MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Delodajalci predlagajo razbremenitev nizkih plač prek dohodninske lestvice namesto dviga bruto plač.
• Delodajalci trdijo, da bi bil dvig minimalne plače za 16 odstotkov preveliko breme za gospodarstvo.
• GZS navaja, da bi neto minimalna plača že dosegla 1022 evrov, če vlada ne bi uvedla novih obremenitev.
• Delodajalci opozarjajo, da bi dvig minimalne plače sprožil neobvladljive verižne učinke na vse plače.
• GZS opozarja na subjektivnost študije o minimalnih življenjskih stroških, ki temelji na anketah.
• Minister Luka Mesec predlaga dvig minimalne plače na 1000 evrov neto.
• OZS izpostavlja, da se evropsko gospodarstvo ohlaja in potrebuje spodbude, ne novih obremenitev.
• Sindikati podpirajo predlagani dvig in nekateri zahtevajo celo 1107 evrov neto.
• Minister Mesec poudarja, da davki financirajo javne storitve, kot so zdravstvo, šolstvo in dolgotrajna oskrba.
• Minimalna plača ne sme biti nižja od praga tveganja revščine, ki znaša 981 evrov.
• Končna odločitev o višini minimalne plače bo znana do konca januarja.
• Minister Mesec trdi, da se bo dejanski strošek delodajalca povečal le za 11,3 odstotka.
• Dvig minimalne plače nad rastjo inflacije bi neposredno obremenil javne finance prek stroškov dela.
• Več kot polovica podjetij v kovinski industriji razmišlja o selitvi proizvodnje v tujino zaradi višjih stroškov.

key differences

Delodajalci opozarjajo, da bi dvig minimalne plače sprožil neobvladljive verižne učinke na vse plače.

Gospodarski viri svarijo, večina medijev pa trditev prezre.

Delodajalci predlagajo razbremenitev nizkih plač prek dohodninske lestvice namesto dviga bruto plač.

Viri se razlikujejo po izpostavljanju konkretnih predlogov GZS.

Delodajalci trdijo, da bi bil dvig minimalne plače za 16 odstotkov preveliko breme za gospodarstvo.

Viri nihajo med potrditvijo bremena in vladnim zanikanjem številk.

Dvig minimalne plače nad rastjo inflacije bi neposredno obremenil javne finance prek stroškov dela.

Delo in Nova24 potrjujeta breme, Bloomberg Adria ga zanika.

GZS navaja, da bi neto minimalna plača že dosegla 1022 evrov, če vlada ne bi uvedla novih obremenitev.

Razlike v virih: od molka do natančnih številk GZS ali OZS.

GZS opozarja na subjektivnost študije o minimalnih življenjskih stroških, ki temelji na anketah.

Le Nova24TV izpostavlja GZS; večina molči, Svet24 o ZDS.

Končna odločitev o višini minimalne plače bo znana do konca januarja.

Polovica virov potrjuje rok, ostali o njem sploh ne poročajo.

Minimalna plača ne sme biti nižja od praga tveganja revščine, ki znaša 981 evrov.

Večina potrjuje Mesčev prag, komercialni mediji ga ignorirajo.

Minister Luka Mesec predlaga dvig minimalne plače na 1000 evrov neto.

Večina potrjuje predlog, STA in Bloomberg sta manj določna.

Minister Mesec poudarja, da davki financirajo javne storitve, kot so zdravstvo, šolstvo in dolgotrajna oskrba.

Večina molči; poročajo le Slovenske novice, Žurnal24 in Primorske.

Minister Mesec trdi, da se bo dejanski strošek delodajalca povečal le za 11,3 odstotka.

Le RTV, Žurnal24 in Primorske poročajo; ostali molčijo.

OZS izpostavlja, da se evropsko gospodarstvo ohlaja in potrebuje spodbude, ne novih obremenitev.

Večina molči; le Slovenske novice in Žurnal24 citirata Cvara.

Sindikati podpirajo predlagani dvig in nekateri zahtevajo celo 1107 evrov neto.

Vsi podpirajo dvig, le Delo omenja željo po še višjem.

Več kot polovica podjetij v kovinski industriji razmišlja o selitvi proizvodnje v tujino zaradi višjih stroškov.

Le Nova24TV poroča o selitvi, ostali viri trditev ignorirajo.

source analyses

24ur

Delodajalci opozarjajo, da bi dvig minimalne plače sprožil neobvladljive verižne učinke na vse plače.

Ni omenjeno

Delodajalci predlagajo razbremenitev nizkih plač prek dohodninske lestvice namesto dviga bruto plač.

Ni omenjeno

Delodajalci trdijo, da bi bil dvig minimalne plače za 16 odstotkov preveliko breme za gospodarstvo.

Da: Delodajalci so prepričani, da bo to preveliko breme za gospodarstvo.

Dvig minimalne plače nad rastjo inflacije bi neposredno obremenil javne finance prek stroškov dela.

Ni omenjeno

GZS navaja, da bi neto minimalna plača že dosegla 1022 evrov, če vlada ne bi uvedla novih obremenitev.

Ni omenjeno

GZS opozarja na subjektivnost študije o minimalnih življenjskih stroških, ki temelji na anketah.

Ni omenjeno

Končna odločitev o višini minimalne plače bo znana do konca januarja.

Da: Točen znesek mora Mesec objaviti najkasneje do konca meseca.

Minimalna plača ne sme biti nižja od praga tveganja revščine, ki znaša 981 evrov.

Ni omenjeno

Minister Luka Mesec predlaga dvig minimalne plače na 1000 evrov neto.

Da: Mesec vztraja pri predlogu dviga na 1000 evrov neto.

Minister Mesec poudarja, da davki financirajo javne storitve, kot so zdravstvo, šolstvo in dolgotrajna oskrba.

Ni omenjeno

Minister Mesec trdi, da se bo dejanski strošek delodajalca povečal le za 11,3 odstotka.

Ni omenjeno

OZS izpostavlja, da se evropsko gospodarstvo ohlaja in potrebuje spodbude, ne novih obremenitev.

Ni omenjeno

Sindikati podpirajo predlagani dvig in nekateri zahtevajo celo 1107 evrov neto.

Delno: Članek navaja, da predlog veseli sindikate, ne pa zneska 1107.

Več kot polovica podjetij v kovinski industriji razmišlja o selitvi proizvodnje v tujino zaradi višjih stroškov.

Ni omenjeno

Bloomberg Adria

Delodajalci opozarjajo, da bi dvig minimalne plače sprožil neobvladljive verižne učinke na vse plače.

Ni omenjeno

Delodajalci predlagajo razbremenitev nizkih plač prek dohodninske lestvice namesto dviga bruto plač.

Ni omenjeno

Delodajalci trdijo, da bi bil dvig minimalne plače za 16 odstotkov preveliko breme za gospodarstvo.

Ni omenjeno

Dvig minimalne plače nad rastjo inflacije bi neposredno obremenil javne finance prek stroškov dela.

Ne: Članek navaja, da dvig ne zahteva dodatnih izdatkov iz proračuna.

GZS navaja, da bi neto minimalna plača že dosegla 1022 evrov, če vlada ne bi uvedla novih obremenitev.

