časov.

Ni omenjeno

Bohinj je po njenem mnenju veljal za prelep kraj za umor.

Da: Naveden je njen citat, da je Bohinj prelep za umor.

Delo v bolnišnici in farmaciji med prvo svetovno vojno je vplivalo na pogosto uporabo strupov v njenih delih.

Da: Članek neposredno povezuje delo v farmaciji z uporabo strupov.

Napisala je okoli 80 knjig, ki so bile prodane v več kot dveh milijardah izvodov.

Delno: Omenja več kot 60 romanov in 14 zbirk, ne pa skupne prodaje.

Njena dela so prevedena v več kot 100 različnih jezikov.

Ni omenjeno

Njene zgodbe temeljijo na logičnem sklepanju in preučevanju značajev namesto na nadnaravnih močeh.

Da: Omenja logično sklepanje in značaje namesto nadnaravnih moči.

Pisateljica je začela rahlo kršiti uveljavljena pravila kriminalk za dosego odmika od pričakovanj.

Da: Besedilo potrjuje kršenje pravil za odmik od pričakovanj.

Pisateljica je šest romanov objavila pod psevdonimom Mary Westmacott.

Da: Besedilo potrjuje šest romanov pod tem psevdonimom.

Umor je pogosto postavila v na videz urejeno in premožno družinsko okolje.

Da: Članek izpostavlja postavitev umorov v premožna okolja.

V njenih zgodbah ugled ne pomeni nedolžnosti, saj je prav vsakdo lahko morilec.

Da: Citirana izjava Maše Jelušič o ugledu in morilcih.

Analiza sentimenta

entities

• Hercule Poirot
• Agatha Christie
• Anglija
• Maša Jelušič
• Max Mallowan
• Willard Huntington Wright
• Ronald Knox
• Frederich Alvah Miller
• Clarissa Margaret Boehmer
• Torquay
• Bohinj
• Krimifest
• Združene države Amerike
• Archibald Christie

key differences

Agatha Christie

Vsi poudarjajo mojstrstvo, razlikujejo se le v stopnji presežkov.

Anglija

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v poudarku na eliti.

Archibald Christie

Le RTV ga nevtralno umešča v biografski okvir, drugi molčijo.

Bohinj

Vsi viri so enotno pozitivni, STA pa o tem sploh ne poroča.

Clarissa Margaret Boehmer

Vsi viri so nevtralni; RTV izpostavi spodbujanje k pisanju.

Frederich Alvah Miller

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju.

Hercule Poirot

Razlika je v stopnji naklonjenosti: od nevtralne do hvalne.

Krimifest

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju.

Max Mallowan

Vsi ga vidijo le kot spremljevalca; STA ga sploh ne omenja.

Maša Jelušič

Vsi viri ohranjajo nevtralnost; razlika je le v (ne)omenjanju.

Ronald Knox

Vsi viri so nevtralni in enotni; razlike v poročanju ni.

Torquay

Vsi viri so nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju kraja.

Willard Huntington Wright

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju.

Združene države Amerike

Le kot nevtralen podatek o državljanstvu ali poreklu oseb.

source analyses

Politikis

Agatha Christie

Pozitivno: Opisana kot najbolj prodajana avtorica in mojstrica zapletov.

Anglija

Nevtralno: Omenjena le kot geografski izvor pisateljice in njenih likov.

Archibald Christie

Ni omenjeno

Bohinj

Pozitivno: Opisan kot prelep kraj, ki je navdušil pisateljico.

Clarissa Margaret Boehmer

Nevtralno: Omenjena zgolj informativno kot pisateljičina mati.

Frederich Alvah Miller

Nevtralno: Omenjen zgolj informativno kot pisateljičin oče.

Hercule Poirot

Nevtralno: Omenjen kot priljubljen lik in detektiv z nezgrešljivim naglasom.

Krimifest

Nevtralno: Omenjen v okviru predstavitve sogovornice Maše Jelušič.

Max Mallowan

Nevtralno: Omenjen zgolj kot pisateljičin mož in spremljevalec v Bohinju.

Maša Jelušič

Nevtralno: Nastopa kot strokovna sogovornica in vir informacij o avtorici.

Ronald Knox

Nevtralno: Omenjen kot avtor, ki je postavil pravila kriminalnih romanov.

Torquay

Nevtralno: Omenjen le kot rojstni kraj Agathe Christie.

Willard Huntington Wright

Nevtralno: Omenjen kot avtor, ki je postavil pravila kriminalnih romanov.

Združene države Amerike

Ni omenjeno

Primorske Novice

Agatha Christie

Pozitivno: Avtorica jo označi za mojstrico in najboljšo v vseh pogledih.

Anglija

Nevtralno: Omenjena kot domovina pisateljice in prizorišče zgodb.

Archibald Christie

Ni omenjeno

Bohinj

Pozitivno: V citatu označen kot prelep kraj.

Clarissa Margaret Boehmer

Nevtralno: Omenjena le informativno kot mati Agathe Christie.

Frederich Alvah Miller

Nevtralno: Omenjen le informativno kot oče Agathe Christie.

Hercule Poirot

Nevtralno: Opisan kot kompleksen lik in detektiv z določenimi lastnostmi.

Krimifest

Nevtralno: Omenjen v okviru predstavitve sogovornice Maše Jelušič.

Max Mallowan

Nevtralno: Omenjen le kot spremljevalec na obisku v Bohinju.

Maša Jelušič

Nevtralno: Nastopa kot strokovna sogovornica in govorka brez vrednotenja.

Ronald Knox

Nevtralno: Omenjen kot avtor pravil kriminalnih romanov.

Torquay

Nevtralno: Omenjen le kot kraj rojstva pisateljice.

Willard Huntington Wright

Nevtralno: Omenjen kot avtor pravil kriminalnih romanov.

Združene države Amerike

Nevtralno: Omenjene v povezavi z narodnostjo očeta in kritika Wrighta.

RTV Slovenija

Agatha Christie

Pozitivno: Avtorica jo označi za mojstrico, ki je pisala veliko in dobro.

Anglija

Nevtralno: Omenjena le kot država rojstva in prizorišče zgodb.

Archibald Christie

Nevtralno: Omenjen le kot prvi mož v biografskem kontekstu.

Bohinj

Pozitivno: V naslovu in besedilu opisan kot prelep kraj.

Clarissa Margaret Boehmer

Nevtralno: Omenjena kot mati, ki je hčer spodbujala k pisanju.

Frederich Alvah Miller

Nevtralno: Omenjen le kot oče in premožen borzni posrednik.

Hercule Poirot

Nevtralno: Opisan kot prepoznaven lik, samozavesten in teatralen.

Krimifest

Nevtralno: Omenjen le kot festival, ki ga vodi Maša Jelušič.

Max Mallowan

Nevtralno: Omenjen le kot drugi mož in arheolog.

Maša Jelušič

Nevtralno: Nastopa kot strokovna sogovornica in govorka brez vrednotenja.

Ronald Knox

Nevtralno: Omenjen kot soavtor pravil kriminalnega romana.

Torquay

Nevtralno: Omenjen le kot kraj rojstva pisateljice.

Willard Huntington Wright

Nevtralno: Omenjen kot avtor, ki so mu pripisana pravila kriminalke.

Združene države Amerike

Ni omenjeno

Reporter

Agatha Christie

Pozitivno: Avtorica jo označi za mojstrico, ki je pisala veliko in dobro.

Anglija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu porekla in buržoazije.

Archibald Christie

Ni omenjeno

Bohinj

Pozitivno: Opisan kot prelep kraj v citatu Agathe Christie.

Clarissa Margaret Boehmer

Nevtralno: Informativna navedba matere Agathe Christie.

Frederich Alvah Miller

Nevtralno: Informativna navedba očeta Agathe Christie.

