MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Prebivalstvo Grenlandije nima nobene podpore za ameriško posredovanje ali priključitev.
• ZDA potrebujejo Grenlandijo za nacionalno varnost in izgradnjo protiraketnega sistema 'zlata kupola'.
• Trump trdi, da bosta Grenlandijo zavzeli Rusija ali Kitajska, če je ne prevzamejo ZDA.
• Lars Lokke Rasmussen zanika Trumpove trditve o prisotnosti ruskih in kitajskih vojnih ladij blizu Grenlandije.
• Rusija ne predstavlja varnostne grožnje za Grenlandijo.
• Napad na Grenlandijo bi po mnenju danske premierke pomenil konec zveze Nato.
• Danska bo okrepila svojo vojaško prisotnost na Grenlandiji zaradi ameriških kritik o zanemarjanju obrambe.
• ZDA imajo že od druge svetovne vojne pravico do vojaške prisotnosti na Grenlandiji.
• Vpletene strani bodo ustanovile delovno skupino za iskanje dogovora o prihodnosti otoka.
• Danska in Grenlandija odločno zavračata ameriški prevzem ali lastništvo nad otokom.
• Donald Trump trdi, da bi Nato postal bolj učinkovit, če bi bila Grenlandija v rokah ZDA.
• Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA prevzele Grenlandijo 'zlepa ali zgrda'.
• Ruske jedrske podmornice lahko prek Arktike in Grenlandije hitro dosežejo Atlantik.
• Danska ponuja ZDA sodelovanje pri raziskovanju in izkoriščanju naravnih bogastev namesto prodaje.

key differences

Danska bo okrepila svojo vojaško prisotnost na Grenlandiji zaradi ameriških kritik o zanemarjanju obrambe.

Le Delo potrjuje kritike ZDA, ostali vzrok zamolčijo.

Danska in Grenlandija odločno zavračata ameriški prevzem ali lastništvo nad otokom.

STA molči, drugi enotno potrjujejo zavrnitev s poudarki.

Danska ponuja ZDA sodelovanje pri raziskovanju in izkoriščanju naravnih bogastev namesto prodaje.

Le Dnevnik poroča o ponudbi, ostali viri jo povsem prezrejo.

Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA prevzele Grenlandijo 'zlepa ali zgrda'.

Le Delo, Dnevnik in Reporter citirajo izjavo, ostali molčijo.

Donald Trump trdi, da bi Nato postal bolj učinkovit, če bi bila Grenlandija v rokah ZDA.

Večina potrjuje objavo, STA, Delo, N1 in Svet24 pa molčijo.

Lars Lokke Rasmussen zanika Trumpove trditve o prisotnosti ruskih in kitajskih vojnih ladij blizu Grenlandije.

Svet24 potrjuje zanikanje, Večer nasprotno, drugi molčijo.

Napad na Grenlandijo bi po mnenju danske premierke pomenil konec zveze Nato.

Dnevnik potrjuje svarilo, Žurnal24 pa ga z Rasmussenom zanika.

Prebivalstvo Grenlandije nima nobene podpore za ameriško posredovanje ali priključitev.

Razlike v citatih politikov in navajanju nizke podpore (6 %).

Rusija ne predstavlja varnostne grožnje za Grenlandijo.

Večina virov grožnjo potrjuje, STA in Mladina pa izpostavljata nasprotno.

Ruske jedrske podmornice lahko prek Arktike in Grenlandije hitro dosežejo Atlantik.

Le Dnevnik potrjuje strateško pot, ostali viri molčijo.

Trump trdi, da bosta Grenlandijo zavzeli Rusija ali Kitajska, če je ne prevzamejo ZDA.

Le RTV in Reporter potrjujeta citat; drugi molčijo ali variirajo.

Vpletene strani bodo ustanovile delovno skupino za iskanje dogovora o prihodnosti otoka.

Polovica virov molči, ostali potrjujejo Rasmussenovo napoved.

ZDA imajo že od druge svetovne vojne pravico do vojaške prisotnosti na Grenlandiji.

Večina potrjuje, Dnevnik zamika čas, nekateri molčijo.

ZDA potrebujejo Grenlandijo za nacionalno varnost in izgradnjo protiraketnega sistema 'zlata kupola'.

Večina molči; le redki omenjajo kupolo, drugi le varnost.

source analyses

Delo

Danska bo okrepila svojo vojaško prisotnost na Grenlandiji zaradi ameriških kritik o zanemarjanju obrambe.

Da: Minister napovedal okrepitev po kritiki ZDA o zanemarjanju.

Danska in Grenlandija odločno zavračata ameriški prevzem ali lastništvo nad otokom.

Da: Prebivalci ne želijo biti del ZDA; srečanje zaradi zahtev.

Danska ponuja ZDA sodelovanje pri raziskovanju in izkoriščanju naravnih bogastev namesto prodaje.

Ni omenjeno

Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA prevzele Grenlandijo 'zlepa ali zgrda'.

Da: Članek citira Trumpovo izjavo o prevzemu 'zlepa ali zgrda'.

Donald Trump trdi, da bi Nato postal bolj učinkovit, če bi bila Grenlandija v rokah ZDA.

Ni omenjeno

Lars Lokke Rasmussen zanika Trumpove trditve o prisotnosti ruskih in kitajskih vojnih ladij blizu Grenlandije.

Ni omenjeno

Napad na Grenlandijo bi po mnenju danske premierke pomenil konec zveze Nato.

Ni omenjeno

Prebivalstvo Grenlandije nima nobene podpore za ameriško posredovanje ali priključitev.

Da: Premier Nielsen je ponovil, da prebivalci ne želijo biti del ZDA.

Rusija ne predstavlja varnostne grožnje za Grenlandijo.

Ni omenjeno

Ruske jedrske podmornice lahko prek Arktike in Grenlandije hitro dosežejo Atlantik.

Ni omenjeno

Trump trdi, da bosta Grenlandijo zavzeli Rusija ali Kitajska, če je ne prevzamejo ZDA.

Ni omenjeno

Vpletene strani bodo ustanovile delovno skupino za iskanje dogovora o prihodnosti otoka.

Ni omenjeno

ZDA imajo že od druge svetovne vojne pravico do vojaške prisotnosti na Grenlandiji.

Da: Pravico do gradnje baz so si zagotovili med drugo svetovno vojno.

ZDA potrebujejo Grenlandijo za nacionalno varnost in izgradnjo protiraketnega sistema 'zlata kupola'.

Ni omenjeno

Dnevnik

Danska bo okrepila svojo vojaško prisotnost na Grenlandiji zaradi ameriških kritik o zanemarjanju obrambe.

Delno: Danska in druge države so že poslale del vojske na otok.

Danska in Grenlandija odločno zavračata ameriški prevzem ali lastništvo nad otokom.

Da: Premierka svari pred napadom, Grenlandci pa so proti.

Danska ponuja ZDA sodelovanje pri raziskovanju in izkoriščanju naravnih bogastev namesto prodaje.

Da: Danska vlada ponuja sodelovanje pri raziskovanju in virih.

Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA prevzele Grenlandijo 'zlepa ali zgrda'.

Da: Članek neposredno citira Trumpovo izjavo 'zlepa ali zgrda'.

Donald Trump trdi, da bi Nato postal bolj učinkovit, če bi bila Grenlandija v rokah ZDA.

Da: Trump je zapisal, da bo Nato močnejši in učinkovitejši.

Lars Lokke Rasmussen zanika Trumpove trditve o prisotnosti ruskih in kitajskih vojnih ladij blizu Grenlandije.

Delno: Prebivalci zanikajo povečano aktivnost, Rasmussen pa neposredno ne.

Napad na Grenlandijo bi po mnenju danske premierke pomenil konec zveze Nato.

Da: Frederiksenova je posvarila, da bi napad pomenil konec Nata.

Prebivalstvo Grenlandije nima nobene podpore za ameriško posredovanje ali priključitev.

Delno: Le šest odstotkov prebivalcev podpira priključitev k ZDA.

Rusija ne predstavlja varnostne grožnje za Grenlandijo.

Ne: Rutte opozarja na ruske težnje in nujnost varnosti Arktike.

Ruske jedrske podmornice lahko prek Arktike in Grenlandije hitro dosežejo Atlantik.

Da: Članek navaja, da lahko podmornice mimo otoka hitro pridejo v Atlantik.

Trump trdi, da bosta Grenlandijo zavzeli Rusija ali Kitajska, če je ne prevzamejo ZDA.

Delno: Bela hiša trdi, da Evropa ne ustavi ruske in kitajske aktivnosti.

Vpletene strani bodo ustanovile delovno skupino za iskanje dogovora o prihodnosti otoka.

Ni omenjeno

ZDA imajo že od druge svetovne vojne pravico do vojaške prisotnosti na Grenlandiji.

Delno: Omenjen je sporazum iz leta 1951, kar je povojno obdobje.

ZDA potrebujejo Grenlandijo za nacionalno varnost in izgradnjo protiraketnega sistema 'zlata kupola'.

Delno: Omenjena je nacionalna varnost, 'zlata kupola' pa ne.

Mladina

Danska bo okrepila svojo vojaško prisotnost na Grenlandiji zaradi ameriških kritik o zanemarjanju obrambe.

Delno: Danska krepi prisotnost, a vzrok kritik ni izrecno naveden.

Danska in Grenlandija odločno zavračata ameriški prevzem ali lastništvo nad otokom.

Da: Obe državi sta izrazili nasprotovanje ameriškemu prevzemu.

Danska ponuja ZDA sodelovanje pri raziskovanju in izkoriščanju naravnih bogastev namesto prodaje.

Ni omenjeno

Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA prevzele Grenlandijo 'zlepa ali zgrda'.

Ni omenjeno

Donald Trump trdi, da bi Nato postal bolj učinkovit, če bi bila Grenlandija v rokah ZDA.

Da: Trump je to objavil na omrežju Truth Social.

Lars Lokke Rasmussen zanika Trumpove trditve o prisotnosti ruskih in kitajskih vojnih ladij blizu Grenlandije.

Delno: Rasmussen ne vidi grožnje, a ladje niso specifično omenjene.

Napad na Grenlandijo bi po mnenju danske premierke pomenil konec zveze Nato.

Ni omenjeno

Prebivalstvo Grenlandije nima nobene podpore za ameriško posredovanje ali priključitev.