Ni omenjeno

GZS opozarja na subjektivnost študije o minimalnih življenjskih stroških, ki temelji na anketah.

Ni omenjeno

Končna odločitev o višini minimalne plače bo znana do konca januarja.

Ni omenjeno

Minimalna plača ne sme biti nižja od praga tveganja revščine, ki znaša 981 evrov.

Ni omenjeno

Minister Luka Mesec predlaga dvig minimalne plače na 1000 evrov neto.

Delno: Omenjen lanski predlog za 1000 evrov neto, minister ni imenovan.

Minister Mesec poudarja, da davki financirajo javne storitve, kot so zdravstvo, šolstvo in dolgotrajna oskrba.

Ni omenjeno

Minister Mesec trdi, da se bo dejanski strošek delodajalca povečal le za 11,3 odstotka.

Ni omenjeno

OZS izpostavlja, da se evropsko gospodarstvo ohlaja in potrebuje spodbude, ne novih obremenitev.

Ni omenjeno

Sindikati podpirajo predlagani dvig in nekateri zahtevajo celo 1107 evrov neto.

Ni omenjeno

Več kot polovica podjetij v kovinski industriji razmišlja o selitvi proizvodnje v tujino zaradi višjih stroškov.

Ni omenjeno

Delo

Delodajalci opozarjajo, da bi dvig minimalne plače sprožil neobvladljive verižne učinke na vse plače.

Da: Cvar (OZS) opozarja na pritisk na celotni plačni sistem.

Delodajalci predlagajo razbremenitev nizkih plač prek dohodninske lestvice namesto dviga bruto plač.

Delno: GZS omenja, da so vladni ukrepi glede dohodnine znižali neto plačo.

Delodajalci trdijo, da bi bil dvig minimalne plače za 16 odstotkov preveliko breme za gospodarstvo.

Da: Trobiš opozarja na padec konkurenčnosti in preveliko porabo.

Dvig minimalne plače nad rastjo inflacije bi neposredno obremenil javne finance prek stroškov dela.

Da: Finančno ministrstvo opozarja na vpliv na proračunske izdatke.

GZS navaja, da bi neto minimalna plača že dosegla 1022 evrov, če vlada ne bi uvedla novih obremenitev.

Da: Gorenšček (GZS) navaja točno to številko za leto 2026 brez ukrepov.

GZS opozarja na subjektivnost študije o minimalnih življenjskih stroških, ki temelji na anketah.

Ni omenjeno

Končna odločitev o višini minimalne plače bo znana do konca januarja.

Ni omenjeno

Minimalna plača ne sme biti nižja od praga tveganja revščine, ki znaša 981 evrov.

Da: Mesec navaja prag 981 evrov in nujnost, da plača ni pod njim.

Minister Luka Mesec predlaga dvig minimalne plače na 1000 evrov neto.

Da: Naslov in uvod potrjujeta, da Mesec vztraja pri 1000 evrih neto.

Minister Mesec poudarja, da davki financirajo javne storitve, kot so zdravstvo, šolstvo in dolgotrajna oskrba.

Ni omenjeno

Minister Mesec trdi, da se bo dejanski strošek delodajalca povečal le za 11,3 odstotka.

Ni omenjeno

OZS izpostavlja, da se evropsko gospodarstvo ohlaja in potrebuje spodbude, ne novih obremenitev.

Ni omenjeno

Sindikati podpirajo predlagani dvig in nekateri zahtevajo celo 1107 evrov neto.

Delno: Članek potrjuje podporo sindikatov in željo po še višjem dvigu.

Več kot polovica podjetij v kovinski industriji razmišlja o selitvi proizvodnje v tujino zaradi višjih stroškov.

Ni omenjeno

Nova24TV

Delodajalci opozarjajo, da bi dvig minimalne plače sprožil neobvladljive verižne učinke na vse plače.

Delno: Omenjeno zmanjšanje razlik v prejemkih in administrativni vpliv.

Delodajalci predlagajo razbremenitev nizkih plač prek dohodninske lestvice namesto dviga bruto plač.

Da: GZS predlaga davčne ukrepe namesto dviga bruto plač.

Delodajalci trdijo, da bi bil dvig minimalne plače za 16 odstotkov preveliko breme za gospodarstvo.

Ni omenjeno

Dvig minimalne plače nad rastjo inflacije bi neposredno obremenil javne finance prek stroškov dela.

Da: Članek navaja neposredno obremenitev javnih financ prek teh stroškov.

GZS navaja, da bi neto minimalna plača že dosegla 1022 evrov, če vlada ne bi uvedla novih obremenitev.

Da: GZS trdi, da bi brez novih bremen neto plača dosegla 1.022 evrov.

GZS opozarja na subjektivnost študije o minimalnih življenjskih stroških, ki temelji na anketah.

Da: GZS opozarja na subjektivnost študije, osnovane na anketah.

Končna odločitev o višini minimalne plače bo znana do konca januarja.

Ni omenjeno

Minimalna plača ne sme biti nižja od praga tveganja revščine, ki znaša 981 evrov.

Ni omenjeno

Minister Luka Mesec predlaga dvig minimalne plače na 1000 evrov neto.

Da: Minister je navedel argument za dvig na 1.000 evrov neto.

Minister Mesec poudarja, da davki financirajo javne storitve, kot so zdravstvo, šolstvo in dolgotrajna oskrba.

Ni omenjeno

Minister Mesec trdi, da se bo dejanski strošek delodajalca povečal le za 11,3 odstotka.

Ni omenjeno

OZS izpostavlja, da se evropsko gospodarstvo ohlaja in potrebuje spodbude, ne novih obremenitev.

Ni omenjeno

Sindikati podpirajo predlagani dvig in nekateri zahtevajo celo 1107 evrov neto.

Ni omenjeno

Več kot polovica podjetij v kovinski industriji razmišlja o selitvi proizvodnje v tujino zaradi višjih stroškov.

Da: Več kot polovica vprašanih bi razmišljala o selitvi na tuje.

Primorske Novice

Delodajalci opozarjajo, da bi dvig minimalne plače sprožil neobvladljive verižne učinke na vse plače.

Ni omenjeno

Delodajalci predlagajo razbremenitev nizkih plač prek dohodninske lestvice namesto dviga bruto plač.

Delno: OZS omenja ukinitev olajšav kot razlog za nižje neto plače.

Delodajalci trdijo, da bi bil dvig minimalne plače za 16 odstotkov preveliko breme za gospodarstvo.

Delno: Omenjen je 15,97 % dvig bruta, delodajalci so kritični.

Dvig minimalne plače nad rastjo inflacije bi neposredno obremenil javne finance prek stroškov dela.

Ni omenjeno

GZS navaja, da bi neto minimalna plača že dosegla 1022 evrov, če vlada ne bi uvedla novih obremenitev.

Delno: OZS (ne GZS) omenja 1000+ evrov brez novih obremenitev.

GZS opozarja na subjektivnost študije o minimalnih življenjskih stroških, ki temelji na anketah.

Ni omenjeno

Končna odločitev o višini minimalne plače bo znana do konca januarja.

Da: Mesec je napovedal končno odločitev do konca januarja.

Minimalna plača ne sme biti nižja od praga tveganja revščine, ki znaša 981 evrov.