Hercule Poirot

Pozitivno: Opisan kot priljubljen, kompleksen in samozavesten lik.

Krimifest

Nevtralno: Omenjen v okviru predstavitve Maše Jelušič.

Max Mallowan

Nevtralno: Omenjen le kot spremljevalec ob obisku Bohinja.

Maša Jelušič

Nevtralno: Nastopa kot strokovna sogovornica in vir informacij.

Ronald Knox

Nevtralno: Omenjen kot avtor, ki je postavil pravila kriminalk.

Torquay

Nevtralno: Omenjen le kot kraj rojstva pisateljice.

Willard Huntington Wright

Nevtralno: Omenjen kot avtor, ki je postavil pravila kriminalk.

Združene države Amerike

Nevtralno: Omenjene v povezavi z očetom in kritikom Wrightom.

STA

Agatha Christie

Pozitivno: avtorica opisana kot mojstrica in najbolj prodajana vseh časov

Anglija

Nevtralno: omenjena le kot izvorna država pisateljice

Archibald Christie

Ni omenjeno

Bohinj

Ni omenjeno

Clarissa Margaret Boehmer

Ni omenjeno

Frederich Alvah Miller

Ni omenjeno

Hercule Poirot

Ni omenjeno

Krimifest

Ni omenjeno

Max Mallowan

Ni omenjeno

Maša Jelušič

Ni omenjeno

Ronald Knox

Ni omenjeno

Torquay

Ni omenjeno

Willard Huntington Wright

Ni omenjeno

Združene države Amerike

Ni omenjeno

STA misli

Agatha Christie

Pozitivno: Avtorica jo označi za mojstrico, ki je pisala veliko in dobro.

Anglija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu kraja rojstva in družbene elite.

Archibald Christie

Ni omenjeno

Bohinj

Pozitivno: Avtorica ga je opisala kot prelepega.

Clarissa Margaret Boehmer

Nevtralno: Informativno omenjena kot mati Agathe Christie.

Frederich Alvah Miller

Nevtralno: Informativno omenjen kot oče Agathe Christie.

Hercule Poirot

Pozitivno: Opisan kot priljubljen, kompleksen in samozavesten lik.

Krimifest

Nevtralno: Omenjen v okviru predstavitve sogovornice Maše Jelušič.

Max Mallowan

Nevtralno: Omenjen le kot spremljevalec avtorice na obisku v Bohinju.

Maša Jelušič

Nevtralno: Nastopa kot strokovna sogovornica in govorka brez vrednotenja.

Ronald Knox

Nevtralno: Omenjen kot avtor pravil kriminalnih romanov.

Torquay

Nevtralno: Omenjen le kot kraj rojstva avtorice.

Willard Huntington Wright

Nevtralno: Omenjen kot avtor pravil kriminalnih romanov.

Združene države Amerike

Nevtralno: Omenjene v povezavi z državljanstvom očeta in kritikom Wrightom.

Viri

articles

• article order

  2

  body

  pripravila Natja Kapitler London, 10. januarja (STA) - Pred 50 leti je umrla angleška pisateljica detektivskih romanov Agatha Christie, ki velja za najbolj prodajano in prevajano avtorico vseh časov. Napisala je okoli 80 knjig, ki so bile prodane v več kot dveh milijardah izvodov in prevedene v ...

  language

  slv

  published at

  2026-01-10T06:03:23

  source

  STA

  title

  Mineva 50 let od smrti mojstrice kriminalk Agathe Christie (tema)