Delno: Ministrica pravi, da ne želijo biti v lasti ZDA.

Rusija ne predstavlja varnostne grožnje za Grenlandijo.

Delno: Rasmussen ne vidi grožnje s strani Rusije in Kitajske.

Ruske jedrske podmornice lahko prek Arktike in Grenlandije hitro dosežejo Atlantik.

Ni omenjeno

Trump trdi, da bosta Grenlandijo zavzeli Rusija ali Kitajska, če je ne prevzamejo ZDA.

Ni omenjeno

Vpletene strani bodo ustanovile delovno skupino za iskanje dogovora o prihodnosti otoka.

Da: Rasmussen je napovedal oblikovanje delovne skupine.

ZDA imajo že od druge svetovne vojne pravico do vojaške prisotnosti na Grenlandiji.

Da: Rasmussen je omenil veljavne dogovore iz tistega časa.

ZDA potrebujejo Grenlandijo za nacionalno varnost in izgradnjo protiraketnega sistema 'zlata kupola'.

Ni omenjeno

N1

Danska bo okrepila svojo vojaško prisotnost na Grenlandiji zaradi ameriških kritik o zanemarjanju obrambe.

Delno: Frederiksen želi okrepiti varnostno sodelovanje na Arktiki.

Danska in Grenlandija odločno zavračata ameriški prevzem ali lastništvo nad otokom.

Da: Premierja obeh držav sta idejo zavrnila.

Danska ponuja ZDA sodelovanje pri raziskovanju in izkoriščanju naravnih bogastev namesto prodaje.

Ni omenjeno

Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA prevzele Grenlandijo 'zlepa ali zgrda'.

Ni omenjeno

Donald Trump trdi, da bi Nato postal bolj učinkovit, če bi bila Grenlandija v rokah ZDA.

Ni omenjeno

Lars Lokke Rasmussen zanika Trumpove trditve o prisotnosti ruskih in kitajskih vojnih ladij blizu Grenlandije.

Ni omenjeno

Napad na Grenlandijo bi po mnenju danske premierke pomenil konec zveze Nato.

Ni omenjeno

Prebivalstvo Grenlandije nima nobene podpore za ameriško posredovanje ali priključitev.

Da: Navedeno je, da prebivalci ne želijo postati del ZDA.

Rusija ne predstavlja varnostne grožnje za Grenlandijo.

Ne: Senatorki svarita pred grožnjami Rusije in Kitajske.

Ruske jedrske podmornice lahko prek Arktike in Grenlandije hitro dosežejo Atlantik.

Ni omenjeno

Trump trdi, da bosta Grenlandijo zavzeli Rusija ali Kitajska, če je ne prevzamejo ZDA.

Delno: Senatorki svarita pred grožnjami teh držav ob oslabitvi Nata.

Vpletene strani bodo ustanovile delovno skupino za iskanje dogovora o prihodnosti otoka.

Ni omenjeno

ZDA imajo že od druge svetovne vojne pravico do vojaške prisotnosti na Grenlandiji.

Ni omenjeno

ZDA potrebujejo Grenlandijo za nacionalno varnost in izgradnjo protiraketnega sistema 'zlata kupola'.

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Danska bo okrepila svojo vojaško prisotnost na Grenlandiji zaradi ameriških kritik o zanemarjanju obrambe.

Delno: Danska bo okrepila prisotnost, a vzrok kritik ni izrecno naveden.

Danska in Grenlandija odločno zavračata ameriški prevzem ali lastništvo nad otokom.

Da: Obe državi poudarjata suverenost in zavračata lastništvo ZDA.

Danska ponuja ZDA sodelovanje pri raziskovanju in izkoriščanju naravnih bogastev namesto prodaje.

Ni omenjeno

Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA prevzele Grenlandijo 'zlepa ali zgrda'.

Ni omenjeno

Donald Trump trdi, da bi Nato postal bolj učinkovit, če bi bila Grenlandija v rokah ZDA.

Da: Trump je to neposredno zapisal na omrežju Truth Social.

Lars Lokke Rasmussen zanika Trumpove trditve o prisotnosti ruskih in kitajskih vojnih ladij blizu Grenlandije.

Ni omenjeno

Napad na Grenlandijo bi po mnenju danske premierke pomenil konec zveze Nato.

Ni omenjeno

Prebivalstvo Grenlandije nima nobene podpore za ameriško posredovanje ali priključitev.

Da: Ministrica Motzfeldt je izrecno poudarila pomanjkanje podpore.

Rusija ne predstavlja varnostne grožnje za Grenlandijo.

Ne: Omenjeni so varnostni pomisleki glede dejavnosti Rusije na Arktiki.

Ruske jedrske podmornice lahko prek Arktike in Grenlandije hitro dosežejo Atlantik.

Ni omenjeno

Trump trdi, da bosta Grenlandijo zavzeli Rusija ali Kitajska, če je ne prevzamejo ZDA.

Da: Trump je to navedel kot razlog za nujnost ameriškega prevzema.

Vpletene strani bodo ustanovile delovno skupino za iskanje dogovora o prihodnosti otoka.

Da: Rasmussen je napovedal oblikovanje skupine v prihodnjih tednih.

ZDA imajo že od druge svetovne vojne pravico do vojaške prisotnosti na Grenlandiji.

Da: Minister Rasmussen je potrdil veljavnost dogovorov iz tega časa.

ZDA potrebujejo Grenlandijo za nacionalno varnost in izgradnjo protiraketnega sistema 'zlata kupola'.

Da: Trump trdi, da je otok ključen za nacionalno varnost in sistem.

Reporter

Danska bo okrepila svojo vojaško prisotnost na Grenlandiji zaradi ameriških kritik o zanemarjanju obrambe.

Delno: Danska predlaga okrepitev varnosti na Arktiki znotraj Nata.

Danska in Grenlandija odločno zavračata ameriški prevzem ali lastništvo nad otokom.

Da: Premier Nielsen poudarja odločno nasprotovanje priključitvi.

Danska ponuja ZDA sodelovanje pri raziskovanju in izkoriščanju naravnih bogastev namesto prodaje.

Ni omenjeno

Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA prevzele Grenlandijo 'zlepa ali zgrda'.

Da: V petek je dejal, da jo bodo prevzeli zlepa ali zgrda.

Donald Trump trdi, da bi Nato postal bolj učinkovit, če bi bila Grenlandija v rokah ZDA.

Da: Trump je zapisal, da bi Nato postal bolj mogočen in učinkovit.

Lars Lokke Rasmussen zanika Trumpove trditve o prisotnosti ruskih in kitajskih vojnih ladij blizu Grenlandije.

Ni omenjeno

Napad na Grenlandijo bi po mnenju danske premierke pomenil konec zveze Nato.

Ni omenjeno

Prebivalstvo Grenlandije nima nobene podpore za ameriško posredovanje ali priključitev.

Delno: Premier Nielsen je poudaril odločno nasprotovanje ozemlja.

Rusija ne predstavlja varnostne grožnje za Grenlandijo.

Ne: Trump trdi, da jo bo Rusija zavzela, če je ne ZDA.

Ruske jedrske podmornice lahko prek Arktike in Grenlandije hitro dosežejo Atlantik.

Ni omenjeno

Trump trdi, da bosta Grenlandijo zavzeli Rusija ali Kitajska, če je ne prevzamejo ZDA.

Da: Trump je izpostavil, da jo bosta sicer zavzeli Rusija ali Kitajska.

Vpletene strani bodo ustanovile delovno skupino za iskanje dogovora o prihodnosti otoka.

Delno: Omenjeno je srečanje ministrov v Beli hiši zaradi zahtev ZDA.

ZDA imajo že od druge svetovne vojne pravico do vojaške prisotnosti na Grenlandiji.

Ni omenjeno

ZDA potrebujejo Grenlandijo za nacionalno varnost in izgradnjo protiraketnega sistema 'zlata kupola'.

Da: Trump izpostavlja pomen za nacionalno varnost in zlato kupolo.

STA

Danska bo okrepila svojo vojaško prisotnost na Grenlandiji zaradi ameriških kritik o zanemarjanju obrambe.

Ni omenjeno

Danska in Grenlandija odločno zavračata ameriški prevzem ali lastništvo nad otokom.

Ni omenjeno

Danska ponuja ZDA sodelovanje pri raziskovanju in izkoriščanju naravnih bogastev namesto prodaje.

Ni omenjeno

Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA prevzele Grenlandijo 'zlepa ali zgrda'.

Ni omenjeno

Donald Trump trdi, da bi Nato postal bolj učinkovit, če bi bila Grenlandija v rokah ZDA.

Ni omenjeno

Lars Lokke Rasmussen zanika Trumpove trditve o prisotnosti ruskih in kitajskih vojnih ladij blizu Grenlandije.

Ni omenjeno

Napad na Grenlandijo bi po mnenju danske premierke pomenil konec zveze Nato.

Ni omenjeno

Prebivalstvo Grenlandije nima nobene podpore za ameriško posredovanje ali priključitev.

Ni omenjeno

Rusija ne predstavlja varnostne grožnje za Grenlandijo.

Da: Moskva je zavrnila trditve, da predstavlja grožnjo.

Ruske jedrske podmornice lahko prek Arktike in Grenlandije hitro dosežejo Atlantik.

Ni omenjeno

Trump trdi, da bosta Grenlandijo zavzeli Rusija ali Kitajska, če je ne prevzamejo ZDA.

Ni omenjeno

Vpletene strani bodo ustanovile delovno skupino za iskanje dogovora o prihodnosti otoka.

Ni omenjeno

ZDA imajo že od druge svetovne vojne pravico do vojaške prisotnosti na Grenlandiji.

Ni omenjeno

ZDA potrebujejo Grenlandijo za nacionalno varnost in izgradnjo protiraketnega sistema 'zlata kupola'.

Ni omenjeno

Svet24

Danska bo okrepila svojo vojaško prisotnost na Grenlandiji zaradi ameriških kritik o zanemarjanju obrambe.

Delno: Danska bo širila prisotnost v sodelovanju z zavezniki.

Danska in Grenlandija odločno zavračata ameriški prevzem ali lastništvo nad otokom.

Da: Obe strani sta prevzem označili za nesprejemljiv in zavrnili.

Danska ponuja ZDA sodelovanje pri raziskovanju in izkoriščanju naravnih bogastev namesto prodaje.