Da: Mesec in sindikati poudarjajo, da mora biti nad pragom 981 evrov.

Minister Luka Mesec predlaga dvig minimalne plače na 1000 evrov neto.

Da: Minister je jasno podal predlog za 1000 evrov neto.

Minister Mesec poudarja, da davki financirajo javne storitve, kot so zdravstvo, šolstvo in dolgotrajna oskrba.

Da: Mesec pojasnjuje, da davki financirajo te ključne storitve.

Minister Mesec trdi, da se bo dejanski strošek delodajalca povečal le za 11,3 odstotka.

Da: Mesec je izpostavil, da se bo drugi bruto zvišal za 11,3 %.

OZS izpostavlja, da se evropsko gospodarstvo ohlaja in potrebuje spodbude, ne novih obremenitev.

Delno: OZS omenja nove obremenitve, ohlajanje EU pa ni izrecno.

Sindikati podpirajo predlagani dvig in nekateri zahtevajo celo 1107 evrov neto.

Delno: Sindikati podpirajo dvig, znesek 1107 evrov ni omenjen.

Več kot polovica podjetij v kovinski industriji razmišlja o selitvi proizvodnje v tujino zaradi višjih stroškov.

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Delodajalci opozarjajo, da bi dvig minimalne plače sprožil neobvladljive verižne učinke na vse plače.

Da: Delodajalci opozarjajo na verižne učinke, ki jih ne bodo zmogli.

Delodajalci predlagajo razbremenitev nizkih plač prek dohodninske lestvice namesto dviga bruto plač.

Da: Gorenšček želi 1000 evrov neto doseči z razbremenitvijo plač.

Delodajalci trdijo, da bi bil dvig minimalne plače za 16 odstotkov preveliko breme za gospodarstvo.

Delno: Minister zavrača navedbe o 16 % dvigu stroška delodajalca.

Dvig minimalne plače nad rastjo inflacije bi neposredno obremenil javne finance prek stroškov dela.

Ni omenjeno

GZS navaja, da bi neto minimalna plača že dosegla 1022 evrov, če vlada ne bi uvedla novih obremenitev.

Delno: Gorenšček (GZS) omenja 1000 evrov neto brez vladnih sprememb.

GZS opozarja na subjektivnost študije o minimalnih življenjskih stroških, ki temelji na anketah.

Ni omenjeno

Končna odločitev o višini minimalne plače bo znana do konca januarja.

Da: Naslov in minister potrjujeta odločitev do konca januarja.

Minimalna plača ne sme biti nižja od praga tveganja revščine, ki znaša 981 evrov.

Da: Mesec poudarja, da plača ne sme biti pod pragom 981 evrov.

Minister Luka Mesec predlaga dvig minimalne plače na 1000 evrov neto.

Da: Minister v besedilu jasno predlaga dvig na 1000 evrov neto.

Minister Mesec poudarja, da davki financirajo javne storitve, kot so zdravstvo, šolstvo in dolgotrajna oskrba.

Ni omenjeno

Minister Mesec trdi, da se bo dejanski strošek delodajalca povečal le za 11,3 odstotka.

Da: Mesec pojasnjuje, da se bo strošek zvišal zgolj za 11,3 %.

OZS izpostavlja, da se evropsko gospodarstvo ohlaja in potrebuje spodbude, ne novih obremenitev.

Ni omenjeno

Sindikati podpirajo predlagani dvig in nekateri zahtevajo celo 1107 evrov neto.

Delno: Sindikati podpirajo predlog, znesek 1107 evrov ni omenjen.

Več kot polovica podjetij v kovinski industriji razmišlja o selitvi proizvodnje v tujino zaradi višjih stroškov.

Ni omenjeno

STA

Delodajalci opozarjajo, da bi dvig minimalne plače sprožil neobvladljive verižne učinke na vse plače.

Ni omenjeno

Delodajalci predlagajo razbremenitev nizkih plač prek dohodninske lestvice namesto dviga bruto plač.

Ni omenjeno

Delodajalci trdijo, da bi bil dvig minimalne plače za 16 odstotkov preveliko breme za gospodarstvo.

Delno: Delodajalci opozarjajo na preveliko breme za gospodarstvo.

Dvig minimalne plače nad rastjo inflacije bi neposredno obremenil javne finance prek stroškov dela.

Ni omenjeno

GZS navaja, da bi neto minimalna plača že dosegla 1022 evrov, če vlada ne bi uvedla novih obremenitev.

Ni omenjeno

GZS opozarja na subjektivnost študije o minimalnih življenjskih stroških, ki temelji na anketah.

Ni omenjeno

Končna odločitev o višini minimalne plače bo znana do konca januarja.

Ni omenjeno

Minimalna plača ne sme biti nižja od praga tveganja revščine, ki znaša 981 evrov.

Delno: Naslov in uvod potrjujeta namen dviga nad prag tveganja revščine.

Minister Luka Mesec predlaga dvig minimalne plače na 1000 evrov neto.

Delno: Minister napoveduje dvig nad prag revščine, kar implicira znesek.

Minister Mesec poudarja, da davki financirajo javne storitve, kot so zdravstvo, šolstvo in dolgotrajna oskrba.

Ni omenjeno

Minister Mesec trdi, da se bo dejanski strošek delodajalca povečal le za 11,3 odstotka.

Ni omenjeno

OZS izpostavlja, da se evropsko gospodarstvo ohlaja in potrebuje spodbude, ne novih obremenitev.

Ni omenjeno

Sindikati podpirajo predlagani dvig in nekateri zahtevajo celo 1107 evrov neto.

Delno: Članek navaja, da sindikati pričakujejo uresničitev napovedi o dvigu.

Več kot polovica podjetij v kovinski industriji razmišlja o selitvi proizvodnje v tujino zaradi višjih stroškov.

Ni omenjeno

Slovenske Novice

Delodajalci opozarjajo, da bi dvig minimalne plače sprožil neobvladljive verižne učinke na vse plače.

Ni omenjeno

Delodajalci predlagajo razbremenitev nizkih plač prek dohodninske lestvice namesto dviga bruto plač.

Delno: Cvar kritizira ukinitev olajšav in nove obremenitve neto plač.

Delodajalci trdijo, da bi bil dvig minimalne plače za 16 odstotkov preveliko breme za gospodarstvo.

Da: Trobiš opozarja na več kot 16-odstotno bruto povečanje.

Dvig minimalne plače nad rastjo inflacije bi neposredno obremenil javne finance prek stroškov dela.

Ni omenjeno

GZS navaja, da bi neto minimalna plača že dosegla 1022 evrov, če vlada ne bi uvedla novih obremenitev.

Delno: Cvar (OZS) omenja 1000 € ali več brez novih obremenitev.

GZS opozarja na subjektivnost študije o minimalnih življenjskih stroških, ki temelji na anketah.

Ni omenjeno

Končna odločitev o višini minimalne plače bo znana do konca januarja.

Da: Mesec je napovedal končno odločitev do konca januarja.

Minimalna plača ne sme biti nižja od praga tveganja revščine, ki znaša 981 evrov.

Da: Mesec in sindikati navajajo prag 981 € kot spodnjo mejo.

Minister Luka Mesec predlaga dvig minimalne plače na 1000 evrov neto.