  url

  https://www.sta.si/3506297/

• article order

  4

  body

  Napisala je več kot 60 romanov in izdala 14 zbirk kratkih zgodb. Med njena najslavnejša dela sodijo romani Umor na Orient ekspresu, Zlo pod soncem, Skrivnostne ure, Umor ob bazenu, Umor v Mezopotamiji, Truplo v knjižnici in Zabava za noč čarovnic. Manj znano je, da je šest romanov napisala pod psevdonimom Mary Westmacott. Zakaj se toliko umorov v njenih knjigah zgodi z uporabo strupa? Agatha Christie se je kot Agatha Mary Clarissa Miller rodila 15. septembra 1890 v Torquayu v Angliji in umrla je 12. januarja 1976 naravne smrti pri starosti 85 let. Oče Frederich Alvah Miller je bil premožen ameriški borzni posrednik. mati Clarissa Margaret Boehmer pa hči britanskega vojaškega kapitana. Oče je umrl, ko ji je bilo 11 let. Mati jo je nato poučevala doma in jo že v zgodnjih letih spodbujala k pisanju. Pri 16 letih so jo poslali na učenje petja in klavirja v Pariz. Agatha je med prvo svetovno vojno delala v bolnišnici in kasneje v farmaciji, kar je močno vplivalo na njeno pisanje. Veliko umorov v njenih romanih se namreč zgodi z uporabo strupa. Med letoma 1914 in 1928 je bila poročena s polkovnikom in podjetnikom Archibaldom Christijem, od leta 1930 in do svoje smrti pa z arheologom Maxom Mallowanom. Umori v na videz urejenem, premožnem družinskem okolju Kot izpostavlja Maša Jelušič, avtorica kriminalnega romana Profesor je končno mrtev in vodja lani ustanovljenega Krimifesta, je Agatha Christie pisala veliko in dobro. Umor je postavila v na videz urejeno, premožno družinsko okolje, kjer ga je takratno bralstvo najmanj pričakovalo. "S tem je razgalila dejstvo, da dom ni nujno varen prostor, temveč lahko postane prizorišče prikritih zamer, laži in dolgo potlačenih interesov. V njenih zgodbah ugled ne pomeni nedolžnosti, saj je prav vsakdo lahko morilec, kot pogosto pravi njen lik Hercule Poirot," je dejala. Kot je še dodala, verjetno danes ne poznamo pisatelja kriminalk, ki ne bi prebral oziroma vsaj na takšen ali drugačen način stopil v stik z njenimi deli. Pisateljica, ki je utrdila pravila kriminalnega romana Po besedah Maše Jelušič pa Agatha Christie ni zastavila pravil kriminalnih romanov, to se pripisuje namreč ameriškemu umetnostnemu kritiku Willardu Huntingtonu Wrightu (pisal je pod psevdonimom S. S. Van Dine) in Ronaldu Knoxu. A je angleška pisateljica ta pravila nedvomno utrdila. "Govorimo torej o pravilih, da detektiv ne sme biti morilec, da avtor bralca ne sme namerno vleči za nos, da morajo storilca izslediti s pomočjo logičnega sklepanja, ne z nadnaravnimi močmi, da dvojčki niso zaželeni in drugo. Je pa hkrati tista, ki je začela ta pravila rahlo kršiti in s tem dosegla ta odmik od obzorja pričakovanja," je pojasnila. Po njenih navedbah je bila Christie dobra v popolnoma vseh pogledih - v zapletu, jedrnatem slogu in psihologiji likov. "Bralec točno ve, kaj lahko pričakuje. Tudi če ni prebral njenih del, nekako ve, kaj ga čaka. To je klasična detektivska zgodba, kjer bo s pozornim spremljanjem namigov in preučevanjem značajev skupaj z detektivom dognal, kdo in zakaj je storil zločin. Zaključek ga bo pomiril, red bo vzpostavljen, zločinec bo zaprt," je še dodala Maša Jelušič. Kot posebnost njenega pisanja je izpostavila tudi množičnost zapletov v njenih zgodbah. Ob tem je navedla zgodbe, v katerih so morilci vsi, kjer ni morilec nihče, kjer je morilec otrok, česar se je marsikdo izogibal, kjer je morilec prevaran mož ali žena, kjer morilec ni kaznovan, kjer gre za dvojne prevare in drugo. Kot najboljše pa je omenila, da se lahko vsako od njenih kriminalk bere večkrat, kar je po njenem mnenju lastnost dobre literature. Hercule Poirot in gospodična Marple Jelušič v branje predlaga romane Umor Rogerja Ackroyda, Smrt v oblakih ter In potem ni bilo nikogar več, ki je izvorno izšel pod naslovom Deset zamorčkov, a so ga preimenovali zaradi neprimernosti prvotnega naslova. Prav tako predlaga, da se nemara prebere njen prvi roman Skrivnostna zadeva v Stylesu in takoj zatem še njen zadnji roman z naslovom Zavesa, ki se dogaja na istem kraju. Njen prvi roman je izšel leta 1920, v njem je že nastopil upokojeni belgijski policijski oficir Hercule Poirot, ki je kasneje nastopil v več kot 30 romanih in več kot 50 kratkih zgodbah. Z romanom Umor v župnišču je deset let kasneje uvedla še svoj drugi prepoznavni lik - pronicljivo razreševalko umorov gospodično Marple. "Mladi ljudje mislijo, da so stari ljudje nori, vendar stari ljudje vedo, da so nori mladi," se glasi moto te junakinje. Mojstrica kriminalk je ustvarila kompleksne like, večplastne zaplete, ob tem pa ohranila enostaven, jedrnat in minimalističen slog, še dodaja Maša Jelušič. Hercule Poirot in gospodična Marple sta si hkrati različna - Poirot nastopa samozavestno in skoraj teatralno, Marple pa svojo prednost gradi na neopaznosti in na tem, da jo okolica vzame premalo resno. Hkrati sta si tudi podobna, saj deduktivno sklepata, razrešujeta z umom ter sta pozorna opazovalca človeških navad. Očitki, ki verjetno izvirajo iz preslabega poznavanja opusa "Vsekakor je treba vedeti, da je Agatha Christie svoj prvi roman pisala med prvo svetovno vojno, takrat je tudi oblikovala lik Poirota. Roman je izšel leta 1920, se pravi po koncu prve svetovne vojne, takrat je bil svet v razsulu. (...) Največji očitek njej je, da je pisala predvsem o družbeni eliti, da se ni posvečala nižjim slojem. Toda avtorica se večkrat v svojih knjigah pošali iz visoke angleške buržoazije in napiše kakšno pikro na njihov račun. Tudi glede odnosa moških do žensk v takratnem času napiše marsikatero pronicljivo kritično opazko," meni Jelušič in dodaja, da očitki verjetno izvirajo iz preslabega poznavanja njenega opusa. Med drugo svetovno vojno je napisala dva romana, ki sta bila mišljena kot zadnja primera njenih velikih detektivov. Obe knjigi sta bili zaklenjeni v bančnem sefu več kot tri desetletja in izdani šele po njeni smrti. Leta 1971 je prejela britanski red, imenovan Dame Commander. Kot je še izpostavila Jelušič, imamo od časa avtorjev detektivk Edgarja Allanea Poeja, Arthurja Conana Doyla in Agathe Christie z detektivkami danes na voljo celo paleto žanrskega pisanja, kot so kriminalke, trilerji, grozljive in romantične detektivke, domačne kriminalke, proceduralne in policijske romane, ena od značilnosti današnjega prostora te zvrsti pa je tudi, da počasi dobivamo več ženskih detektivk, je še povedala Jelušič. "Najprej so začele pronicati ženske morilke, zdaj pa so tudi ženske detektivke, čeprav jih je po mojem mnenju še vedno premalo," je poudarila. Dodala je, da je kriminalka vsekakor presegla več stopenj, od domačnega romana, trde kriminalke in skandinavskega noirja, vselej pa je ohranjala to, da na nek način vedno odraža družbeno realnost, tako kot vsaka umetnost, ampak kriminalka toliko bolj. V Sloveniji se njene knjige ciklično ponatiskuje Povprečna naklada izidov knjig Agathe Christie pri založbi Mladinska knjiga se je v zadnjih letih vrtela okoli 800 izvodov, tako trda kot mehka vezava. Kot so še navedli pri založbi, so v zadnjem desetletju prodali več kot 20.000 izvodov njenih del, med katerimi se je najbolje prodajal roman Skrivnostna smrt v Stylesu, ki je izšel leta 2020 ob stoletnici izida romana. Prodaja njenih romanov po posameznih letih je precej konstantna in ni mogoče opaziti večjega porasta ali padca prodaje. Kot je izpostavil vodja uredništva leposlovja pri Mladinski knjigi Andrej Ilc, sicer pri nas nimamo v vsakem trenutku na razpolago vseh knjig, jih pa ciklično ponatiskujejo. Ves čas pripravljajo tudi nove prevode knjig, ki po njihovem mnenju doslej niso bile ustrezno prevedene. Na pobudo likovne urednice Tanje Komadina izhajajo tudi vizualno prenovljene knjige. Filmske priredbe njenih del pa so po Ilčevem mnenju vse po vrsti slabše od knjižnih predlog. Na Televiziji Slovenija je bila nedavno na ogled serija Proti ničli, posneta po njenem istoimenskem romanu iz leta 1944. Soba 204 v bohinjskem Hotelu Bellevue Kot omenjeno uvodoma, je Agatha Christi z drugim možem leta 1967 obiskala Bohinj. Nastanjena sta bila v sobi 204 Hotela Bellevue, ki je bila v času delovanja objekta vsa leta še zmeraj opremljena kot v času njunega obiska. V Bohinju se je s slavno pisateljico pogovarjal tudi novinar RTV Slovenija (takrat še RTV Ljubljana) Jože Hudeček.

  language

  slv

  published at

  2026-01-10T16:38:16

  source

  RTV Slovenija

  title

  Pol stoletja od smrti Agathe Christie, ki je bila prepričana, da je Bohinj prelep za umor

  url

  https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/pol-stoletja-od-smrti-agathe-christie-ki-je-bila-prepricana-da-je-bohinj-prelep-za-umor/769715