Ni omenjeno

Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA prevzele Grenlandijo 'zlepa ali zgrda'.

Ni omenjeno

Donald Trump trdi, da bi Nato postal bolj učinkovit, če bi bila Grenlandija v rokah ZDA.

Ni omenjeno

Lars Lokke Rasmussen zanika Trumpove trditve o prisotnosti ruskih in kitajskih vojnih ladij blizu Grenlandije.

Da: Rasmussen je te trditve označil za neresnične.

Napad na Grenlandijo bi po mnenju danske premierke pomenil konec zveze Nato.

Ni omenjeno

Prebivalstvo Grenlandije nima nobene podpore za ameriško posredovanje ali priključitev.

Delno: Ministrica Motzfeldtova je odločno zavrnila prevzem oblasti.

Rusija ne predstavlja varnostne grožnje za Grenlandijo.

Ne: Rasmussen priznava resnico v opozorilih o ruskih interesih.

Ruske jedrske podmornice lahko prek Arktike in Grenlandije hitro dosežejo Atlantik.

Ni omenjeno

Trump trdi, da bosta Grenlandijo zavzeli Rusija ali Kitajska, če je ne prevzamejo ZDA.

Delno: Trump meni, da se na Dansko pri obrambi ne morejo zanašati.

Vpletene strani bodo ustanovile delovno skupino za iskanje dogovora o prihodnosti otoka.

Da: Strani so se strinjale o ustanovitvi delovne skupine.

ZDA imajo že od druge svetovne vojne pravico do vojaške prisotnosti na Grenlandiji.

Da: Bazo Pituffik upravljajo že od druge svetovne vojne.

ZDA potrebujejo Grenlandijo za nacionalno varnost in izgradnjo protiraketnega sistema 'zlata kupola'.

Delno: Trump poudarja pomen za varnost in sisteme opozarjanja.

Večer

Danska bo okrepila svojo vojaško prisotnost na Grenlandiji zaradi ameriških kritik o zanemarjanju obrambe.

Delno: Danska krepi prisotnost, a kritike niso izrecno navedene.

Danska in Grenlandija odločno zavračata ameriški prevzem ali lastništvo nad otokom.

Da: Obe strani sta izrazili nasprotovanje lastništvu ZDA.

Danska ponuja ZDA sodelovanje pri raziskovanju in izkoriščanju naravnih bogastev namesto prodaje.

Ni omenjeno

Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA prevzele Grenlandijo 'zlepa ali zgrda'.

Ni omenjeno

Donald Trump trdi, da bi Nato postal bolj učinkovit, če bi bila Grenlandija v rokah ZDA.

Da: Trump je to objavil na omrežju Truth Social.

Lars Lokke Rasmussen zanika Trumpove trditve o prisotnosti ruskih in kitajskih vojnih ladij blizu Grenlandije.

Ne: Rasmussen priznava varnostne pomisleke glede teh dejavnosti.

Napad na Grenlandijo bi po mnenju danske premierke pomenil konec zveze Nato.

Ni omenjeno

Prebivalstvo Grenlandije nima nobene podpore za ameriško posredovanje ali priključitev.

Delno: Ministrica Motzfeldt zavrača lastništvo ZDA.

Rusija ne predstavlja varnostne grožnje za Grenlandijo.

Ne: Rasmussen priznava varnostne pomisleke glede Rusije na Arktiki.

Ruske jedrske podmornice lahko prek Arktike in Grenlandije hitro dosežejo Atlantik.

Ni omenjeno

Trump trdi, da bosta Grenlandijo zavzeli Rusija ali Kitajska, če je ne prevzamejo ZDA.

Ni omenjeno

Vpletene strani bodo ustanovile delovno skupino za iskanje dogovora o prihodnosti otoka.

Da: Napovedana je skupina, ki se bo sestala v prihodnjih tednih.

ZDA imajo že od druge svetovne vojne pravico do vojaške prisotnosti na Grenlandiji.

Da: Rasmussen je potrdil veljavnost dogovorov iz tega obdobja.

ZDA potrebujejo Grenlandijo za nacionalno varnost in izgradnjo protiraketnega sistema 'zlata kupola'.

Ni omenjeno

Žurnal24

Danska bo okrepila svojo vojaško prisotnost na Grenlandiji zaradi ameriških kritik o zanemarjanju obrambe.

Delno: Napovedana je okrepitev prisotnosti, razlog ni eksplicitno naveden.

Danska in Grenlandija odločno zavračata ameriški prevzem ali lastništvo nad otokom.

Da: Obe strani sta izrazili drugačno stališče in zavrnili lastništvo.

Danska ponuja ZDA sodelovanje pri raziskovanju in izkoriščanju naravnih bogastev namesto prodaje.

Ni omenjeno

Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA prevzele Grenlandijo 'zlepa ali zgrda'.

Ni omenjeno

Donald Trump trdi, da bi Nato postal bolj učinkovit, če bi bila Grenlandija v rokah ZDA.

Da: Trump je to objavil na omrežju Truth Social.

Lars Lokke Rasmussen zanika Trumpove trditve o prisotnosti ruskih in kitajskih vojnih ladij blizu Grenlandije.

Ni omenjeno

Napad na Grenlandijo bi po mnenju danske premierke pomenil konec zveze Nato.

Ne: Rasmussen pravi, da velja 5. člen (napad na vse), ne konec Nata.

Prebivalstvo Grenlandije nima nobene podpore za ameriško posredovanje ali priključitev.

Delno: Ministrica pravi, da ne želijo biti v lasti ZDA.

Rusija ne predstavlja varnostne grožnje za Grenlandijo.

Ni omenjeno

Ruske jedrske podmornice lahko prek Arktike in Grenlandije hitro dosežejo Atlantik.

Ni omenjeno

Trump trdi, da bosta Grenlandijo zavzeli Rusija ali Kitajska, če je ne prevzamejo ZDA.

Ni omenjeno

Vpletene strani bodo ustanovile delovno skupino za iskanje dogovora o prihodnosti otoka.

Da: Rasmussen je napovedal oblikovanje skupine v prihodnjih tednih.

ZDA imajo že od druge svetovne vojne pravico do vojaške prisotnosti na Grenlandiji.

Da: Rasmussen je potrdil veljavnost dogovorov iz tistega časa.

ZDA potrebujejo Grenlandijo za nacionalno varnost in izgradnjo protiraketnega sistema 'zlata kupola'.

Delno: Omenjeni so varnostni pomisleki ZDA, ne pa 'zlata kupola'.

Analiza sentimenta

entities

• Nato
• Rusija
• Donald Trump
• Kitajska
• ZDA
• Danska
• Švedska
• Grenlandija
• Lars Lokke Rasmussen
• Vivian Motzfeldt
• J. D. Vance
• Marco Rubio
• Jens-Frederik Nielsen
• Mette Frederiksen
• Troels Lund Poulsen

key differences

Danska

Večina poroča nevtralno, le Delo izpostavlja kritike ZDA.

Donald Trump

Prevladuje nevtralnost, kritiki pa izpostavljajo grožnje.

Grenlandija

Strateški objekt interesov nasproti suverenosti prebivalcev.

J. D. Vance

Viri so enotno nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju.

Jens-Frederik Nielsen

Viri enotno nevtralno citirajo njegove izjave o volji ljudstva.

Kitajska

Prevladuje varnostna grožnja, nekateri le citirajo ZDA.

Lars Lokke Rasmussen

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v citiranju izjav.

Marco Rubio

Vsi viri so nevtralni, razlika je le v vlogi (gost ali gostitelj).

Mette Frederiksen

Viri so nevtralni, razlikujejo se le v povzetkih njenih izjav.

Nato

Prevladuje pozitiven varnostni vidik, nekateri pa izpostavljajo ogroženost.

Rusija

Viri nihajo med nevtralnim poročanjem in poudarjanjem grožnje.

Troels Lund Poulsen

Le RTV in Delo ga nevtralno navajata kot vojaškega govorca.

Vivian Motzfeldt

Viri enotno nevtralno poudarjajo suverenost ali le udeležbo.

ZDA

RTV izpostavlja pritisk, ostali nevtralno geopolitiko.

Švedska

Večina nevtralno o vojski, Svet24 pa pozitivno o podpori.

source analyses

Delo

Danska

Negativno: Izpostavljena kritikam ZDA zaradi zanemarjanja obrambe.

Donald Trump

Nevtralno: Omenjen kot vir izjav o prevzemu otoka brez meta-vrednotenja.

Grenlandija

Nevtralno: Opisana kot strateško ozemlje in predmet diplomatskih sporov.

J. D. Vance

Nevtralno: Omenjen le kot gostitelj srečanja v Beli hiši.

Jens-Frederik Nielsen

Nevtralno: Citiran kot govorec, ki izraža nasprotovanje priključitvi.

Kitajska

Ni omenjeno

Lars Lokke Rasmussen

Nevtralno: Omenjen le kot udeleženec srečanja v Beli hiši.

Marco Rubio

Nevtralno: Omenjen le kot udeleženec srečanja v Beli hiši.

Mette Frederiksen

Nevtralno: Omenjena le kot udeleženka novinarske konference.

Nato

Nevtralno: Omenjen kot okvir za vojaško sodelovanje in vaje.

Rusija

Ni omenjeno

Troels Lund Poulsen

Nevtralno: Citiran kot govorec o vojaških načrtih brez meta-vrednotenja.

Vivian Motzfeldt

Nevtralno: Omenjena le kot udeleženka srečanja v Beli hiši.

ZDA

Nevtralno: Nastopajo kot kritik Danske in interesent za otok.

Švedska

Ni omenjeno

Dnevnik

Danska

Nevtralno: opisana kot stran, ki si prizadeva za diplomacijo.

Donald Trump

Negativno: opisan kot nepopustljiv, kategoričen in grozeč.

Grenlandija

Nevtralno: opisana kot subjekt v negotovosti in tarča interesov.

J. D. Vance

Nevtralno: omenjen le kot gostitelj srečanja v Washingtonu.

Jens-Frederik Nielsen

Nevtralno: citiran kot govorec, ki zagovarja Dansko.

Kitajska

Negativno: predstavljena kot varnostna grožnja na Arktiki.

Lars Lokke Rasmussen

Nevtralno: omenjen le kot udeleženec pogovorov v Washingtonu.

Marco Rubio

Nevtralno: omenjen le kot gostitelj srečanja v Washingtonu.