Da: Minister predlaga 1000 evrov neto za samsko osebo.

Minister Mesec poudarja, da davki financirajo javne storitve, kot so zdravstvo, šolstvo in dolgotrajna oskrba.

Da: Mesec pojasnjuje, da davki financirajo te ključne storitve.

Minister Mesec trdi, da se bo dejanski strošek delodajalca povečal le za 11,3 odstotka.

Ni omenjeno

OZS izpostavlja, da se evropsko gospodarstvo ohlaja in potrebuje spodbude, ne novih obremenitev.

Da: Cvar (OZS) izpostavlja ohlajanje Evrope in potrebo po spodbudah.

Sindikati podpirajo predlagani dvig in nekateri zahtevajo celo 1107 evrov neto.

Delno: Sindikati podpirajo dvig, znesek 1107 € pa ni omenjen.

Več kot polovica podjetij v kovinski industriji razmišlja o selitvi proizvodnje v tujino zaradi višjih stroškov.

Ni omenjeno

Svet24

Delodajalci opozarjajo, da bi dvig minimalne plače sprožil neobvladljive verižne učinke na vse plače.

Delno: ZDS opozarja, da predlog ruši sistem plač.

Delodajalci predlagajo razbremenitev nizkih plač prek dohodninske lestvice namesto dviga bruto plač.

Da: ZDS predlaga prilagoditev dohodninske lestvice namesto bruto dviga.

Delodajalci trdijo, da bi bil dvig minimalne plače za 16 odstotkov preveliko breme za gospodarstvo.

Da: ZDS navaja, da 16 % dvig presega zmožnosti podjetij.

Dvig minimalne plače nad rastjo inflacije bi neposredno obremenil javne finance prek stroškov dela.

Ni omenjeno

GZS navaja, da bi neto minimalna plača že dosegla 1022 evrov, če vlada ne bi uvedla novih obremenitev.

Ni omenjeno

GZS opozarja na subjektivnost študije o minimalnih življenjskih stroških, ki temelji na anketah.

Delno: ZDS ocenjuje, da je predlog na podlagi stroškov pomanjkljiv.

Končna odločitev o višini minimalne plače bo znana do konca januarja.

Ni omenjeno

Minimalna plača ne sme biti nižja od praga tveganja revščine, ki znaša 981 evrov.

Ni omenjeno

Minister Luka Mesec predlaga dvig minimalne plače na 1000 evrov neto.

Da: Članek navaja, da je Mesec nakazal zvišanje na 1000 evrov neto.

Minister Mesec poudarja, da davki financirajo javne storitve, kot so zdravstvo, šolstvo in dolgotrajna oskrba.

Ni omenjeno

Minister Mesec trdi, da se bo dejanski strošek delodajalca povečal le za 11,3 odstotka.

Ni omenjeno

OZS izpostavlja, da se evropsko gospodarstvo ohlaja in potrebuje spodbude, ne novih obremenitev.

Ni omenjeno

Sindikati podpirajo predlagani dvig in nekateri zahtevajo celo 1107 evrov neto.

Delno: Članek potrjuje podporo sindikatov, ne omenja pa 1107 evrov.

Več kot polovica podjetij v kovinski industriji razmišlja o selitvi proizvodnje v tujino zaradi višjih stroškov.

Ni omenjeno

Žurnal24

Delodajalci opozarjajo, da bi dvig minimalne plače sprožil neobvladljive verižne učinke na vse plače.

Ni omenjeno

Delodajalci predlagajo razbremenitev nizkih plač prek dohodninske lestvice namesto dviga bruto plač.

Delno: Cvar kritizira ukinitev olajšav in nove obremenitve.

Delodajalci trdijo, da bi bil dvig minimalne plače za 16 odstotkov preveliko breme za gospodarstvo.

Da: Trobiš opozarja na več kot 16-odstotno povečanje bruto plače.

Dvig minimalne plače nad rastjo inflacije bi neposredno obremenil javne finance prek stroškov dela.

Ni omenjeno

GZS navaja, da bi neto minimalna plača že dosegla 1022 evrov, če vlada ne bi uvedla novih obremenitev.

Delno: Cvar (OZS) omenja 1000 € ali več brez novih obremenitev.

GZS opozarja na subjektivnost študije o minimalnih življenjskih stroških, ki temelji na anketah.

Ni omenjeno

Končna odločitev o višini minimalne plače bo znana do konca januarja.

Da: Mesec je napovedal končno odločitev do konca januarja.

Minimalna plača ne sme biti nižja od praga tveganja revščine, ki znaša 981 evrov.

Da: Mesec in sindikati navajajo prag 981 € kot spodnjo mejo.

Minister Luka Mesec predlaga dvig minimalne plače na 1000 evrov neto.

Da: Minister je jasno podal predlog za 1000 evrov neto.

Minister Mesec poudarja, da davki financirajo javne storitve, kot so zdravstvo, šolstvo in dolgotrajna oskrba.

Da: Mesec navaja, da davki financirajo te ključne storitve.

Minister Mesec trdi, da se bo dejanski strošek delodajalca povečal le za 11,3 odstotka.

Da: Mesec je izpostavil, da se bo drugi bruto zvišal za 11,3 %.

OZS izpostavlja, da se evropsko gospodarstvo ohlaja in potrebuje spodbude, ne novih obremenitev.

Da: Cvar (OZS) opozarja na ohlajanje in potrebo po spodbudah.

Sindikati podpirajo predlagani dvig in nekateri zahtevajo celo 1107 evrov neto.

Delno: Sindikati podpirajo dvig, znesek 1107 € pa ni omenjen.

Več kot polovica podjetij v kovinski industriji razmišlja o selitvi proizvodnje v tujino zaradi višjih stroškov.

Ni omenjeno

Analiza sentimenta

entities

• Luka Mesec
• Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
• Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)
• Mitja Gorenšček
• Vlada Republike Slovenije
• Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS)
• Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS)
• Marjan Trobiš
• Blaž Cvar
• Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije
• Martina Vuk
• Ekonomsko-socialni svet (ESS)
• Statistični urad RS
• Združenje kovinske industrije

key differences

Blaž Cvar

Viri enotno nevtralno citirajo kritiko vladne politike.

Ekonomsko-socialni svet (ESS)

Večina molči, redki le nevtralno o socialnem dialogu.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Viri jo enotno kažejo kot nevtralno kritičarko vlade.

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije

Viri so nevtralni, razlika je le v navajanju predstavnice.

Luka Mesec

Večina poroča nevtralno, Nova24TV pa izpostavlja kritike GZS.

Marjan Trobiš

Viri ga enotno citirajo kot kritičnega glasnika gospodarstva.

Martina Vuk

Enotno nevtralna kot govorka, ki zagovarja dvig plač.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Večina poroča nevtralno, Nova24TV pa izpostavlja kritiko GZS.

Mitja Gorenšček

Viri enotno nevtralno prenašajo njegove kritike vlade.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS)

Viri nevtralno izpostavljajo kritiko davkov in plač.

Statistični urad RS

Le Nova24TV ga navaja kot vir objektivnih podatkov.

Vlada Republike Slovenije

Prevladujejo kritike gospodarstva, Bloomberg ostaja nevtralen.

Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS)

Enotno nevtralno kot kritičen glas gospodarstva proti stroškom.