• article order

  0

  body

  Napisala je okoli 80 knjig, ki so bile prodane v več kot dveh milijardah izvodov in prevedene v več kot 100 jezikov. Pravila kriminalk ni zastavila, jih pa je utrdila, meni pisateljica Maša Jelušič. Agatha Christie se je kot Agatha Mary Clarissa Miller rodila 15. septembra 1890 v angleškem Torquayu, umrla je 12. januarja 1976, stara 85 let. Njen oče Frederich Alvah Miller je bil bogat ameriški borznik, mati Clarissa Margaret Boehmer pa hčer britanskega vojaškega kapitana. Med prvo svetovno vojno je delala v bolnišnici, kasneje v farmaciji, kar je močno vplivalo na njeno pisanje. Veliko umorov v njenih romanih se namreč zgodi s pomočjo strupa. Napisala je več kot 60 romanov in izdala 14 zbirk kratkih zgodb. Med drugim podpisuje romane Umor na Orient ekspresu, Zlo pod soncem, Skrivnostne ure, Umor ob bazenu, Umor v Mezopotamiji in Truplo v knjižnici in Zabava za noč čarovnic. Manj znano je, da je šest romanov napisala pod psevdonimom Mary Westmacott. Agatha Christie je pisala veliko in dobro, je za STA povedala pisateljica Maša Jelušič. Umor je postavila v na videz urejeno, premožno družinsko okolje, kjer ga je bralec takratnega časa najmanj pričakoval. "S tem je razgalila dejstvo, da dom ni nujno varen prostor, temveč lahko postane prizorišče prikritih zamer, laži in dolgo potlačenih interesov. V njenih zgodbah ugled ne pomeni nedolžnosti, saj je prav vsakdo lahko morilec, kot pogosto pravi njen lik Hercule Poirot," je dejala Jelušič. Verjetno danes ne poznamo pisatelja kriminalk, ki ne bi prebral oziroma vsaj na takšen ali drugačen način stopil v stik z njenimi deli, meni sogovornica. Ob tem pa Agatha Christie po mnenju Jelušič pravil kriminalnih romanov, ki sta jih postavila ameriški umetnostni kritik Willard Huntington Wright, ki je pisal pod psevdonimom S. S. Van Dine, in Ronald Knox, sicer ni zastavila, jih je pa vsekakor utrdila. "Govorimo torej o pravilih, da detektiv ne sme biti morilec, da avtor bralca ne sme namerno vleči za nos, da morajo storilca izslediti s pomočjo logičnega sklepanja, ne z nadnaravnimi močmi, da dvojčki niso zaželeni in drugo. Je pa hkrati tista, ki je začela ta pravila rahlo kršiti in s tem dosegla ta odmik od obzorja pričakovanja." V svetu kriminalk se je uveljavila kot mojstrica zapletov Christie je bila po navedbah Jelušič dobra v popolnoma vseh pogledih, v zapletu, jedrnatem slogu in psihologiji likov. "Bralec točno ve, kaj lahko pričakuje. Tudi če ni prebral njenih del, nekako ve, kaj ga čaka. To je klasična detektivska zgodba, kjer bo s pozornim spremljanjem namigov in preučevanjem značajev skupaj z detektivom dognal, kdo in zakaj je storil zločin. Zaključek ga bo pomiril, red bo vzpostavljen, zločinec bo zaprt," je povedala Jelušič, ki je sicer doktorica ekologije, podpisuje kriminalni roman Profesor je končno mrtev in je tudi vodja lani prvega Krimifesta. Kot posebnost pisanja Agathe Christie je izpostavila tudi množičnost zapletov v njenih zgodbah. Ob tem je navedla zgodbe, v katerih so morilci vsi, kjer ni morilec nihče, kjer je morilec otrok, česar se je marsikdo izogibal, kjer je morilec prevaran mož ali žena, kjer morilec ni kaznovan, kjer gre za dvojne prevare in drugo. Kot najboljše pa je omenila, da se lahko vsako od njenih kriminalk bere večkrat, kar je po njenem mnenju lastnost dobre literature. V branje je predlagala romane Umor Rogerja Ackroyda, Smrt v oblakih, In potem ni bilo nikogar več ali pa nemara skupaj, njen prvi roman Skrivnostna zadeva v Stylesu in takoj zatem njen zadnji, ki se dogaja na istem kraju, Zavesa. Bralcem se je priljubila z likoma Hercula Poirota in Miss Marple Prvi roman Skrivnostna zadeva v Stylesu je priljubljena avtorica izdala leta 1920, v njem je prvič nastopil upokojeni belgijski policijski oficir z nezgrešljivim francoskim naglasom Hercule Poirot, ki je kasneje nastopil še v več kot 30 romanih in več kot 50 kratkih zgodbah. V roman Umor v župnišču iz leta 1930 pa je uvedla svoj drugi prepoznavni lik, pronicljivo razreševalko umorov Gospodično Marple. Po besedah Jelušič je mojstrica kriminalk ustvarila kompleksne like, večplastne zaplete, ob tem pa ohranila enostaven, jedrnat in minimalističen slog. Poirot in Gospodična Marple sta si hkrati različna, saj Poirot nastopa samozavestno in skoraj teatralno, Marple pa svojo prednost gradi na neopaznosti in na tem, da jo okolica vzame premalo resno, pa tudi podobna, saj deduktivno sklepata, razrešujeta z umom ter sta pozorna opazovalca človeških navad, meni. Kriminalka je vedno odsevala aktualno težavo v družbi "Vsekakor je treba vedeti, da je Agatha Christie svoj prvi roman pisala med prvo svetovno vojno, takrat je tudi oblikovala lik Poirota. Roman je izšel leta 1920, se pravi po koncu prve svetovne vojne, takrat je bil svet v razsulu," je še dejala. "Največji očitek njej je, da je pisala predvsem o družbeni eliti, da se ni posvečala nižjim slojem. Toda avtorica se večkrat v svojih knjigah pošali iz visoke angleške buržoazije in napiše kakšno pikro na njihov račun. Tudi glede odnosa moških do žensk v takratnem času napiše marsikatero pronicljivo kritično opazko." Kot še meni Jelušič, očitki verjetno izvirajo iz preslabega poznavanja njenega opusa. Med drugo svetovno vojno je napisala dva romana, ki sta bila mišljena kot zadnja primera njenih velikih detektivov. Obe knjigi sta bili zaklenjeni v bančnem sefu več kot 30 let in izdani šele po njeni smrti. Leta 1971 je prejela britanski red, imenovan Dame Commander. Avtorico je pot nekoč zanesla tudi v Bohinj, ki ga je z Mallowanom obiskala poleti leta 1967. Njen odgovor na vprašanje, če bo Bohinj prizorišče za eno od njenih kriminalnih zgodb, je bil: "Bohinj je prelep za umor". Od časa avtorjev detektivk Edgarja Allanea Poeja, Arthurja Conana Doyla in Agathe Christie z detektivkami imamo danes na voljo celo paleto žanrskega pisanja, kot so kriminalke, trilerji, grozljive in romantične detektivke, domačne kriminalke, proceduralne in policijske romane, ena od značilnosti današnjega prostora te zvrsti pa je tudi, da počasi dobivamo več ženskih detektivk, je še povedala Jelušič. "Najprej so začele pronicati ženske morilke, zdaj pa so tudi ženske detektivke, čeprav jih je po mojem mnenju še vedno premalo," je pripomnila. Kriminalka je vsekakor presegla več stopenj, od domačnega romana, trde kriminalke in skandinavskega noirja, vselej pa je ohranjala to, da na nek način vedno odraža družbeno realnost, tako kot vsaka umetnost, ampak kriminalka toliko bolj, meni sogovornica. Branje romanov Agathe Christie pri nas Povprečna naklada izidov knjig avtorice pri založbi Mladinska knjiga v zadnjih letih je bilo okoli 800 izvodov, tako trde kot mehke vezave, so za STA še navedli pri založbi. V zadnjih desetih letih so prodali več kot 20.000 izvodov njenih del, med katerimi se je najbolje prodajal roman Skrivnostna smrt v Stylesu, ki je izšel ob 100. obletnici izida romana v angleščini leta 2020. Kot so še zapisali, je prodaja njenih romanov po posameznih letih precej konstantna in ni mogoče opaziti večjega porasta ali padca prodaje. Po besedah vodje uredništva leposlovja pri Mladinski knjigi Andreja Ilca sicer pri nas nimamo v vsakem trenutku na razpolago vseh knjig, jih pa ciklično ponatiskujejo. Ves čas pripravljajo tudi nove prevode knjig, ki po njihovem mnenju doslej niso bile ustrezno prevedene. Na pobudo likovne urednice Tanje Komadina izhajajo tudi vizualno prenovljene knjige. Filmske priredbe njenih del pa so po njegovem mnenju vse po vrsti slabše od izvirnih romanov.

  language

  slv

  published at

  2026-01-10T06:28:34

  source

  Reporter

  title

  Mineva 50 let od smrti mojstrice kriminalk Agathe Christie

  url

  https://reporter.si/clanek/magazin/50-let-smrti-mojstrice-kriminalk-agathe-christie-1872845