Mette Frederiksen

Nevtralno: citirana kot govorka, ki svari pred posledicami.

Nato

Nevtralno: omenjen kot zavezništvo, katerega usoda je ogrožena.

Rusija

Negativno: predstavljena kot varnostna grožnja na Arktiki.

Troels Lund Poulsen

Ni omenjeno

Vivian Motzfeldt

Nevtralno: omenjena le kot udeleženka pogovorov v Washingtonu.

ZDA

Nevtralno: omenjene v kontekstu varnostne vloge in teženj po otoku.

Švedska

Nevtralno: omenjena le v kontekstu napotitve vojske na otok.

Mladina

Danska

Nevtralno: Omenjena v kontekstu diplomatskih stališč in vojaških premikov.

Donald Trump

Nevtralno: Omenjen kot govorec s težnjami po prevzemu ozemlja.

Grenlandija

Nevtralno: Osrednji predmet razprave o suverenosti in varnosti.

J. D. Vance

Nevtralno: Zgolj omenjen kot udeleženec srečanja v Beli hiši.

Jens-Frederik Nielsen

Ni omenjeno

Kitajska

Nevtralno: Omenjena v kontekstu ameriških varnostnih pomislekov.

Lars Lokke Rasmussen

Nevtralno: Poročanje o njegovih izjavah in diplomatskih srečanjih.

Marco Rubio

Nevtralno: Zgolj omenjen kot udeleženec srečanja v Beli hiši.

Mette Frederiksen

Ni omenjeno

Nato

Pozitivno: Trump ga vidi kot močnejšega, Rasmussen poudarja varnost.

Rusija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu ameriških varnostnih pomislekov.

Troels Lund Poulsen

Ni omenjeno

Vivian Motzfeldt

Nevtralno: Citirana glede stališča o neodvisnosti Grenlandije.

ZDA

Nevtralno: Omenjene kot stran v pogajanjih z varnostnimi pomisleki.

Švedska

Nevtralno: Omenjena kot zaveznica, ki bo napotila svoje sile.

N1

Danska

Nevtralno: Omenjena kot nasprotnica ideje in partnerica v zavezništvu.

Donald Trump

Nevtralno: Omenjen le kot avtor ideje o nakupu, brez meta-vrednotenja.

Grenlandija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu ozemlja in stališča prebivalcev.

J. D. Vance

Ni omenjeno

Jens-Frederik Nielsen

Nevtralno: Citiran kot govorec, ki izraža stališče prebivalcev.

Kitajska

Negativno: Omenjena kot vir grožnje v predlogu senatork.

Lars Lokke Rasmussen

Ni omenjeno

Marco Rubio

Ni omenjeno

Mette Frederiksen

Nevtralno: Citirana kot govorka o sodelovanju, brez meta-vrednotenja.

Nato

Pozitivno: Prikazan kot ključno zavezništvo, ki ga je treba varovati.

Rusija

Negativno: Omenjena kot vir grožnje v predlogu senatork.

Troels Lund Poulsen

Ni omenjeno

Vivian Motzfeldt

Ni omenjeno

ZDA

Nevtralno: Omenjene kot cilj sodelovanja in potencialni kupec.

Švedska

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Danska

Nevtralno: Omenjena v kontekstu suverenosti in diplomatskih prizadevanj.

Donald Trump

Negativno: Avtor izpostavlja njegove zahteve po prisvojitvi kot sporne.

Grenlandija

Nevtralno: Osrednji predmet razprave, omenjena v kontekstu suverenosti.

J. D. Vance

Nevtralno: Zgolj omenjen kot udeleženec srečanja v Beli hiši.

Jens-Frederik Nielsen

Nevtralno: Citiran kot govorec, ki izraža voljo prebivalcev.

Kitajska

Negativno: Omenjena kot varnostna grožnja na Arktiki.

Lars Lokke Rasmussen

Nevtralno: Citiran kot govorec, ki pojasnjuje danska stališča.

Marco Rubio

Nevtralno: Zgolj omenjen kot udeleženec srečanja v Beli hiši.

Mette Frederiksen

Nevtralno: Omenjena kot govorka, ki nasprotuje Trumpovi ideji.

Nato

Pozitivno: Opisan kot najuspešnejše zavezništvo, ki temelji na suverenosti.

Rusija

Negativno: Omenjena kot varnostna grožnja na Arktiki.

Troels Lund Poulsen

Nevtralno: Citiran kot govorec o vojaški prisotnosti.

Vivian Motzfeldt

Nevtralno: Citirana kot govorka, ki izraža stališče Grenlandije.

ZDA

Negativno: Prikazane kot akter, ki izvaja pritisk na zaveznico.

Švedska

Nevtralno: Omenjena zgolj v kontekstu napovedane vojaške pomoči.

Reporter

Danska

Nevtralno: Omenjena v kontekstu predloga za okrepitev varnosti.

Donald Trump

Nevtralno: Poročanje o njegovih izjavah in načrtih brez meta-vrednotenja.

Grenlandija

Nevtralno: Osrednji predmet razprave, opisano njeno nasprotovanje.

J. D. Vance

Nevtralno: Omenjen le kot gostitelj srečanja v Beli hiši.

Jens-Frederik Nielsen

Nevtralno: Citiran kot govorec, ki izraža nasprotovanje priključitvi.

Kitajska

Nevtralno: Omenjena le kot potencialna grožnja v Trumpovem citatu.

Lars Lokke Rasmussen

Nevtralno: Omenjen le v vlogi udeleženca napovedanega srečanja.

Marco Rubio

Nevtralno: Omenjen le kot gostitelj srečanja v Beli hiši.

Mette Frederiksen

Ni omenjeno

Nato

Nevtralno: Omenjen v kontekstu Trumpovih zahtev in varnostnih načrtov.

Rusija

Nevtralno: Omenjena le kot potencialna grožnja v Trumpovem citatu.

Troels Lund Poulsen

Ni omenjeno

Vivian Motzfeldt

Nevtralno: Omenjena le v vlogi udeleženke napovedanega srečanja.

ZDA

Nevtralno: Omenjene kot akter v geopolitičnih prizadevanjih.

Švedska

Ni omenjeno

STA

Danska

Ni omenjeno

Donald Trump

Ni omenjeno

Grenlandija

Nevtralno: predmet razprave o varnosti in prevzemu

J. D. Vance

Ni omenjeno

Jens-Frederik Nielsen

Ni omenjeno

Kitajska

Ni omenjeno

Lars Lokke Rasmussen

Ni omenjeno

Marco Rubio

Ni omenjeno

Mette Frederiksen

Ni omenjeno

Nato

Ni omenjeno

Rusija

Nevtralno: zavrača očitke o grožnji, le informativno navedeno

Troels Lund Poulsen

Ni omenjeno

Vivian Motzfeldt

Ni omenjeno

ZDA

Nevtralno: omenjene v kontekstu namere po prevzemu otoka

Švedska

Ni omenjeno

Svet24

Danska

Nevtralno: omenjena v kontekstu diplomatskih prizadevanj in obrambe interesov.

Donald Trump

Negativno: avtor izpostavlja njegove neresnične trditve in vznemirjanje zaveznikov.

Grenlandija

Nevtralno: predmet razprave, opisana kot strateško pomembno ozemlje.

J. D. Vance

Nevtralno: zgolj omenjen kot udeleženec srečanja, ki ni dajal izjav.

Jens-Frederik Nielsen

Ni omenjeno

Kitajska

Negativno: omenjena kot vir varnostne grožnje in geopolitičnih ambicij.

Lars Lokke Rasmussen

Nevtralno: citiran kot govorec, ki izraža stališča Danske brez meta-vrednotenja.

Marco Rubio

Nevtralno: zgolj omenjen kot udeleženec srečanja, ki ni dajal izjav.

Mette Frederiksen

Ni omenjeno

Nato

Nevtralno: omenjena v kontekstu zaostritve odnosov znotraj zavezništva.

Rusija

Negativno: omenjena kot vir varnostne grožnje in geopolitičnih ambicij.

Troels Lund Poulsen

Ni omenjeno

Vivian Motzfeldt

Nevtralno: citirana kot govorka, ki postavlja meje glede suverenosti.

ZDA

Nevtralno: omenjene kot stran v pogajanjih z obstoječo vojaško prisotnostjo.

Švedska

Pozitivno: opisana kot zaveznica, ki nudi konkretno vojaško podporo.

Večer

Danska

Nevtralno: Omenjena v vlogi države z drugačnim stališčem in vojsko.

Donald Trump

Nevtralno: Omenjen kot govorec in pobudnik ideje brez meta-vrednotenja.

Grenlandija

Nevtralno: Predmet pogovorov o varnosti in statusu ozemlja.

J. D. Vance

Ni omenjeno

Jens-Frederik Nielsen

Ni omenjeno

Kitajska

Nevtralno: Omenjena le kot vir varnostnih pomislekov ameriške strani.

Lars Lokke Rasmussen

Nevtralno: Poročanje o njegovih izjavah in diplomatskih aktivnostih.

Marco Rubio

Ni omenjeno

Mette Frederiksen

Ni omenjeno

Nato

Pozitivno: Opisan kot okvir za varnost in učinkovitost zavezništva.

Rusija

Nevtralno: Omenjena le kot vir varnostnih pomislekov ameriške strani.

Troels Lund Poulsen

Ni omenjeno

Vivian Motzfeldt

Nevtralno: Citirana glede stališča o sodelovanju in lastništvu ZDA.

ZDA

Nevtralno: Omenjene kot partnerica z varnostnimi pomisleki in težnjami.

Švedska

Nevtralno: Omenjena kot zaveznica, ki sodeluje pri varnosti otoka.

Žurnal24

Danska

Nevtralno: Omenjena v kontekstu diplomatskih stališč in obrambe.

Donald Trump

Nevtralno: Omenjen kot govorec s specifičnimi težnjami in mnenjem.

Grenlandija

Nevtralno: Osrednji predmet razprave o statusu in varnosti.

J. D. Vance

Nevtralno: Zgolj informativno omenjen kot udeleženec srečanja.

Jens-Frederik Nielsen

Ni omenjeno

Kitajska

Ni omenjeno

Lars Lokke Rasmussen

Nevtralno: Poročanje o njegovih izjavah in diplomatskih srečanjih.

Marco Rubio

Nevtralno: Zgolj informativno omenjen kot udeleženec srečanja.