Združenje kovinske industrije

Le Nova24TV nevtralno poroča o anketi, drugi viri molčijo.

source analyses

24ur

Blaž Cvar

Ni omenjeno

Ekonomsko-socialni svet (ESS)

Ni omenjeno

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Ni omenjeno

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije

Ni omenjeno

Luka Mesec

Nevtralno: Omenjen kot predlagatelj dviga plače brez meta-vrednotenja.

Marjan Trobiš

Ni omenjeno

Martina Vuk

Ni omenjeno

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Ni omenjeno

Mitja Gorenšček

Ni omenjeno

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS)

Ni omenjeno

Statistični urad RS

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Ni omenjeno

Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS)

Ni omenjeno

Združenje kovinske industrije

Ni omenjeno

Bloomberg Adria

Blaž Cvar

Ni omenjeno

Ekonomsko-socialni svet (ESS)

Ni omenjeno

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Ni omenjeno

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije

Ni omenjeno

Luka Mesec

Ni omenjeno

Marjan Trobiš

Ni omenjeno

Martina Vuk

Ni omenjeno

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Ni omenjeno

Mitja Gorenšček

Ni omenjeno

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS)

Ni omenjeno

Statistični urad RS

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Omenjena le v kontekstu predloga za 1000 evrov neto.

Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS)

Ni omenjeno

Združenje kovinske industrije

Ni omenjeno

Delo

Blaž Cvar

Nevtralno: Citiran kot govorec o kadrovski krizi in stroških dela.

Ekonomsko-socialni svet (ESS)

Nevtralno: Posredno omenjen prek posveta ministra s socialnimi partnerji.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Nevtralno: Navedena kot vir izračunov in kritik vladne davčne politike.

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije

Ni omenjeno

Luka Mesec

Nevtralno: Omenjen kot govorec, ki zagovarja svoja stališča brez meta-vrednotenja.

Marjan Trobiš

Nevtralno: Citiran kot govorec, ki opozarja na konkurenčnost gospodarstva.

Martina Vuk

Ni omenjeno

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Nevtralno: Omenjeno v kontekstu priprave predloga in zakonskih procedur.

Mitja Gorenšček

Nevtralno: Citiran kot govorec, ki predstavlja stališča in izračune GZS.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS)

Nevtralno: Omenjena v kontekstu opozarjanja na pritiske na plačni sistem.

Statistični urad RS

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Negativno: Delodajalci ji očitajo slabljenje neto plač z novimi obremenitvami.

Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS)

Nevtralno: Omenjeno kot govorec, ki zagovarja uskladitev le z inflacijo.

Združenje kovinske industrije

Ni omenjeno

Nova24TV

Blaž Cvar

Ni omenjeno

Ekonomsko-socialni svet (ESS)

Ni omenjeno

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Nevtralno: GZS je glavni govorec, ki podaja kritiko vlade.

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije

Ni omenjeno

Luka Mesec

Negativno: GZS kritizira njegove argumente kot subjektivne.

Marjan Trobiš

Ni omenjeno

Martina Vuk

Ni omenjeno

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Negativno: GZS kritizira njihove izračune kot subjektivne.

Mitja Gorenšček

Nevtralno: Citiran kot govorec, ki kritizira vladne ukrepe.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS)

Ni omenjeno

Statistični urad RS

Nevtralno: Omenjen kot vir objektivnih podatkov.

Vlada Republike Slovenije

Negativno: GZS jo obtožuje slabljenja neto plač z obremenitvami.

Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS)

Ni omenjeno

Združenje kovinske industrije

Nevtralno: Omenjeno v kontekstu izvedene ankete med podjetji.

Primorske Novice

Blaž Cvar

Nevtralno: Citiran kot govorec, ki kritizira vlado brez meta-vrednotenja.

Ekonomsko-socialni svet (ESS)

Ni omenjeno

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Nevtralno: Omenjena le kot institucija, ki jo zastopa Gorenšček.

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije

Nevtralno: Omenjena le kot institucija, ki jo zastopa Vukova.

Luka Mesec

Nevtralno: Omenjen kot govorec in predlagatelj brez meta-vrednotenja.

Marjan Trobiš

Nevtralno: Citiran kot govorec, ki izraža kritiko brez meta-vrednotenja.

Martina Vuk

Nevtralno: Citirana kot govorka, ki podpira predlog brez meta-vrednotenja.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Nevtralno: Omenjeno le kot institucija, ki jo vodi Mesec.

Mitja Gorenšček

Nevtralno: Citiran kot govorec, ki kritizira vlado brez meta-vrednotenja.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS)

Nevtralno: Omenjena le kot institucija, ki jo zastopa Cvar.

Statistični urad RS

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Negativno: Deležna očitkov o znižanju plač in zlorabi teme.

Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS)

Nevtralno: Omenjeno le kot institucija, ki jo zastopa Trobiš.

Združenje kovinske industrije

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Blaž Cvar

Ni omenjeno

Ekonomsko-socialni svet (ESS)

Ni omenjeno

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Nevtralno: Omenjena le kot organizacija govorca Mitje Gorenščka.

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije

Ni omenjeno

Luka Mesec

Nevtralno: Citiran kot govorec in predlagatelj brez meta-vrednotenja.

Marjan Trobiš

Ni omenjeno

Martina Vuk

Ni omenjeno

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Nevtralno: Omenjeno kot vir predloga za dvig minimalne plače.

Mitja Gorenšček

Nevtralno: Citiran kot govorec, ki izraža nasprotovanje predlogu.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS)

Ni omenjeno

Statistični urad RS

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Negativno: Gorenšček jo kritizira zaradi sprememb treh zakonov.

Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS)

Ni omenjeno

Združenje kovinske industrije

Ni omenjeno

STA

Blaž Cvar

Ni omenjeno

Ekonomsko-socialni svet (ESS)

Ni omenjeno

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Ni omenjeno

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije

Ni omenjeno

Luka Mesec

Nevtralno: Omenjen kot minister in govorec brez meta-vrednotenja.

Marjan Trobiš

Ni omenjeno

Martina Vuk

Ni omenjeno

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Nevtralno: Omenjeno v kontekstu posveta z ministrom.

Mitja Gorenšček

Ni omenjeno

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS)

Ni omenjeno

Statistični urad RS

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Ni omenjeno

Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS)

Ni omenjeno

Združenje kovinske industrije

Ni omenjeno

Slovenske Novice

Blaž Cvar

Nevtralno: Govorec, ki kritizira vladne obremenitve neto plač.

Ekonomsko-socialni svet (ESS)

Ni omenjeno

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Nevtralno: Omenjena prek izjav direktorja, ki kritizira vlado.

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije

Nevtralno: Omenjena prek izjave predstavnice, ki podpira predlog.

Luka Mesec

Nevtralno: Govorec, ki zagovarja dvig plač; deležen kritik delodajalcev.

Marjan Trobiš

Nevtralno: Govorec, ki opozarja na stroškovne obremenitve gospodarstva.

Martina Vuk

Nevtralno: Govorka, ki podpira dvig plače in zavrača strahove.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Nevtralno: Informativna navedba institucije, ki jo vodi Mesec.