• article order

  3

  body

  Pred 50 leti je umrla angleška pisateljica detektivskih romanov Agatha Christie, ki velja za najbolj prodajano in prevajano avtorico vseh časov. Napisala je okoli 80 knjig, ki so bile prodane v več kot dveh milijardah izvodov in prevedene v več kot 100 jezikov. Pravila kriminalk ni zastavila, jih pa je utrdila, meni pisateljica Maša Jelušič. Agatha Christie se je kot Agatha Mary Clarissa Miller rodila 15. septembra 1890 v angleškem Torquayu, umrla je 12. januarja 1976, stara 85 let. Njen oče Frederich Alvah Miller je bil bogat ameriški borznik, mati Clarissa Margaret Boehmer pa hčer britanskega vojaškega kapitana. Med prvo svetovno vojno je delala v bolnišnici, kasneje v farmaciji, kar je močno vplivalo na njeno pisanje. Veliko umorov v njenih romanih se namreč zgodi s pomočjo strupa. Agatha Christie je pisala veliko in dobro, je povedala pisateljica Maša Jelušič. Umor je postavila v na videz urejeno, premožno družinsko okolje, kjer ga je bralec takratnega časa najmanj pričakoval. "S tem je razgalila dejstvo, da dom ni nujno varen prostor, temveč lahko postane prizorišče prikritih zamer, laži in dolgo potlačenih interesov. V njenih zgodbah ugled ne pomeni nedolžnosti, saj je prav vsakdo lahko morilec, kot pogosto pravi njen lik Hercule Poirot," je dejala Jelušič. Verjetno danes ne poznamo pisatelja kriminalk, ki ne bi prebral oziroma vsaj na takšen ali drugačen način stopil v stik z njenimi deli, meni sogovornica. Ob tem pa Agatha Christie po mnenju Jelušič pravil kriminalnih romanov, ki sta jih postavila ameriški umetnostni kritik Willard Huntington Wright, ki je pisal pod psevdonimom S. S. Van Dine, in Ronald Knox, sicer ni zastavila, jih je pa vsekakor utrdila. "Govorimo torej o pravilih, da detektiv ne sme biti morilec, da avtor bralca ne sme namerno vleči za nos, da morajo storilca izslediti s pomočjo logičnega sklepanja, ne z nadnaravnimi močmi, da dvojčki niso zaželeni in drugo. Je pa hkrati tista, ki je začela ta pravila rahlo kršiti in s tem dosegla ta odmik od obzorja pričakovanja." Christie je bila po navedbah Jelušič dobra v popolnoma vseh pogledih, v zapletu, jedrnatem slogu in psihologiji likov. "Bralec točno ve, kaj lahko pričakuje. Tudi če ni prebral njenih del, nekako ve, kaj ga čaka. To je klasična detektivska zgodba, kjer bo s pozornim spremljanjem namigov in preučevanjem značajev skupaj z detektivom dognal, kdo in zakaj je storil zločin. Zaključek ga bo pomiril, red bo vzpostavljen, zločinec bo zaprt," je povedala Jelušič, ki je sicer doktorica ekologije, podpisuje kriminalni roman Profesor je končno mrtev in je tudi vodja lani prvega Krimifesta. Kot posebnost pisanja Agathe Christie je izpostavila tudi množičnost zapletov v njenih zgodbah. Ob tem je navedla zgodbe, v katerih so morilci vsi, kjer ni morilec nihče, kjer je morilec otrok, česar se je marsikdo izogibal, kjer je morilec prevaran mož ali žena, kjer morilec ni kaznovan, kjer gre za dvojne prevare in drugo. Kot najboljše pa je omenila, da se lahko vsako od njenih kriminalk bere večkrat, kar je po njenem mnenju lastnost dobre literature. V branje je predlagala romane Umor Rogerja Ackroyda, Smrt v oblakih, In potem ni bilo nikogar več ali pa nemara skupaj, njen prvi roman Skrivnostna zadeva v Stylesu in takoj zatem njen zadnji, ki se dogaja na istem kraju, Zavesa. Prvi roman Skrivnostna zadeva v Stylesu je priljubljena avtorica izdala leta 1920, v njem je prvič nastopil upokojeni belgijski policijski oficir z nezgrešljivim francoskim naglasom Hercule Poirot, ki je kasneje nastopil še v več kot 30 romanih in več kot 50 kratkih zgodbah. V roman Umor v župnišču iz leta 1930 pa je uvedla svoj drugi prepoznavni lik, pronicljivo razreševalko umorov Gospodično Marple. Po besedah Jelušič je mojstrica kriminalk ustvarila kompleksne like, večplastne zaplete, ob tem pa ohranila enostaven, jedrnat in minimalističen slog. Poirot in Gospodična Marple sta si hkrati različna, saj Poirot nastopa samozavestno in skoraj teatralno, Marple pa svojo prednost gradi na neopaznosti in na tem, da jo okolica vzame premalo resno, pa tudi podobna, saj deduktivno sklepata, razrešujeta z umom ter sta pozorna opazovalca človeških navad, meni. "Vsekakor je treba vedeti, da je Agatha Christie svoj prvi roman pisala med prvo svetovno vojno, takrat je tudi oblikovala lik Poirota. Roman je izšel leta 1920, se pravi po koncu prve svetovne vojne, takrat je bil svet v razsulu," je še dejala. "Največji očitek njej je, da je pisala predvsem o družbeni eliti, da se ni posvečala nižjim slojem. Toda avtorica se večkrat v svojih knjigah pošali iz visoke angleške buržoazije in napiše kakšno pikro na njihov račun. Tudi glede odnosa moških do žensk v takratnem času napiše marsikatero pronicljivo kritično opazko." Kot še meni Jelušič, očitki verjetno izvirajo iz preslabega poznavanja njenega opusa. Med drugo svetovno vojno je napisala dva romana, ki sta bila mišljena kot zadnja primera njenih velikih detektivov. Obe knjigi sta bili zaklenjeni v bančnem sefu več kot 30 let in izdani šele po njeni smrti. Leta 1971 je prejela britanski red, imenovan Dame Commander. Avtorico je pot nekoč zanesla tudi v Bohinj, ki ga je z Mallowanom obiskala poleti leta 1967. Njen odgovor na vprašanje, če bo Bohinj prizorišče za eno od njenih kriminalnih zgodb, je bil: "Bohinj je prelep za umor". Od časa avtorjev detektivk Edgarja Allanea Poeja, Arthurja Conana Doyla in Agathe Christie z detektivkami imamo danes na voljo celo paleto žanrskega pisanja, kot so kriminalke, trilerji, grozljive in romantične detektivke, domačne kriminalke, proceduralne in policijske romane, ena od značilnosti današnjega prostora te zvrsti pa je tudi, da počasi dobivamo več ženskih detektivk, je še povedala Jelušič. "Najprej so začele pronicati ženske morilke, zdaj pa so tudi ženske detektivke, čeprav jih je po mojem mnenju še vedno premalo," je pripomnila. Kriminalka je vsekakor presegla več stopenj, od domačnega romana, trde kriminalke in skandinavskega noirja, vselej pa je ohranjala to, da na nek način vedno odraža družbeno realnost, tako kot vsaka umetnost, ampak kriminalka toliko bolj, meni sogovornica. Povprečna naklada izidov knjig avtorice pri založbi Mladinska knjiga v zadnjih letih je bilo okoli 800 izvodov, tako trde kot mehke vezave, so za STA še navedli pri založbi. V zadnjih desetih letih so prodali več kot 20.000 izvodov njenih del, med katerimi se je najbolje prodajal roman Skrivnostna smrt v Stylesu, ki je izšel ob 100. obletnici izida romana v angleščini leta 2020. Kot so še zapisali, je prodaja njenih romanov po posameznih letih precej konstantna in ni mogoče opaziti večjega porasta ali padca prodaje. Po besedah vodje uredništva leposlovja pri Mladinski knjigi Andreja Ilca sicer pri nas nimamo v vsakem trenutku na razpolago vseh knjig, jih pa ciklično ponatiskujejo. Ves čas pripravljajo tudi nove prevode knjig, ki po njihovem mnenju doslej niso bile ustrezno prevedene. Na pobudo likovne urednice Tanje Komadina izhajajo tudi vizualno prenovljene knjige. Filmske priredbe njenih del pa so po njegovem mnenju vse po vrsti slabše od izvirnih romanov.