Mette Frederiksen

Ni omenjeno

Nato

Pozitivno: Trump ga označi za bolj učinkovitega; poudarjena varnost.

Rusija

Ni omenjeno

Troels Lund Poulsen

Ni omenjeno

Vivian Motzfeldt

Nevtralno: Citirana kot govorka o sodelovanju in suverenosti.

ZDA

Nevtralno: Omenjene kot partner v pogovorih in varnostni akter.

Švedska

Nevtralno: Omenjena kot zaveznica pri zagotavljanju varnosti.

Viri

articles

• article order

  37

  body

  Moskva, 15. januarja (STA) - Zunanje ministrstvo v Moskvi je danes zavrnilo trditve o tem, da Rusija predstavlja varnostno grožnjo za Grenlandijo, kar so v zadnjih dneh ob polemikah glede ameriške namere po prevzemu Grenlandije poudarjali tako v ZDA kot v Evropi, poroča francoska tiskovna ...

  language

  slv

  published at

  2026-01-15T18:28:51

  source

  STA

  title

  Moskva: Rusija ne predstavlja grožnje Grenlandiji

  url

  https://www.sta.si/3509472/

• article order

  24

  body

  Na vprašanje, kakšen bi bil lahko kompromis glede Grenlandije, je Rasmussen dejal, da to ni pogovor, ki bi ga imeli v medijih, poroča Guardian. Ravno zato je Danska zaprosila za srečanje, da bi se izognili kričanju v medijih in da bi poiskali konstruktivno rešitev. A Rasmussen je poudaril potrebo po spoštovanju meja, ki jih Danska postavlja glede svoje ozemeljske suverenosti. Dodal je, da je bilo srečanje konstruktivno, priznal pa je, da jim "ni uspelo spremeniti stališča ZDA". Glede zahtev predsednika ZDA Donalda Trumpa po prisvojitvi Grenlandije, ki se v zadnjem času vse bolj krepijo, je danski minister dejal, da je Trump "jasno izrazil svoje mnenje", vendar pa ima Danska "drugačno stališče". Rasmussen je priznal pomisleke glede varnosti, ki jih je ameriška stran izražala v povezavi z dejavnostmi Rusije in Kitajske na območju Arktike, vendar Danska pri tem ne vidi nobene potrebe po ameriškem prevzemu Grenlandije. Danski minister je še poudaril, da kakršno koli ameriško posredovanje nima nikakršne podpore med prebivalstvom Grenlandije. "Pomembno je okrepiti sodelovanje z ZDA, vendar to ne pomeni, da želimo biti v lasti ZDA," je dejala grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt. Srečanje danskega ministra Rasmussena in grenlandske ministrice Motzfeldt z ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom in zunanjim ministrom Marcom Rubiem je potekalo v Beli hiši. Rasmussen je dodal, da je Grenlandija kot avtonomno dansko ozemlje prav tako del zveze Nato, zato tudi zanjo velja peti člen severnoatlantske pogodbe, ki določa, da napad na eno članico Nata pomeni napad na vse članice zavezništva. Napovedal je še, da bodo vpletene strani oblikovale delovno skupino, ki bo iskala možnosti za dogovor glede prihodnosti Grenlandije. Dodal je, da bi se morali osredotočiti na varnostne pomisleke ZDA, pri tem pa upoštevati stališča Danske. Po njegovih besedah naj bi se skupina prvič sestala v prihodnjih tednih. Danski zunanji minister je omenil tudi, da imajo ZDA v skladu s še vedno veljavnimi dogovori iz časa po drugi svetovni vojni že zdaj pravico do vojaške prisotnosti na Grenlandiji, ki so jo v preteklih desetletjih zmanjšale po lastni izbiri. Nato bi postal veliko bolj mogočen in učinkovit z Grenlandijo v rokah ZDA, je na družbenem omrežju Truth Social zapisal ameriški predsednik Donald Trump. Omenil je tudi, da je pridobitev Grenlandije ključnega pomena za izgradnjo ameriškega protiraketnega sistema, t. i. zlate kupole. V objavi je poudaril, da bi Nato ZDA moral utirati pot do pridobitve Grenlandije, sicer jo bosta zavzeli Rusija ali Kitajska. "ZDA Grenlandijo potrebujejo zaradi nacionalne varnosti. Je ključnega pomena za zlato kupolo, ki jo gradimo," je zapisal ameriški predsednik. "Vojaško gledano - brez ogromne moči ZDA, ki sem jo v veliki meri zgradil v svojem prvem mandatu in ki jo zdaj dvigujemo na novo in še višjo raven, Nato ne bi bil učinkovita sila ali odvračalno sredstvo, niti približno!" je poudaril Trump. Prepričan je, da Nato "postane veliko močnejši in učinkovitejši z Grenlandijo v rokah Združenih držav Amerike". Trump je še sporočil, da bi bilo nesprejemljivo, da to avtonomno dansko ozemlje ne bi bilo v rokah ZDA. Po njegovih besedah je to v ameriškem nacionalnem interesu, da bi zagotovili, da arktičnega otoka ne bi zasedli Rusija ali Kitajska. Bela hiša je v preteklosti med možnostmi omenjala tako nakup kot vojaško zavzetje otoka, a je Trump v petek novinarjem povedal, da za zdaj ne razmišlja o nakupu. Prebivalci otoka, ki je dansko avtonomno ozemlje, ne želijo postati del ZDA, kar je v torek ponovil tudi grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen na skupni novinarski konferenci s predsednico danske vlade Mette Frederiksen v Københavnu. Trumpovi ideji ob podpori drugih članic Nata nasprotuje tudi Danska. Frederiksen je v torek poudarila, da želi Danska okrepiti sodelovanje na področju varnosti na Arktiki z ZDA, Natom, Evropo in arktičnimi državami v Natu. Ameriški senatorki Lisa Murkowski iz vrst republikancev in demokratka Jeanne Shaheen sta v ameriškem senatu vložili predlog, ki bi ameriški vladi prepovedal priključitev, okupacijo ali siceršnji nadzor nad ozemljem zaveznice iz vrst Nata brez strinjanja partnerske države. V predlogu sta posvarili pred oslabitvijo kohezije severnoatlantskega zavezništva in spodkopavanjem prizadevanj za zoperstavljanje grožnjam Rusije in Kitajske. "Nato ostaja najuspešnejše obrambno zavezništvo v zgodovini in njegova verodostojnost je odvisna od skupnega razumevanja, da bodo države članice spoštovale in branile suverenost druga druge," sta zapisali senatorki. Glede na predlog zakona ameriška vlada za dejanja, usmerjena proti ozemlju zveze Nato, ne bi smela uporabiti sredstev obrambnega ali zunanjega ministrstva. Ameriški predsednik ima namreč v zunanji politiki veliko manevrskega prostora, glavno besedo pri porabi proračunskih sredstev pa imata oba domova kongresa. Za zdaj ni jasno, ali ima predlog realistične možnosti za uspeh v senatu in nato še predstavniškem domu. Enako velja za podoben predlog, ki je bil s podporo nekaj več kot 20 kongresnikov vložen v predstavniškem domu. Ukrepanje kongresnikov sledi vse izrazitejšim težnjam ameriške vlade, ki želi prevzeti Grenlandijo, sicer avtonomno dansko ozemlje. Trump to utemeljuje z nacionalnim interesom ZDA, da bi zagotovili, da arktičnega otoka ne bi prevzeli Rusija in Kitajska. V Washingtonu so želeli Grenlandijo zaradi njene strateške lege pred tem odkupiti ali prevzeti najmanj štirikrat, prvič leta 1867 po nakupu Aljaske. Med drugo svetovno vojno so si Američani zagotovili pravico do gradnje vojaških oporišč na Grenlandiji, tudi po koncu vojne pa so ostali na otoku, na katerem imajo trenutno poleg več zapuščenih vojaških baz iz časa hladne vojne tudi delujoče vesoljsko oporišče. Danski obrambni minister Troels Lund Poulsen je sporočil, da bo Danska okrepila svojo vojaško prisotnost na Grenlandiji. "Nadaljevali bomo krepitev vojaške prisotnosti na Grenlandiji, vendar se bomo znotraj Nata še bolj osredotočili na več vaj in povečano prisotnost zavezništva na Arktiki," je Lund Poulsen zapisal v izjavi, poslani francoski tiskovni agenciji AFP. Dodal je, da je Danska v stalnem dialogu s svojimi zavezniki o novih in povečanih dejavnostih v letu 2026. Švedski premier Ulf Kristersson je dejal, da bo Švedska na Grenlandijo na prošnjo Danske poslala skupino vojaških častnikov. Napotitev svojih enot na Grenlandijo je napovedala tudi Norveška, enako pa napoveduje tudi Nemčija. Šlo naj bi za skromno napotitev, nekaj več kot 10 vojakov. Danska je odgovorna za obrambo Grenlandije, a ima otok malo obrambnih mehanizmov. Prebivalstvo po poročanju spletnega medija Politico nima teritorialne vojske, medtem ko v prestolnici Nuuk dansko združeno arktično poveljstvo vključuje skromna in zastarela vojaška sredstva, večinoma omejena na štiri mornariška plovila, patruljo s pasjo vprego, več helikopterjev in eno letalo za pomorsko patruljo. Velike dele otoka nadzoruje le Sirius Patrol, danska enota za posebne operacije, ki se zanaša predvsem na pasje vprege, poroča britanski BBC. Nekaj zapuščenih vojaških baz iz časa hladne vojne na otoku imajo tudi ZDA. Te so si med drugo svetovno vojno zagotovile pravico do gradnje vojaških oporišč na Grenlandiji, tudi po koncu vojne pa so ostale na otoku, na katerem imajo trenutno tudi delujoče vesoljsko oporišče. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila podporo Grenlandiji in dejala, da ta arktični otok, dansko avtonomno ozemlje, pripada "njegovemu ljudstvu". "Zame je pomembno, da Grenlandci vedo, in to vedo prek dejanj, ne le besed, da spoštujemo želje in interese Grenlandcev ter da se lahko zanesejo na nas," je na novinarski konferenci v Bruslju poudarila von der Leyen. "Grenlandija pripada njenim ljudem. Le Danska in Grenlandija lahko odločata o zahtevah, ki zadevajo Grenlandijo. Z dansko vlado smo v stalnem stiku tudi zato, da prisluhnemo potrebam Grenlandcev," je dodala. Von der Leyen je še dejala, da je varnost Grenlandije in Arktike v interesu tako EU-ja kot Nata. "Že leta vlagamo v naš odnos z Grenlandijo. Z Grenlandijo imamo odprt stalen komunikacijski kanal. Pospešili smo naše delo, tako da obstaja močen in dober odnos med EU-jem in Grenlandijo," je dodala. Vodje političnih skupin v Evropskem parlamentu so Evropsko komisijo in države članice pozvali, naj ponudijo "konkretno in otipljivo podporo" Grenlandiji in Danski. Obsodili so ameriške zahteve po prisvojitvi Grenlandije.