Mitja Gorenšček

Nevtralno: Govorec, ki kritizira vlado zaradi predvolilnih namenov.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS)

Nevtralno: Omenjena prek izjav predsednika, ki kritizira davčno politiko.

Statistični urad RS

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Negativno: Delodajalci jo kritizirajo zaradi davkov in obremenitev.

Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS)

Nevtralno: Omenjeno prek izjav predsednika, ki opozarja na stroške.

Združenje kovinske industrije

Ni omenjeno

Svet24

Blaž Cvar

Ni omenjeno

Ekonomsko-socialni svet (ESS)

Nevtralno: Omenjen le kot prizorišče seje in socialnega dialoga.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Ni omenjeno

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije

Ni omenjeno

Luka Mesec

Nevtralno: Omenjen kot minister in govorec brez meta-vrednotenja.

Marjan Trobiš

Ni omenjeno

Martina Vuk

Ni omenjeno

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Nevtralno: Informativna omemba institucije v okviru razprave.

Mitja Gorenšček

Ni omenjeno

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS)

Ni omenjeno

Statistični urad RS

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Ni omenjeno

Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS)

Nevtralno: Navedeni kot govorec, ki podaja kritiko predloga.

Združenje kovinske industrije

Ni omenjeno

Žurnal24

Blaž Cvar

Nevtralno: Govorec, ki kritizira davčno politiko vlade in sindikatov.

Ekonomsko-socialni svet (ESS)

Ni omenjeno

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Nevtralno: Omenjena prek izjav Mitje Gorenščka brez meta-vrednotenja.

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije

Nevtralno: Omenjena prek izjave Martine Vuk brez meta-vrednotenja.

Luka Mesec

Nevtralno: Govorec, ki zagovarja dvig plač; deležen kritik delodajalcev.

Marjan Trobiš

Nevtralno: Govorec, ki opozarja na stroškovne obremenitve gospodarstva.

Martina Vuk

Nevtralno: Govorka, ki podpira predlog in zavrača strašenje delodajalcev.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Nevtralno: Informativna navedba institucije, ki jo vodi Mesec.

Mitja Gorenšček

Nevtralno: Govorec, ki kritizira vlado in predlog kot volilni bombonček.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS)

Nevtralno: Omenjena prek izjav Blaža Cvara brez meta-vrednotenja.

Statistični urad RS

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Negativno: Deležna kritik delodajalcev glede davkov in znižanja plač.

Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS)

Nevtralno: Omenjeno prek izjav Marjana Trobiša brez meta-vrednotenja.

Združenje kovinske industrije

Ni omenjeno

Viri

articles

• article order

  13

  body

  Ljubljana, 16. januarja (STA) Delodajalci in sindikati po današnjem posvetu z ministrom za delo Luko Mescem o dvigu minimalne plače ostajajo razdeljeni. Prvi opozarjajo na preveliko breme za gospodarstvo, drugi pa pričakujejo, da bo Mesec napoved o dvigu minimalne plače, ki bi letos za samsko ...

  language

  slv

  published at

  2026-01-16T11:26:02

  source

  STA

  title

  Mesec vztraja pri dvigu minimalne plače nad prag tveganja revščine

  url

  https://www.sta.si/3509676/

• article order

  5

  body

  "Minimalna plača predstavlja mejo med izkoriščanjem in med dostojnim plačilom. Minimalna plača predstavlja minimum nad katerim se lahko pogovarjamo o tem, da je delavec, ki dela 40 ur na teden, dostojno plačan," je uvodoma pojasnil minister Luka Mesec. Ob tem je dodal, da je predlog, ki so ga podali na ministrstvu utemljen na dveh številkah. "Prvo so minimalni življenjski stroški, drugo pa je prag tveganja revščine, ki je 981 evrov. Sam si kot minister ne morem predstavljati, da bi končal mandat s tem, da bi dopustil, da minimalna plača ostane pod pragom tveganja revščine. Prag tveganja revščine za nekoga, ki dela in ga s plačo ne doseže, je za moje pojme pomeni izkoriščanje" je še pojasnil minister. Opozoril je, da se moramo vprašati o tem, kaj je temelj produktivnosti. "Produktiven je tisti zaposleni, ki je motiviran za delo. Motiviran za delo pa je tisti zaposleni, ki je dostojno plačan, tisti, ki ve, da za svoje delo ne bo prejel plačila, ki je pod pragom tveganja revščine, zato predlagamo dvig na 1000 evrov neto," je še pojasnil. Zavrnil je navedbe, da naj bi se strošek delodajalca povečal za 16 odstotkov. "Tukaj je treba biti natančen, bruto se bo povečal za 15,97 odstotka, ampak strošek delodajalca, torej drugi bruto, se bo zvišal zgolj za, 11,3 odstotka, ker se prispevki delodajalca ne odvajajo od minimalne plače ampak od 60 odstotkov povprečne plače," je pojasnil in dodal, da evropska direktiva pravi, da mora biti minimalna plača med 50 in 60 odstotki povprečne. Kot je najavil, se bodo naslednji teden o dvigu minimalne plače pogovorili tudi s koalicijskimi partnerji, njegova končna odločitev pa naj bi bila znana do konca januarja. "Moja odločitev bo sledila načelu, da človek, ki dela 40 ur na teden, ne sme dobiti plače, nižje od praga tveganja revščine," je še sklenil. Delodajalci, predlogu odločno nasprotujejo - med drugim poudarjajo, da bi dvig minimalne plače lahko sprožil verižne učinke, ki jih gospodarstvo v sedanjih razmerah ne bo zmoglo absorbirati. Glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije za socialni dialog Mitja Gorenšček je v četrtkovih Odmevih dejal, da se delodajalcem samo pričakovanje zaposlenih po minimalni neto plači 1000 evrov "ne zdi preveliko". "Tako plačo bi lahko slovenski delavci imeli že v letu 2025, če ne bi aktualna vlada spremenila treh zakonov," je dejal in spomnil na spremembo zakona o dohodnini, zakon o dolgotrajni oskrbi in zakon o obveznem zdravstvenem prispevku: "Skupno je to 108 evrov, kar na ravni celotnega leta znese 1300 evrov." Ob tem je poudaril, da si želijo teh 1000 evrov neto za zaposlene doseči tako, da bi obstoječo plačo razbremenili. Sindikati po drugi strani ministrov predlog pričakovano podpirajo. "Mi bomo vsekakor predlagali, da je nova višina minimalne plače najmanj takšna, kakršno predlaga minister. Navsezadnje je treba povedati, da bomo tudi s tem znova skladni z evropsko direktivo o minimalnih plačah, ki določa razmerje med povprečno plačo in minimalno plačo," je o današnjem prvem srečanju na to temo sinoči dejal predsednik konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivavšek. Vsako leto januarja, po merilih zapisanih v zakonu, pristojni minister določi nov znesek minimalne plače. Minister za delo Luka Mesec je svoj predlog predstavil konec lanskega leta, temelji pa na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov. Ti so se glede na leto 2022, ko so bili ocenjeni zadnjič, zvišali za 124 evrov, na 791 evrov. Po veljavni formuli mora minimalna plača znašati od 120 do 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov, ki se izračunajo na najmanj vsakih šest let. Ob tem se vsako leto uskladi z inflacijo, lahko pa se upoštevajo še gibanje plač in zaposlenosti ter gospodarska rast.