  language

  slv

  published at

  2026-01-10T09:01:55

  source

  Primorske Novice

  title

  Mineva 50 let od smrti mojstrice kriminalk Agathe Christie

  url

  https://primorske.svet24.si/kultura/mineva-50-let-od-smrti-mojstrice-kriminalk-agathe-christie

• article order

  0

  body

  Pred 50 leti je umrla angleška pisateljica detektivskih romanov Agatha Christie, ki velja za najbolj prodajano in prevajano avtorico vseh časov. Napisala je okoli 80 knjig, ki so bile prodane v več kot dveh milijardah izvodov in prevedene v več kot 100 jezikov. Pravila kriminalk ni zastavila, jih pa je utrdila, meni pisateljica Maša Jelušič. Agatha Christie se je kot Agatha Mary Clarissa Miller rodila 15. septembra 1890 v angleškem Torquayu, umrla je 12. januarja 1976, stara 85 let. Njen oče Frederich Alvah Miller je bil bogat ameriški borznik, mati Clarissa Margaret Boehmer pa hčer britanskega vojaškega kapitana. Med prvo svetovno vojno je delala v bolnišnici, kasneje v farmaciji, kar je močno vplivalo na njeno pisanje. Veliko umorov v njenih romanih se namreč zgodi s pomočjo strupa. Napisala je več kot 60 romanov in izdala 14 zbirk kratkih zgodb. Med drugim podpisuje romane Umor na Orient ekspresu, Zlo pod soncem, Skrivnostne ure, Umor ob bazenu, Umor v Mezopotamiji in Truplo v knjižnici in Zabava za noč čarovnic. Manj znano je, da je šest romanov napisala pod psevdonimom Mary Westmacott. Agatha Christie je pisala veliko in dobro, je za STA povedala pisateljica Maša Jelušič. Umor je postavila v na videz urejeno, premožno družinsko okolje, kjer ga je bralec takratnega časa najmanj pričakoval. "S tem je razgalila dejstvo, da dom ni nujno varen prostor, temveč lahko postane prizorišče prikritih zamer, laži in dolgo potlačenih interesov. V njenih zgodbah ugled ne pomeni nedolžnosti, saj je prav vsakdo lahko morilec, kot pogosto pravi njen lik Hercule Poirot," je dejala Jelušič. Verjetno danes ne poznamo pisatelja kriminalk, ki ne bi prebral oziroma vsaj na takšen ali drugačen način stopil v stik z njenimi deli, meni sogovornica. Ob tem pa Agatha Christie po mnenju Jelušič pravil kriminalnih romanov, ki sta jih postavila ameriški umetnostni kritik Willard Huntington Wright, ki je pisal pod psevdonimom S. S. Van Dine, in Ronald Knox, sicer ni zastavila, jih je pa vsekakor utrdila. "Govorimo torej o pravilih, da detektiv ne sme biti morilec, da avtor bralca ne sme namerno vleči za nos, da morajo storilca izslediti s pomočjo logičnega sklepanja, ne z nadnaravnimi močmi, da dvojčki niso zaželeni in drugo. Je pa hkrati tista, ki je začela ta pravila rahlo kršiti in s tem dosegla ta odmik od obzorja pričakovanja." V svetu kriminalk se je uveljavila kot mojstrica zapletov Christie je bila po navedbah Jelušič dobra v popolnoma vseh pogledih, v zapletu, jedrnatem slogu in psihologiji likov. "Bralec točno ve, kaj lahko pričakuje. Tudi če ni prebral njenih del, nekako ve, kaj ga čaka. To je klasična detektivska zgodba, kjer bo s pozornim spremljanjem namigov in preučevanjem značajev skupaj z detektivom dognal, kdo in zakaj je storil zločin. Zaključek ga bo pomiril, red bo vzpostavljen, zločinec bo zaprt," je povedala Jelušič, ki je sicer doktorica ekologije, podpisuje kriminalni roman Profesor je končno mrtev in je tudi vodja lani prvega Krimifesta. Kot posebnost pisanja Agathe Christie je izpostavila tudi množičnost zapletov v njenih zgodbah. Ob tem je navedla zgodbe, v katerih so morilci vsi, kjer ni morilec nihče, kjer je morilec otrok, česar se je marsikdo izogibal, kjer je morilec prevaran mož ali žena, kjer morilec ni kaznovan, kjer gre za dvojne prevare in drugo. Kot najboljše pa je omenila, da se lahko vsako od njenih kriminalk bere večkrat, kar je po njenem mnenju lastnost dobre literature. V branje je predlagala romane Umor Rogerja Ackroyda, Smrt v oblakih, In potem ni bilo nikogar več ali pa nemara skupaj, njen prvi roman Skrivnostna zadeva v Stylesu in takoj zatem njen zadnji, ki se dogaja na istem kraju, Zavesa. Bralcem se je priljubila z likoma Hercula Poirota in Miss Marple Prvi roman Skrivnostna zadeva v Stylesu je priljubljena avtorica izdala leta 1920, v njem je prvič nastopil upokojeni belgijski policijski oficir z nezgrešljivim francoskim naglasom Hercule Poirot, ki je kasneje nastopil še v več kot 30 romanih in več kot 50 kratkih zgodbah. V roman Umor v župnišču iz leta 1930 pa je uvedla svoj drugi prepoznavni lik, pronicljivo razreševalko umorov Gospodično Marple. Po besedah Jelušič je mojstrica kriminalk ustvarila kompleksne like, večplastne zaplete, ob tem pa ohranila enostaven, jedrnat in minimalističen slog. Poirot in Gospodična Marple sta si hkrati različna, saj Poirot nastopa samozavestno in skoraj teatralno, Marple pa svojo prednost gradi na neopaznosti in na tem, da jo okolica vzame premalo resno, pa tudi podobna, saj deduktivno sklepata, razrešujeta z umom ter sta pozorna opazovalca človeških navad, meni. Kriminalka je vedno odsevala aktualno težavo v družbi "Vsekakor je treba vedeti, da je Agatha Christie svoj prvi roman pisala med prvo svetovno vojno, takrat je tudi oblikovala lik Poirota. Roman je izšel leta 1920, se pravi po koncu prve svetovne vojne, takrat je bil svet v razsulu," je še dejala. "Največji očitek njej je, da je pisala predvsem o družbeni eliti, da se ni posvečala nižjim slojem. Toda avtorica se večkrat v svojih knjigah pošali iz visoke angleške buržoazije in napiše kakšno pikro na njihov račun. Tudi glede odnosa moških do žensk v takratnem času napiše marsikatero pronicljivo kritično opazko." Kot še meni Jelušič, očitki verjetno izvirajo iz preslabega poznavanja njenega opusa. Med drugo svetovno vojno je napisala dva romana, ki sta bila mišljena kot zadnja primera njenih velikih detektivov. Obe knjigi sta bili zaklenjeni v bančnem sefu več kot 30 let in izdani šele po njeni smrti. Leta 1971 je prejela britanski red, imenovan Dame Commander. Avtorico je pot nekoč zanesla tudi v Bohinj, ki ga je z