  language

  slv

  published at

  2026-01-14T20:16:20

  source

  RTV Slovenija

  title

  Danski zunanji minister po srečanju v Washingtonu: Ni nam uspelo spremeniti stališča ZDA

  url

  https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/danski-zunanji-minister-po-srecanju-v-washingtonu-ni-nam-uspelo-spremeniti-stalisca-zda/770059

• article order

  1

  body

  Danska bo okrepila svojo vojaško prisotnost na Grenlandiji in je v dialogu z zavezniki Nata, je danes sporočil danski obrambni minister Troels Lund Poulsen. Njegova napoved sledi kritikam ZDA, da je Danska zanemarjala obrambo tega arktičnega otoka, sicer danskega avtonomnega ozemlja. "Nadaljevali bomo krepitev vojaške prisotnosti na Grenlandiji, vendar se bomo znotraj Nata še bolj osredotočili na več vaj in povečano prisotnost zavezništva na Arktiki," je Lund Poulsen zapisal v izjavi, poslani francoski tiskovni agenciji AFP. Dodal je, da je Danska v stalnem dialogu s svojimi zavezniki o novih in povečanih aktivnostih v letu 2026. Danska je sicer odgovorna za obrambo Grenlandije, a ima otok malo obrambnih mehanizmov. Prebivalstvo po poročanju spletnega medije Politico nima teritorialne vojske, medtem ko v prestolnici Nuuk dansko združeno arktično poveljstvo vključuje skromna in zastarela vojaška sredstva, večinoma omejena na štiri mornariška plovila, patruljo s pasjo vprego, več helikopterjev in eno letalo za pomorsko patruljo. Velike dele otoka nadzoruje le Sirius Patrol, danska enota za posebne operacije, ki se zanaša predvsem na pasje vprege, poroča britanski BBC. Nekaj zapuščenih vojaških baz iz časa hladne vojne na otoku imajo tudi ZDA. Te so si med drugo svetovno vojno zagotovili pravico do gradnje vojaških oporišč na Grenlandiji, tudi po koncu vojne pa so ostali na otoku, kjer imajo trenutno tudi delujoče vesoljsko oporišče. Danes se bosta ob vse večjih napetostih glede ameriških zahtev po priključitvi Grenlandije ZDA danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen in grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt v Beli hiši srečala z ameriškim podpredsednikom JD Vanceom in državnim sekretarjem Marcom Rubiom. Za srečanje sta zaprosili Danska in Grenlandija po zadnjih izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bodo ZDA zlepa ali zgrda prevzele Grenlandijo. Bela hiša je v preteklosti med možnostmi omenjala tako nakup kot vojaško zavzetje otoka, a je Trump v petek novinarjem povedal, da za zdaj ne razmišlja o nakupu. Prebivalci otoka ne želijo postati del ZDA, kar je v torek ponovil tudi grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen na skupni novinarski konferenci s predsednico danske vlade Mette Frederiksen v Koebenhavnu.

  language

  slv

  published at

  2026-01-14T12:48:56

  source

  Delo

  title

  Danska bo po grožnjah ZDA okrepila vojsko na Grenlandiji

  url

  https://www.delo.si/novice/svet/danska-bo-po-groznjah-zda-okrepila-vojsko-na-grenlandiji

• article order

  11

  body

  Pogledi ZDA in Danske se glede Grenlandije očitno razlikujejo, vendar želijo najti rešitev Danski zunanji minister Lars Lokke Ramussen je danes po srečanju z ameriškim kolegom Marcom Rubiom in podpredsednikom ZDA JD Vanceom v Beli hiši dejal, da se pogledi ZDA in Danske glede Grenlandije očitno razlikujejo, vendar želijo najti rešitev, hkrati pa v okviru zveze Nato okrepiti varnost na območju Arktike. Rasmussen, ki se je srečanja v ZDA udeležil skupaj z grenlandsko zunanjo ministrico Vivian Motzfeldt, je pogovore z ameriško stranjo opisal kot "iskrene in konstruktivne", poročata francoska tiskovna agencija AFP in britanski BBC. Kaj bo storil Trump? Glede teženj predsednika ZDA Donalda Trumpa po prevzemu Grenlandije, ki se v zadnjem času vse bolj krepijo, je danski zunanji minister dejal, da je Trump "jasno izrazil svoje mnenje", vendar pa ima Danska "drugačno stališče". Trump se je ravno danes v objavi na svojem družbenem omrežju Truth Social znova zavzel za ameriški prevzem nadzora nad Grenlandijo in dejal, da bi Nato postal veliko bolj mogočen in učinkovit z Grenlandijo v rokah ZDA. Rasmussen je po današnjem srečanju sicer priznal pomisleke glede varnosti, ki jih je ameriška stran izražala v zvezi z dejavnostmi Rusije in Kitajske na območju Arktike, vendar sam ne vidi grožnje s strani teh dveh držav, Danska pa ne vidi nobene potrebe po ameriškem prevzemu Grenlandije. Grenlandija ne želi biti v lasti ZDA "Pomembno je okrepiti sodelovanje z ZDA, vendar to ne pomeni, da želimo biti v lasti ZDA," pa je dejala grenlandska zunanja ministrica Motzfeldt. Rasmussen je dodal, da je Grenlandija kot avtonomno dansko ozemlje prav tako del zveze Nato, zato tudi zanjo velja peti člen severnoatlantske pogodbe, ki določa, da napad na eno članico Nata pomeni napad na vse članice zavezništva. Napovedal je še, da bodo vpletene strani oblikovale delovno skupino, ki bo iskala možnosti za dogovor glede prihodnosti Grenlandije. Dodal je, da bi se morali osredotočiti na varnostne pomisleke ZDA, pri tem pa upoštevati stališča Danske. Po njegovih besedah naj bi se skupina prvič sestala v prihodnjih tednih. Pravica do vojaške prisotnosti? Danski zunanji minister je omenil tudi, da imajo ZDA v skladu s še vedno veljavnimi dogovori iz časa po drugi svetovni vojni že sedaj pravico do vojaške prisotnosti na Grenlandiji, ki so jo v preteklih desetletjih zmanjšale po lastni izbiri. Danska medtem že krepi prizadevanja na področju varnosti. Danska vojska je danes v izjavi za javnost sporočila, da bo na Grenlandijo in v njeno okolico napotila vojaška letala, plovila in vojake, pri tem pa bodo sodelovale tudi zaveznice v Natu. Omenili so Nemčijo, Francijo, Švedsko in Norveško. Sodelovanje pri zagotavljanju varnosti na Grenlandiji in prihod švedskih vojakov na otok je danes že potrdil tudi švedski premier Ulf Kristersson. Kmalu zatem sta sodelovanje v evropski vojaški misiji oziroma napotitev svojih sil na Grenlandijo, sicer za zdaj v precej omejenem obsegu, potrdili tudi Francija in Nemčija.

  language

  slv

  published at

  2026-01-14T22:18:50

  source

  Mladina

  title

  Rešitev glede Grenlandije?

  url

  https://www.mladina.si/246116/resitev-glede-grenlandije/

• article order

  35

  body

  Republikanska senatorka Lisa Murkowski in demokratka Jeanne Shaheen sta v predlogu posvarili pred oslabitvijo kohezije severnoatlantskega zavezništva in spodkopavanjem prizadevanj za zoperstavljanje grožnjam Rusije in Kitajske. Zaenkrat sicer ni jasno, ali ima predlog realne možnosti za uspeh. Prebivalci Grenlandije, ki je dansko avtonomno ozemlje, ne želijo postati del ZDA, kar je v torek ponovil tudi grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen na skupni novinarski konferenci s predsednico danske vlade Mette Frederiksen v Koebenhavnu. Trumpovi ideji nasprotuje tudi Danska ob podpori drugih članic Nata. Frederiksen je v torek poudarila, da želi Danska okrepiti sodelovanje na področju varnosti na Arktiki z ZDA, Natom, Evropo in z arktičnimi državami v Natu.