  language

  slv

  published at

  2026-01-16T10:57:04

  source

  RTV Slovenija

  title

  Mesec: Končna odločitev o minimalni plači bo konec januarja. Delodajalci: Gre za volilni bombonček.

  url

  https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-koncna-odlocitev-o-minimalni-placi-bo-konec-januarja-delodajalci-gre-za-volilni-bomboncek/770292

• article order

  19

  body

  Tudi po burnem sestanku s socialnimi partnerji minister za delo Luka Mesec vztraja pri predlogu, da se minimalna plača dvigne na 1000 evrov neto. Predlog veseli sindikate, delodajalce pa spravlja v obup. Prepričani so, da gre za še en predvolilni bombonček, ki pa bo preveliko breme za gospodarstvo. Danes znaša bruto minimalna plača 1277,72 evra, kar je več kot dvakrat več kot pred dvajsetimi leti. Neto je to približno 900 evrov na mesec, odvisno od osebnih olajšav. Minister za delo Luka Mesec za letos napoveduje 16-odstotni dvig, kar pomeni slabih 1500 evrov bruto oziroma 1000 evrov neto. Če bi se minimalna plača uskladila zgolj z inflacijo, kar si želijo delodajalci, bi bila po novem za 170 evrov nižja, kot kaže, da bo. Mimogrede, točen znesek mora Mesec objaviti najkasneje do konca meseca, izplačana pa bo že za januarsko plačo, torej februarja.

  language

  slv

  published at

  2026-01-16T20:02:34

  source

  24ur

  title

  Minimalna plača po novem: številke in izračuni

  url

  https://www.24ur.com/novice/slovenija/minimalna-placa-po-novem-stevilke-in-izracuni.html

• article order

  6

  body

  Ne glede na to, kaj menijo sindikati, delodajalci, finančni minister ali predsednik vlade je določitev novega zneska minimalne plače povsem v rokah ministra za delo. In Luka Mesec vztraja, da bi bilo nedostojno, če bi zaposleni za polni delovni čas prejemali manj kot 1000 evrov neto. Sindikati ga v tej drži podpirajo, delodajalci pa mu očitajo, da daje še en predvolilni bombonček, predvsem pa, da bi brez ukinitev dohodninskih olajšav in brez novih obremenitev dohodkov, ki jih je sprejela ta vlada, minimalna plača že lani dosegla 995 evrov neto. Posvet ministra s socialnimi partnerji o tem, koliko najmanj naj bi bilo vredno delo za polni delovni čas, je del predpisane procedure, v kakšni meri bo komu prisluhnil, pa je povsem njegova odločitev. "Minimalna plača predstavlja mejo med izkoriščanjem in dostojnim plačilom. Predlog ministrstva je utemeljen na dveh številkah - minimalnih življenjskih stroških in pragu tveganja revščine, ki je 981 evrov. Sam si kot minister ne morem predstavljati, da bi končal mandat s tem, da bi dopustil, da minimalna plača ostane pod pragom tveganja revščine," je svoje stališče utemeljil Luka Mesec. V EU se meri relativna revščina prebivalcev v primerjavi z drugimi, meja je dogovorno postavljena pri 60 odstotkih mediane dohodka, kar pomeni, da določen delež prebivalcev vedno velja za revnega, tudi če bi se vsem podvojili dohodki. Za Slovenijo je bila meja lani postavljena pri 11.772 evrih za enočlansko gospodinjstvo, za Romunijo, na primer, pa je bila leta 2024 6651 evrov, po drugi strani pa za Luksemburg 20.866 evrov. Mesec je prepričan, da bo zvišanje pozitivno vplivalo na produktivnost, saj ta temelji na motivaciji zaposlenega: "Motiviran za delo pa je tisti zaposleni, ki je dostojno plačan." S približno 16-odstotnim dvigom bruto zneska bo minimalna plača predstavljala 55 odstotkov povprečne plače v državi, kar je po njegovem mnenju civilizacijski temelj, ki mu moramo slediti. V javnem sektorju je, po njegovih besedah, približno 8000 zaposlenih, ki prejemajo med 95 in 105 odstotki minimalne plače, v zasebnem pa med 40 in 50 tisoč. Pričakuje, da bo po novem vseh okrog 80 tisoč, od tega 15 tisoč v javnem sektorju oziroma prvih šest plačnih razredov. "Dvig minimalne plače je eden od najboljših ukrepov za dvig domače potrošnje. S tem se povečajo davki na potrošnjo in zato bo učinek na proračun vsaj nevtralen, če ne pozitiven," Mesec izpostavlja še en vidik. "Poslovni model, ki temelji na nizkih stroških dela in nizki minimalni plači je po mojem trdnem prepričanju zgrešen. To je model, ki ustvarja revne zaposlene in zaradi katerega bodo delavke in delavci raje odhajali v tujino," je zavzemanje za še višji dvig argumentiral Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Tisoč evrov neto pomeni 26 odstotkov več od na novo ocenjenih minimalnih življenjskih stroškov (791 evrov), kar pomeni, da je v zakonskem okvirju, ki določa, da mora minimalna plača za najmanj 20 odstotkov, a ne za več kot 40 odstotkov presegati minimalne življenjske stroške, hkrati pa se mora vsako leto uskladiti vsaj za stopnjo inflacije. Prav to, torej valorizacijo s stopnjo inflacije, okvirno 2,7 odstotka, zagovarjajo delodajalske organizacije. "Minimalni življenjski stroški so v zadnjih treh letih res narasli za 18,1 odstotka, inflacija za 17,5 odstotka, minimalna plača v istem obdobju pa za 18,9 odstotka, kar potrjuje, da je realno že usklajena," je poudaril Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije in opozoril, da trenutno ustvarja slovensko gospodarstvo manj, kot bi želeli porabiti, Slovenija pa se bo še naprej premikala po lestvici konkurenčnosti navzdol. "Vlada z dodatnimi obremenitvami neto minimalno plačo slabi. V tem mandatu jo je s tremi ukrepi znižala za 108 evrov. Brez sprememb zakona o dohodnini, sprejema zakonov o obveznem zdravstvenem prispevku in o dolgotrajni oskrbi bi neto minimalna plača že v letu 2025 znašala 995 evrov. Če bi se nato za leto 2026 uskladila le z letno inflacijo, bi bila okoli 1022 evrov," je izračun Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) predstavil izvršni direktor Mitja Gorenšček. Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, je komentiral, da v sedanji kadrovski krizi obrtnik ne dobi delavca za minimalno plačo, vendar bo ta dvig povzročil pritisk na celotni plačni sistem, kar si nekatere panoge ne morejo več privoščiti. Stroški dela se bodo odrazili tudi v višjih cenah blaga in storitev.Do Meščevega predloga izraža zadržke tudi finančno ministrstvo, kjer pravijo, da ga z vidika vzdržnosti javnih financ ne morejo podpreti in izpostavljajo, da so ob pripravi državnega proračuna za letos upoštevali veljavno minimalno plačo, povišano z rastjo cen življenjskih potrebščin: "Višina minimalne plače ni pomembna le za plače javnih uslužbencev, ampak vpliva tudi na druge proračunske izdatke, saj so na njeno višino vezani najvišja in najnižja višina nadomestila za brezposelnost, javna dela, cena ure osebne asistence, letni regres in zimski regres itd." Minimalna plača na druge v javnem sektorju avtomatsko ne vpliva, kar vodi v kompresijo plač. Predlog po izračunih finančnega resorja pomeni približno 0,3 odstotka BDP dodatnih odhodkov, v kar pa ni vključena prihodkovna stran, kjer je pričakovati določen vpliv prek potrošnje, "vendar je natančne ocene težko podati, saj je odvisen od tega, ali ljudje višjo plačo potrošijo ali varčujejo; ali jo potrošijo doma ali v tujini, kaj kupujejo". Da je šel minister za delo "mogoče malo prehitro ven s konkretnimi številkami" ocenjuje tudi predsednik vlade Robert Golob, ki je izrazil pričakovanje, da bo končni znesek tudi posledica socialnega dialoga. Mesec je odgovoril, da se bodo prihodnji teden pogovarjali v koaliciji, a je po zakonu to odločitev ministra za delo.