Mallowanom obiskala poleti leta 1967. Njen odgovor na vprašanje, če bo Bohinj prizorišče za eno od njenih kriminalnih zgodb, je bil: "Bohinj je prelep za umor". Od časa avtorjev detektivk Edgarja Allanea Poeja, Arthurja Conana Doyla in Agathe Christie z detektivkami imamo danes na voljo celo paleto žanrskega pisanja, kot so kriminalke, trilerji, grozljive in romantične detektivke, domačne kriminalke, proceduralne in policijske romane, ena od značilnosti današnjega prostora te zvrsti pa je tudi, da počasi dobivamo več ženskih detektivk, je še povedala Jelušič. "Najprej so začele pronicati ženske morilke, zdaj pa so tudi ženske detektivke, čeprav jih je po mojem mnenju še vedno premalo," je pripomnila. Kriminalka je vsekakor presegla več stopenj, od domačnega romana, trde kriminalke in skandinavskega noirja, vselej pa je ohranjala to, da na nek način vedno odraža družbeno realnost, tako kot vsaka umetnost, ampak kriminalka toliko bolj, meni sogovornica. Branje romanov Agathe Christie pri nas Povprečna naklada izidov knjig avtorice pri založbi Mladinska knjiga v zadnjih letih je bilo okoli 800 izvodov, tako trde kot mehke vezave, so za STA še navedli pri založbi. V zadnjih desetih letih so prodali več kot 20.000 izvodov njenih del, med katerimi se je najbolje prodajal roman Skrivnostna smrt v Stylesu, ki je izšel ob 100. obletnici izida romana v angleščini leta 2020. Kot so še zapisali, je prodaja njenih romanov po posameznih letih precej konstantna in ni mogoče opaziti večjega porasta ali padca prodaje. Po besedah vodje uredništva leposlovja pri Mladinski knjigi Andreja Ilca sicer pri nas nimamo v vsakem trenutku na razpolago vseh knjig, jih pa ciklično ponatiskujejo. Ves čas pripravljajo tudi nove prevode knjig, ki po njihovem mnenju doslej niso bile ustrezno prevedene. Na pobudo likovne urednice Tanje Komadina izhajajo tudi vizualno prenovljene knjige. Filmske priredbe njenih del pa so po njegovem mnenju vse po vrsti slabše od izvirnih romanov. Obisk Agathe Christie ostaja v spominu Bohinjcev, hotel pa propada Britanska pisateljica Agatha Christie tudi 50 let po smrti še vedno ostaja v mislih Bohinjcev, ki se radi spomnijo, da je slavna mojstrica kriminalk pred skoraj 60 leti obiskala Bohinj. Nastanjena je bila v Hotelu Bellevue, ki pa že vrsto let žalostno propada. Bohinjci upajo, da bo hotel dobil lastnika, ki mu bo vrnil nekdanjo slavo. Christie je Bohinj skupaj s svojim možem, arheologom Maxom Mallowanom obiskala poleti 1967, ko se je mudila tudi v Ljubljani in na Bledu. Na oddihu v Bohinju je bivala v Hotelu Bellevue, v sobi 204, ki je vse do zaprtja hotela ostala opremljena kot v času njenega obiska. Danes hotel že več kot 15 let žalostno propada. Hotel je bil vrsto let v lasti družine Pačnik, nato pa je njegov lastnik za krajši čas postal Japec Jakopin, ki se je skupaj z bratom proslavil kot oblikovalec jadrnic in motornih jaht. Jakopin je načrtoval prenovo hotela, vendar je zaradi finančnih težav navtičnega podjetja Seaway hotel pristal na javni dražbi. Na dražbi leta 2017 je propadajoč in zapuščen hotel skupaj z depandanso za 720.000 evrov kupilo podjetje Pokljuka, ki je povezano z Gozdnim gospodarstvom Bled in ljubljansko nadškofijo. Podjetje je hotel kupilo, da bi ga prenovilo in oživilo, vendar se zastavljeni načrti rekonstrukcije spomeniško zaščitenega hotela, ki leži v Triglavskem narodnem parku, niso skladali z zahtevami soglasodajalcev glede velikosti in podobe hotela. Lastniki očitno s soglasodajalci niso našli skupnega jezika oziroma niso prilagodili projekta. Pred letom dni so v Gozdnem gospodarstvu Bled za STA na kratko odgovorili, da je projekt v mirovanju in da bi morali biti pred nadaljevanjem izpolnjeni še nekateri pogoji, ki niso v njihovi domeni. Kakšni so načrti podjetja zdaj, ni znano, saj se na vprašanja STA niso odzvali. Po Bohinju krožijo govorice, da naj bi želeli hotel prodati, pa tudi, da so ga že prodali, vendar posla niso uspeli izpeljati do konca, saj naj bi pred tem potrebovali soglasje Vatikana. Kot je za STA povedal bohinjski župan Jože Sodja, z lastnikom hotela že nekaj časa nimajo nobenih stikov. Upa, da se bo našel lastnik, ki bo hotel uredil, tako da bo lahko znova zaživel. Bellevue je namreč je po županovih besedah prava ikona Bohinja, z najlepšo lokacijo in znanimi gosti, na čelu z Agatho Christie. Bohinjci se, kot je izpostavil Sodja, še vedno radi pohvalijo z znanimi osebnostmi, ki so bivale pri njih in se navduševale nad Bohinjem. Vendar pa po njegovem mnenju to dejstvo premalo izkoriščajo za turistično promocijo. Enako meni tudi direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. "Mislim, da smo na tem področju premalo angažirani in premalo izkoriščamo dejstvo, da je Agatha Christie obiskala ta prostor in v njem dela tudi redek intervju," je dejal Langus. Pisateljica je na vprašanje, ali bi se lahko kakšen njen roman dogajal v Bohinju, odgovorila, da je ta kraj preveč lep, da bi ga omadeževala z umorom. "Lahko bi naredili večje korake, ampak smo pri tem znova pri vprašanju Hotela Bellevue, ki se je dolgo časa identificiral s to zgodbo. Sedaj žalostno propada, verjamem pa, da bi se po prenovi hotela kakšen turistični produkt rodil sam po sebi," je dejal Langus. Prepričan je, da je Bohinj primeren prostor tudi za skrivnostne zadeve, ki jih turizem lahko spremeni v dobre zgodbe in proda. Da je možno zgodovinske osebnosti lepo povezati s turizmom, so v Bohinju dokazali v družbi Alpinia, ki upravlja bohinjske hotele kriptomilijonarja Damiana Merlaka. Pred letom dni so odprli rekonstruirano Vilo Muhr, za katero poudarjajo, da prepleta bogato dediščino z dovršeno sodobnostjo in ponuja kraljevo eleganco. Vila je bila uresničena želja nemškega podjetnika Adolfa Muhra, zatočišče za jugoslovansko kraljevo družino in leta 1934 tudi prizorišče zaroke med grško-dansko princeso Marino ter angleškim princem Georgeom. Vila ponuja štiri prestižne suite, poimenovane po kraljevskih likih.