  language

  slv

  published at

  2026-01-14T09:02:48

  source

  N1

  title

  V Beli hiši danes pomemben sestanek o Grenlandiji

  url

  https://n1info.si/novice/svet/v-beli-hisi-danes-pomemben-sestanek-o-grenlandiji/

• article order

  39

  body

  V Washingtonu so se srečali ameriški podpredsednik Vance, zunanji minister Rubio in danski diplomati, tudi z Grenlandije. Izid pogovorov naj ne bi odločal samo o usodi zelenega otoka, ampak tudi o usodi Nata. Predsednik Trump pa je spet dejal, da je za ZDA nesprejemljivo vse razen lastništva. Medtem ko ameriški predsednik Donald Trump pravi, da si bodo ZDA "zaradi nacionalne varnosti" priključile Grenlandijo, "zlepa ali zgrda", sta njegova zunanji minister Marco Rubio in podpredsednik James David Vance v Washingtonu gostila zunanja ministra Danske Larsa Lokkeja Rasmussena in zunanjo ministrico Grenlandije Vivian Motzfeldt. Pogovori, za katere so si v Københavnu in Nuuku dolgo prizadevali, so trajali samo 50 minut. Gre za prvo takšno srečanje, čeprav je Trump že decembra 2024, kmalu po ponovni izvolitvi, izjavil, da si namerava priključiti to avtonomno ozemlje Danske, ki je tudi del Nata. Po prepričanju danske premierke Mette Frederiksen naj bi bilo srečanje treh zunanjih ministrov in ameriškega podpredsednika v Washingtonu "odločilno". Prejšnji teden je posvarila, da bi ameriški napad na Grenlandijo pomenil konec Nata in "konec vsega". Nemški podkancler in finančni minister Lars Klingbeil govori o koncu čezatlantskega zavezništva, torej o koncu evropskega varnostnega sistema, kakršen se je vzpostavil po drugi svetovni vojni, ko so ZDA postale varuh demokratičnih evropskih držav. Te se medtem odzivajo tako in drugače. Ne le Danska, tudi več zahodnoevropskih držav, med njimi Švedska, je te dni poslalo del svoje vojske na Grenlandijo. Francija je sporočila, da bo na otoku 6. februarja odprla konzulat. Nemčija pravi, da česa takšnega ne načrtuje. Danska vlada ponuja Združenim državam sodelovanje pri arktičnem raziskovanju in izkoriščanju naravnih bogastev Grenlandije. A očitno za Trumpa to ni dovolj. Vprašanje je, koliko je še manevrskega prostora za diplomacijo ob kategoričnih izjavah Bele hiše, da bo Grenlandija postala del ZDA. Evropski diplomati, ki prisegajo na ozemeljsko nedotakljivost Danske, poskušajo na lep način ustaviti Trumpa, od katerega sta še vedno odvisni varnost Evrope in usoda Ukrajine. Predvsem mu poskušajo omogočiti, da bi na koncu glede Grenlandije doma naredil dober vtis, tako da bi ZDA lahko dobile več možnosti za izkoriščanje redkih mineralov na tem največjem otoku na svetu, evropske države pa bi več investirale v varnostni sistem Arktike. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je tako v ponedeljek govoril o ruskih in kitajskih težnjah po Arktiki ter o nujnosti, da se poskrbi za njeno večjo varnost ob sodelovanju Natovih držav. Grenlandija, ki je del Arktike, je strateško zlasti pomembna za Rusijo, saj lahko njene jedrske podmornice tudi iz Sibirije mimo Grenlandije zelo hitro pridejo v Atlantik. V Beli hiši zdaj trdijo, da Danska in Evropa ne storita dovolj, da bi ustavili rusko in kitajsko aktivnost na območju Grenlandije. Sami prebivalci Grenlandije zanikajo, da se je ruska in kitajska aktivnost na njihovem območju povečala. Prepričani so, da gre Trumpu samo za naravna bogastva njihovega otoka. Le šest odstotkov jih je za priključitev k ZDA. Politiki Grenlandije - ki je stokrat večja od Slovenije, a ima le 56.000 prebivalcev - pa prioritete ne vidijo več v neodvisnosti, ampak v tem, da ostanejo del Danske. Premier Grenlandije Nielsen, ki se je pred tem prav tako zavzemal za neodvisnost, je zdaj dejal: "Če bi morali izbrati med ZDA in Dansko, bi izbrali Dansko." Trump se je odzval takole: "Ne vem, kdo je to. A to (kar je rekel) bo zanj velik problem." V sredo je na družbenem omrežju tudi zapisal: "ZDA potrebujejo Grenlandijo zaradi nacionalne varnosti. Nato, ki nam mora pri tem pomagati, bo postal veliko močnejši in učinkovitejši z Grenlandijo v rokah ZDA. Vse, kar bi bilo manj, je nesprejemljivo." Sicer Danci in prebivalci Grenlandije poudarjajo, da imajo ZDA po sporazumu iz leta 1951 pravico do vojaških baz na Grenlandiji, prav tako lahko pošljejo svoje vojaško ladjevje v vode Grenlandije, da bi jo varovalo pred Rusijo in Kitajsko. ZDA lahko tudi neovirano delujejo na Grenlandiji na gospodarskem in znanstvenem področju. A vse to je za Trumpa premalo, ker očitno hoče narediti ZDA večje tudi v geografskem smislu.

  language

  slv

  published at

  2026-01-14T23:29:14

  source

  Dnevnik

  title

  Diplomacija melje, Grenlandija v negotovosti

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/svet/diplomacija-melje-grenlandija-v-negotovosti-2778470/

• article order

  18

  body

  Nato bi postal veliko bolj mogočen in učinkovit z Grenlandijo v rokah ZDA, je danes na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal ameriški predsednik Donald Trump. Omenil je tudi, da je pridobitev Grenlandije ključnega pomena za izgradnjo ameriškega protiraketnega sistema t.i. zlate kupole. V objavi je izpostavil, da bi Nato ZDA moral utirati pot do pridobitve Grenlandije, sicer jo bosta zavzeli Rusija ali Kitajska. "ZDA Grenlandijo potrebujejo zaradi nacionalne varnosti. Je ključnega pomena za zlato kupolo, ki jo gradimo," je zapisal ameriški predsednik. "Vojaško gledano brez ogromne moči ZDA, ki sem jo v veliki meri zgradil v svojem prvem mandatu in ki jo sedaj dvigujem na nov in še višji nivo, Nato ne bi bil učinkovita sila ali odvračalno sredstvo - niti približno!" je poudaril Trump. Prepričan je, da Nato "postane veliko bolj močan in učinkovit z Grenlandijo v rokah Združenih držav". Grenlandija, ki je avtonomno dansko ozemlje, odločno nasprotuje priključitvi ZDA, kar je v torek poudaril tamkajšnji premier Jens-Frederik Nielsen. Danska pa je skupaj z drugimi članicami Nata predlagala okrepitev varnosti na območju Arktike s sodelovanjem znotraj severnoatlantskega zavezništva. V Beli hiši se bosta danes danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen in grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt zaradi ameriških zahtev po Grenlandiji srečala z ameriškim podpredsednikom JD Vanceom in državnim sekretarjem Marcom Rubiom. Napetosti glede Grenlandije so se v zadnjem času zaostrile, potem ko je Trump večkrat izrazil željo po priključitvi Grenlandije zaradi varnostnih interesov. V petek je dejal, da jo bodo prevzeli zlepa ali zgrda. Bela hiša med možnostmi omenja tako nakup kot vojaško zavzetje otoka.

  language

  slv

  published at

  2026-01-14T13:57:33

  source

  Reporter

  title

  Trump vztraja: Grenlandija ključna za Nato in zlato kupolo

  url

  https://reporter.si/clanek/svet/trump-grenlandija-zlata-kupola-nato-varnost-1873791

• article order

  20

  body

  Hkrati želijo v okviru zveze Nato okrepiti varnost na območju Arktike. Lars Lokke Rasmussen, ki se je srečanja v Beli hiši udeležil skupaj z grenlandsko zunanjo ministrico Vivian Motzfeldt, je pogovore z ameriško stranjo opisal kot "iskrene in konstruktivne". Glede teženj predsednika ZDA Donalda Trumpa po prevzemu Grenlandije, ki se v zadnjem času vse bolj krepijo, je danski zunanji minister dejal, da je Trump "jasno izrazil svoje mnenje", vendar pa ima Danska "drugačno stališče". Trump se je ravno danes v objavi na svojem družbenem omrežju Truth Social znova zavzel za ameriški prevzem nadzora nad Grenlandijo in dejal, da bi Nato postal veliko bolj mogočen in učinkovit z Grenlandijo v rokah ZDA. Rasmussen je po današnjem srečanju sicer priznal pomisleke glede varnosti, ki jih je ameriška stran izražala v zvezi z dejavnostmi Rusije in Kitajske na območju Arktike, vendar Danska pri tem ne vidi nobene potrebe po ameriškem prevzemu Grenlandije. "Pomembno je okrepiti sodelovanje z ZDA, vendar to ne pomeni, da želimo biti v lasti ZDA," pa je dejala grenlandska zunanja ministrica Motzfeldt. Rasmussen je dodal, da je Grenlandija kot avtonomno dansko ozemlje prav tako del zveze Nato, zato tudi zanjo velja peti člen severnoatlantske pogodbe, ki določa, da napad na eno članico Nata pomeni napad na vse članice zavezništva. Napovedal je še, da bodo vpletene strani oblikovale delovno skupino, ki bo iskala možnosti za dogovor glede prihodnosti Grenlandije. Dodal je, da bi se morali osredotočiti na varnostne pomisleke ZDA, pri tem pa upoštevati stališča Danske. Po njegovih besedah naj bi se skupina prvič sestala v prihodnjih tednih. Danski zunanji minister je omenil tudi, da imajo ZDA v skladu s še vedno veljavnimi dogovori iz časa po drugi svetovni vojni že sedaj pravico do vojaške prisotnosti na Grenlandiji, ki so jo v preteklih desetletjih zmanjšale po lastni izbiri. Danska medtem že krepi prizadevanja na področju varnosti. Danska vojska je danes v izjavi za javnost sporočila, da bo na Grenlandijo in v njeno okolico napotila vojaška letala, plovila in vojake, pri tem pa bodo sodelovale tudi zaveznice v Natu. Omenili so Nemčijo, Francijo, Švedsko in Norveško. Sodelovanje pri zagotavljanju varnosti na Grenlandiji in prihod švedskih vojakov na otok je danes že potrdil tudi švedski premier Ulf Kristersson.

  language

  slv

  published at

  2026-01-14T20:14:20

  source

  Večer

  title

  Danska verjame v možnost dogovora glede Grenlandije

  url

  https://vecer.com/svet/danska-verjame-v-moznost-dogovora-glede-grenlandije-10402585

• article order

  25

  body

  Danski zunanji minister Lars Lokke Ramussen je danes po srečanju z ameriškim kolegom Marcom Rubiom in podpredsednikom ZDA JD Vanceom v Beli hiši dejal, da se pogledi ZDA in Danske glede Grenlandije očitno razlikujejo, vendar želijo najti rešitev, hkrati pa v okviru zveze Nato okrepiti varnost na območju Arktike. Rasmussen, ki se je srečanja v ZDA udeležil skupaj z grenlandsko zunanjo ministrico Vivian Motzfeldt, je pogovore z ameriško stranjo opisal kot "iskrene in konstruktivne", poročata francoska tiskovna agencija AFP in britanski BBC. Glede teženj predsednika ZDA Donalda Trumpa po prevzemu Grenlandije, ki se v zadnjem času vse bolj krepijo, je danski zunanji minister dejal, da je Trump "jasno izrazil svoje mnenje", vendar pa ima Danska "drugačno stališče". Trump se je ravno danes v objavi na svojem družbenem omrežju Truth Social znova zavzel za ameriški prevzem nadzora nad Grenlandijo in dejal, da bi Nato postal veliko bolj mogočen in učinkovit z Grenlandijo v rokah ZDA. "Pomembno je okrepiti sodelovanje z ZDA, vendar to ne pomeni, da želimo biti v lasti ZDA," pa je dejala grenlandska zunanja ministrica Motzfeldt. Rasmussen je dodal, da je Grenlandija kot avtonomno dansko ozemlje prav tako del zveze Nato, zato tudi zanjo velja peti člen severnoatlantske pogodbe, ki določa, da napad na eno članico Nata pomeni napad na vse članice zavezništva. Napovedal je še, da bodo vpletene strani oblikovale delovno skupino, ki bo iskala možnosti za dogovor glede prihodnosti Grenlandije. Dodal je, da bi se morali osredotočiti na varnostne pomisleke ZDA, pri tem pa upoštevati stališča Danske. Po njegovih besedah naj bi se skupina prvič sestala v prihodnjih tednih. Danski zunanji minister je omenil tudi, da imajo ZDA v skladu s še vedno veljavnimi dogovori iz časa po drugi svetovni vojni že sedaj pravico do vojaške prisotnosti na Grenlandiji, ki so jo v preteklih desetletjih zmanjšale po lastni izbiri. Danska medtem že krepi prizadevanja na področju varnosti. Danska vojska je danes v izjavi za javnost sporočila, da bo na Grenlandijo in v njeno okolico napotila vojaška letala, plovila in vojake, pri tem pa bodo sodelovale tudi zaveznice v Natu. Omenili so Nemčijo, Francijo, Švedsko in Norveško. Sodelovanje pri zagotavljanju varnosti na Grenlandiji in prihod švedskih vojakov na otok je danes že potrdil tudi švedski premier Ulf Kristersson.

  language

  slv

  published at

  2026-01-14T20:33:40

  source

  Žurnal24

  title

  Trump vztraja pri svojem, Danska o 5. členu severnoatlantske pogodbe

  url

  https://www.zurnal24.si/svet/trump-vztraja-pri-svojem-danska-o-5-clenu-severnoatlantske-pogodbe-453094

• article order

  38

  body

  Danski zunanji minister je po srečanju v Beli hiši izrazil temeljno nesoglasje z ZDA glede Grenlandije. Trump kljub nasprotovanju vztraja pri morebitnem prevzemu. Danski zunanji minister je po pogovorih v Beli hiši opozoril, da med Dansko in Združenimi državami Amerike glede Grenlandije obstaja temeljno nesoglasje. Lars Løkke Rasmussen je po sredinem srečanju s podpredsednikom ZDA J. D. Vanceom in državnim sekretarjem Marcom Rubiom dejal, da so bili pogovori "odkriti, a konstruktivni," hkrati pa poudaril, da ameriški predsednik Donald Trump še naprej vztraja pri ideji prevzema Grenlandije, kar je po njegovih besedah popolnoma nesprejemljivo. "Zelo jasno smo povedali, da to ni v interesu Danske," je dejal Rasmussen. Trump je tudi po srečanju znova izrazil zanimanje za prevzem otoka, bogatega z naravnimi viri, kar je vznemirilo evropske zaveznike in dodatno zaostrilo odnose v zvezi NATO. Uro dolg sestanek predstavnikov ZDA, Danske in Grenlandije ni prinesel večjega preboja, so se pa vse strani strinjale o ustanovitvi delovne skupine, ki naj bi v prihodnjih tednih razpravljala o prihodnosti avtonomnega danskega ozemlja. Rasmussen je ob tem opozoril, da obstajajo meje, ki jih ZDA ne morejo prestopiti. Dodal je, da sta Danska in Grenlandija pripravljeni razpravljati o možnosti večje ameriške vojaške prisotnosti na otoku, vključno z odpiranjem dodatnih vojaških oporišč. "Že sama vzpostavitev pogovorov je produktiven korak," je poudaril. Danski zunanji minister je priznal, da je v Trumpovih opozorilih o potrebi po krepitvi varnosti zaradi ruskih in kitajskih interesov na Arktiki nekaj resnice, vendar je hkrati njegove trditve o prisotnosti ruskih in kitajskih vojnih ladij v bližini Grenlandije označil kot neresnične. Čeprav je Grenlandija redko poseljena, ima zaradi svoje strateške lege med Severno Ameriko in Arktiko ključno vlogo pri sistemih zgodnjega opozarjanja pred raketnimi napadi ter nadzoru pomorskega prometa v regiji. Trump že dlje časa poudarja, da je nadzor nad otokom bistven za nacionalno varnost ZDA. Združene države imajo na Grenlandiji že več kot sto stalno nameščenih vojaških uslužbencev v bazi Pituffik na severozahodu otoka, ki jo upravljajo vse od druge svetovne vojne. Obstoječi sporazumi z Dansko ZDA omogočajo, da na ozemlje napotijo poljubno število vojakov. Grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt je po sredinih pogovorih poudarila, da je Grenlandija odprta za poglobljeno sodelovanje z ZDA, a hkrati odločno zavrnila kakršen koli prevzem oblasti. "Jasno smo pokazali, kje so naše meje," je bila neomajna. Vance in Rubio po srečanju nista dajala izjav. Trump pa je v Ovalni pisarni novinarjem znova dejal: "Grenlandijo potrebujemo za nacionalno varnost." Ob tem je dodal, da se ZDA po njegovem mnenju ne morejo zanašati na Dansko pri obrambi otoka v primeru ruskih ali kitajskih ambicij. Evropske zaveznice so že pohitele s podporo Grenlandiji. Švedska je denimo obljubila, da bo na prošnjo Danske na ozemlje napotila oborožene sile. Nemčija je napovedala pošiljanje izvidniške skupine, ki bo preučila možnosti vojaške pomoči Danski pri zagotavljanju varnosti v regiji. Tudi Združeno kraljestvo bo v izvidniško skupino poslalo enega vojaškega častnika, je na Švedskem potrdil britanski obrambni minister John Healey. Francija pa načrtuje odprtje konzulata na Grenlandiji že prihodnji mesec. Francoski predsednik Emmanuel Macron je povedal, da so "francoski vojaški elementi že na poti na otok." Danska je ob tem sporočila, da bo širitev njene vojaške prisotnosti na Grenlandiji potekala v tesnem sodelovanju z zavezniki, pri čemer je poudarila, da so se geopolitične napetosti razširile tudi na Arktiko.

  language

  slv

  published at

  2026-01-15T06:40:19

  source

  Svet24

  title

  Danci neomajni tudi po sestanku: "Jasno smo pokazali, kje so naše meje"

  url

  https://svet24.si/novice/tujina/trump-grenlandija-spor-danska-zda-nato-1873865

source scope

analyzed source count

10

omitted articles

• article order

  13

  body

  Danski zunanji minister Lars Lokke Ramussen je danes po srečanju z ameriškim kolegom Marcom Rubiom in podpredsednikom ZDA JD Vanceom v Beli hiši dejal, da se pogledi ZDA in Danske glede Grenlandije očitno razlikujejo, vendar želijo najti rešitev, hkrati pa v okviru zveze Nato okrepiti varnost na območju Arktike. Rasmussen, ki se je srečanja v ZDA udeležil skupaj z grenlandsko zunanjo ministrico Vivian Motzfeldt, je pogovore z ameriško stranjo opisal kot "iskrene in konstruktivne", poročata francoska tiskovna agencija AFP in britanski BBC. Glede teženj predsednika ZDA Donalda Trumpa po prevzemu Grenlandije, ki se v zadnjem času vse bolj krepijo, je danski zunanji minister dejal, da je Trump "jasno izrazil svoje mnenje", vendar pa ima Danska "drugačno stališče". Trump se je ravno danes v objavi na svojem družbenem omrežju Truth Social znova zavzel za ameriški prevzem nadzora nad Grenlandijo in dejal, da bi Nato postal veliko bolj mogočen in učinkovit z Grenlandijo v rokah ZDA. Rasmussen je po današnjem srečanju sicer priznal pomisleke glede varnosti, ki jih je ameriška stran izražala v zvezi z dejavnostmi Rusije in Kitajske na območju Arktike, vendar sam ne vidi grožnje s strani teh dveh držav, Danska pa ne vidi nobene potrebe po ameriškem prevzemu Grenlandije. "Pomembno je okrepiti sodelovanje z ZDA, vendar to ne pomeni, da želimo biti v lasti ZDA," pa je dejala grenlandska zunanja ministrica Motzfeldt. Rasmussen je dodal, da je Grenlandija kot avtonomno dansko ozemlje prav tako del zveze Nato, zato tudi zanjo velja peti člen severnoatlantske pogodbe, ki določa, da napad na eno članico Nata pomeni napad na vse članice zavezništva. Napovedal je še, da bodo vpletene strani oblikovale delovno skupino, ki bo iskala možnosti za dogovor glede prihodnosti Grenlandije. Dodal je, da bi se morali osredotočiti na varnostne pomisleke ZDA, pri tem pa upoštevati stališča Danske. Po njegovih besedah naj bi se skupina prvič sestala v prihodnjih tednih. Danski zunanji minister je omenil tudi, da imajo ZDA v skladu s še vedno veljavnimi dogovori iz časa po drugi svetovni vojni že sedaj pravico do vojaške prisotnosti na Grenlandiji, ki so jo v preteklih desetletjih zmanjšale po lastni izbiri. Danska medtem že krepi prizadevanja na področju varnosti. Danska vojska je danes v izjavi za javnost sporočila, da bo na Grenlandijo in v njeno okolico napotila vojaška letala, plovila in vojake, pri tem pa bodo sodelovale tudi zaveznice v Natu. Omenili so Nemčijo, Francijo, Švedsko in Norveško. Sodelovanje pri zagotavljanju varnosti na Grenlandiji in prihod švedskih vojakov na otok je danes že potrdil tudi švedski premier Ulf Kristersson. Kmalu zatem sta sodelovanje v evropski vojaški misiji oziroma napotitev svojih sil na Grenlandijo, sicer za zdaj v precej omejenem obsegu, potrdili tudi Francija in Nemčija.

  language

  slv

  published at

  2026-01-14T21:07:30

  source

  Politikis

  title

  Danska po srečanju v ZDA verjame v možnost dogovora glede Grenlandije

  url

  https://www.politikis.si/2026/01/danska-po-srecanju-v-zda-verjame-v-moznost-dogovora-glede-grenlandije/

omitted source count

1

total source count

11