  language

  slv

  published at

  2026-01-12T04:05:39

  source

  Politikis

  title

  Zgodilo se je pred 50 leti (12. januar 1976): Umrla je Agatha Christie,

  url

  https://www.politikis.si/2026/01/zgodilo-se-je-pred-50-leti-12-januar-1976-umrla-je-agatha-christie-najbolj-prodajana-in-prevajana-avtorica-vseh-casov/

• article order

  1

  body

  Agatha Christie se je kot Agatha Mary Clarissa Miller rodila 15. septembra 1890 v angleškem Torquayu, umrla je 12. januarja 1976, stara 85 let. Njen oče Frederich Alvah Miller je bil bogat ameriški borznik, mati Clarissa Margaret Boehmer pa hčer britanskega vojaškega kapitana. Med prvo svetovno vojno je delala v bolnišnici, kasneje v farmaciji, kar je močno vplivalo na njeno pisanje. Veliko umorov v njenih romanih se namreč zgodi s pomočjo strupa. Napisala je več kot 60 romanov in izdala 14 zbirk kratkih zgodb. Med drugim podpisuje romane Umor na Orient ekspresu, Zlo pod soncem, Skrivnostne ure, Umor ob bazenu, Umor v Mezopotamiji in Truplo v knjižnici in Zabava za noč čarovnic. Manj znano je, da je šest romanov napisala pod psevdonimom Mary Westmacott. Agatha Christie je pisala veliko in dobro, je za STA povedala pisateljica Maša Jelušič. Umor je postavila v na videz urejeno, premožno družinsko okolje, kjer ga je bralec takratnega časa najmanj pričakoval. "S tem je razgalila dejstvo, da dom ni nujno varen prostor, temveč lahko postane prizorišče prikritih zamer, laži in dolgo potlačenih interesov. V njenih zgodbah ugled ne pomeni nedolžnosti, saj je prav vsakdo lahko morilec, kot pogosto pravi njen lik Hercule Poirot," je dejala Jelušič. Verjetno danes ne poznamo pisatelja kriminalk, ki ne bi prebral oziroma vsaj na takšen ali drugačen način stopil v stik z njenimi deli, meni sogovornica. Ob tem pa Agatha Christie po mnenju Jelušič pravil kriminalnih romanov, ki sta jih postavila ameriški umetnostni kritik Willard Huntington Wright, ki je pisal pod psevdonimom S. S. Van Dine, in Ronald Knox, sicer ni zastavila, jih je pa vsekakor utrdila. "Govorimo torej o pravilih, da detektiv ne sme biti morilec, da avtor bralca ne sme namerno vleči za nos, da morajo storilca izslediti s pomočjo logičnega sklepanja, ne z nadnaravnimi močmi, da dvojčki niso zaželeni in drugo. Je pa hkrati tista, ki je začela ta pravila rahlo kršiti in s tem dosegla ta odmik od obzorja pričakovanja." V svetu kriminalk se je uveljavila kot mojstrica zapletov Christie je bila po navedbah Jelušič dobra v popolnoma vseh pogledih, v zapletu, jedrnatem slogu in psihologiji likov. "Bralec točno ve, kaj lahko pričakuje. Tudi če ni prebral njenih del, nekako ve, kaj ga čaka. To je klasična detektivska zgodba, kjer bo s pozornim spremljanjem namigov in preučevanjem značajev skupaj z detektivom dognal, kdo in zakaj je storil zločin. Zaključek ga bo pomiril, red bo vzpostavljen, zločinec bo zaprt," je povedala Jelušič, ki je sicer doktorica ekologije, podpisuje kriminalni roman Profesor je končno mrtev in je tudi vodja lani prvega Krimifesta. Kot posebnost pisanja Agathe Christie je izpostavila tudi množičnost zapletov v njenih zgodbah. Ob tem je navedla zgodbe, v katerih so morilci vsi, kjer ni morilec nihče, kjer je morilec otrok, česar se je marsikdo izogibal, kjer je morilec prevaran mož ali žena, kjer morilec ni kaznovan, kjer gre za dvojne prevare in drugo. Kot najboljše pa je omenila, da se lahko vsako od njenih kriminalk bere večkrat, kar je po njenem mnenju lastnost dobre literature. V branje je predlagala romane Umor Rogerja Ackroyda, Smrt v oblakih, In potem ni bilo nikogar več ali pa nemara skupaj, njen prvi roman Skrivnostna zadeva v Stylesu in takoj zatem njen zadnji, ki se dogaja na istem kraju, Zavesa. Bralcem se je priljubila z likoma Hercula Poirota in Miss Marple Prvi roman Skrivnostna zadeva v Stylesu je priljubljena avtorica izdala leta 1920, v njem je prvič nastopil upokojeni belgijski policijski oficir z nezgrešljivim francoskim naglasom Hercule Poirot, ki je kasneje nastopil še v več kot 30 romanih in več kot 50 kratkih zgodbah. V roman Umor v župnišču iz leta 1930 pa je uvedla svoj drugi prepoznavni lik, pronicljivo razreševalko umorov Gospodično Marple. Po besedah Jelušič je mojstrica kriminalk ustvarila kompleksne like, večplastne zaplete, ob tem pa ohranila enostaven, jedrnat in minimalističen slog. Poirot in Gospodična Marple sta si hkrati različna, saj Poirot nastopa samozavestno in skoraj teatralno, Marple pa svojo prednost gradi na neopaznosti in na tem, da jo okolica vzame premalo resno, pa tudi podobna, saj deduktivno sklepata, razrešujeta z umom ter sta pozorna opazovalca človeških navad, meni. Kriminalka je vedno odsevala aktualno težavo v družbi "Vsekakor je treba vedeti, da je Agatha Christie svoj prvi roman pisala med prvo svetovno vojno, takrat je tudi oblikovala lik Poirota. Roman je izšel leta 1920, se pravi po koncu prve svetovne vojne, takrat je bil svet v razsulu," je še dejala. "Največji očitek njej je, da je pisala predvsem o družbeni eliti, da se ni posvečala nižjim slojem. Toda avtorica se večkrat v svojih knjigah pošali iz visoke angleške buržoazije in napiše kakšno pikro na njihov račun. Tudi glede odnosa moških do žensk v takratnem času napiše marsikatero pronicljivo kritično opazko." Kot še meni Jelušič, očitki verjetno izvirajo iz preslabega poznavanja njenega opusa. Med drugo svetovno vojno je napisala dva romana, ki sta bila mišljena kot zadnja primera njenih velikih detektivov. Obe knjigi sta bili zaklenjeni v bančnem sefu več kot 30 let in izdani šele po njeni smrti. Leta 1971 je prejela britanski red, imenovan Dame Commander. Avtorico je pot nekoč zanesla tudi v Bohinj, ki ga je z Mallowanom obiskala poleti leta 1967. Njen odgovor na vprašanje, če bo Bohinj prizorišče za eno od njenih kriminalnih zgodb, je bil: "Bohinj je prelep za umor". Od časa avtorjev detektivk Edgarja Allanea Poeja, Arthurja Conana Doyla in Agathe Christie z detektivkami imamo danes na voljo celo paleto žanrskega pisanja, kot so kriminalke, trilerji, grozljive in romantične detektivke, domačne kriminalke, proceduralne in policijske romane, ena od značilnosti današnjega prostora te zvrsti pa je tudi, da počasi dobivamo več ženskih detektivk, je še povedala Jelušič. "Najprej so začele pronicati ženske morilke, zdaj pa so tudi ženske detektivke, čeprav jih je po mojem mnenju še vedno premalo," je pripomnila. Kriminalka je vsekakor presegla več stopenj, od domačnega romana, trde kriminalke in skandinavskega noirja, vselej pa je ohranjala to, da na nek način vedno odraža družbeno realnost, tako kot vsaka umetnost, ampak kriminalka toliko bolj, meni sogovornica. Branje romanov Agathe Christie pri nas Povprečna naklada izidov knjig avtorice pri založbi Mladinska knjiga v zadnjih letih je bilo okoli 800 izvodov, tako trde kot mehke vezave, so za STA še navedli pri založbi. V zadnjih desetih letih so prodali več kot 20.000 izvodov njenih del, med katerimi se je najbolje prodajal roman Skrivnostna smrt v Stylesu, ki je izšel ob 100. obletnici izida romana v angleščini leta 2020. Kot so še zapisali, je prodaja njenih romanov po posameznih letih precej konstantna in ni mogoče opaziti večjega porasta ali padca prodaje. Po besedah vodje uredništva leposlovja pri Mladinski knjigi Andreja Ilca sicer pri nas nimamo v vsakem trenutku na razpolago vseh knjig, jih pa ciklično ponatiskujejo. Ves čas pripravljajo tudi nove prevode knjig, ki po njihovem mnenju doslej niso bile ustrezno prevedene. Na pobudo likovne urednice Tanje Komadina izhajajo tudi vizualno prenovljene knjige. Filmske priredbe njenih del pa so po njegovem mnenju vse po vrsti slabše od izvirnih romanov.

  language

  slv

  published at

  2026-01-10T10:43:41

  source

  STA misli

  title

  Mineva 50 let od smrti mojstrice kriminalk Agathe Christie

  url

  https://misli.sta.si/3506297/mineva-50-let-od-smrti-mojstrice-kriminalk-agathe-christie

source scope

analyzed source count

6

omitted articles

omitted source count

0

total source count

6