  language

  slv

  published at

  2026-01-16T16:33:28

  source

  Delo

  title

  Mesec vztraja pri 1000 evrih minimalne plače

  url

  https://www.delo.si/novice/slovenija/mesec-vztraja-pri-1000-evrih-minimalne-place

• article order

  13

  body

  Medtem, ko se gre Luki Mescu po mnenju kritikov predvsem za nabiranje političnih točk v predvolilnem času, ekonomist ddr. Štefan Šumah opozarja na katastrofalne posledice, ki bi jih vnovični dvig minimalne plače prinesel. V času, ko se slovensko gospodarstvo sooča z ohlajanjem evropskega trga, naraščajočimi stroški energije in globalno konkurenco, minister za delo Luka Mesec iz stranke Levica vztraja pri dvigu minimalne plače na 1000 evrov neto. Odločitev bo znana do konca januarja 2026. Mesec trdi, da je to meja med "izkoriščanjem in dostojnim plačilom", in opozarja, da kar 20 odstotkov polno zaposlenih Slovencev živi pod tem pragom. Vendar pa delodajalci, vključno z Obrtno-podjetniško zbornico, to vidijo kot čisti volilni populizem - "volilni bombonček" tik pred volitvami 2026. Ddr. Šumah potrjuje njihovo trditev in meni, da ta predlog ni samo nerealističen, ampak bi imel uničujoče posledice za gospodarstvo, inflacijo in konkurenčnost države, kot kažejo zgodovinski podatki in ekonomske analize. Šumah jasno opozarja na pasti takšnih ukrepov. Minimalna plača, ki je bila sicer uvedena kot zaščita pred izkoriščanjem, se v Sloveniji že nevarno približuje ravnem, ki uničujejo motivacijo in produktivnost. Šumah poudarja, da je od leta 2006 minimalna bruto plača rasla po povprečni letni stopnji 1,045, medtem ko je povprečna bruto plača rasla le po 1,037. To pomeni, da se je minimalna plača v tem obdobju povečala za 2,33-krat, povprečna pa le za 2,03-krat. Razmerje med minimalno in povprečno plačo se je izboljšalo v korist minimalne - leta 2006 je minimalna plača predstavljala 45,52 odstotka povprečne, leta 2024 pa že 52,94 odstotka. "Dodajte še neobdavčene dodatke, kot so malica, potni stroški in regres, in smo že blizu "magičnih" 60 odstotkov, ki po ekonomskih študijah povzročajo demotivacijo, zmanjšanje produktivnosti in rigidnost trga dela," opozarja Šumah. Predlog bi to razmerje še bolj poslabšal Dvignjena minimalna plača na 1000 evrov neto (kar bi bruto znašalo okoli 1300-1400 evrov, odvisno od davkov) bi povzročila verižne učinke, ki jih delodajalci že zdaj napovedujejo: povečanje stroškov dela za 11-16 odstotkov, kar bi v času ohlajanja gospodarstva vodilo do odpuščanj, manj novih zaposlitev in selitve podjetij v cenejše države, poroča MMC RTV. Šumah navaja primere iz tujine: v Španiji je 22-odstotni dvig minimalne plače leta 2019 zmanjšal zaposlenost med mladimi in nizkokvalificiranimi delavci, povečal pa delo na črno in krajši delovni čas. V Franciji, kjer minimalna plača dosega 60 odstotkov povprečne, to ustvarja dolgotrajno brezposelnost med mladimi in demotivira prevzemanje odgovornosti. Zakaj bi Slovenija ponavljala te napake? Ena izmed najbolj uničujočih posledic bi bila inflacija. Kot opozarja Šumah na podlagi raziskave, višja minimalna plača povzroča stroškovno inflacijo - podjetja prenesejo višje stroške dela na potrošnike z višjimi cenami. V Sloveniji, kjer je inflacija že zdaj visoka zaradi energetske krize, bi to samo poslabšalo kupno moč vseh državljanov, vključno s tistimi na minimalni plači. Mesec govori o "motiviranem delavcu, ki je dostojno plačan", a v resnici bi ta ukrep demotiviral produktivne delavce. Zakaj bi se trudil za napredovanje, če razlike med minimalno in povprečno plačo postanejo zanemarljive? Šumahov "črn scenarij" je strašljiv: če se trend nadaljuje, bi v 40 letih (polni delovni dobi) minimalna plača dosegla 71 odstotkov povprečne, z dodatki pa celo 80 odstotkov. "To pa bila dobesedno smrt za gospodarstvo in konkurenčnost države. Komu pa bi se v tem primeru sploh splačalo še študirati ali biti priden, deloven in inovativen?" poudarja ekonomist, ki dodaja da bi bila konkurenčnost Slovenije še bolj prizadeta. Rast minimalne plače v Sloveniji že zdaj presega rast produktivnosti, kar pomeni, da delodajalci v sektorjih z nizko dodano vrednostjo (storitve, mala podjetja) ne morejo slediti. Posledica? Vedno več delavcev na minimalni plači, manj investicij in beg možganov. Delodajalci imajo prav: to ni rešitev za revščino, ampak populistični ukrep, ki ignorira realnost. Prejšnje uskladitve minimalne plače so že presegle inflacijo in minimalne stroške, kot opozarjajo v Obrtno-podjetniški zbornici. Namesto novih obremenitev bi morali znižati davke in prispevke, da bi spodbudili rast. Šumah opozarja, da visoka minimalna plača onemogoča vstop na trg dela skupinam, ki so pripravljene delati za manj - npr. mladim brez izkušenj ali marginaliziranim. Namesto da bi ustvarjala delovna mesta, bi Levica s tem predlogom povečala brezposelnost in odvisnost od državne pomoči. In kot kažejo podatki ILO (2016), to spodbuja neformalni sektor, kjer ni zaščite delavskih pravic. Mesec si očitno želi višje podpore pred volitvami na račun škode državi in ljudem. "Če bo ta predlog sprejet, bo to korak nazaj v socialistično uravnilovko, ki bo znižala življenjski standard vsem, uvozila še več poceni delovne sile in pregnala ambiciozne v tujino," zaključuje Šumah.

  language

  slv

  published at

  2026-01-16T22:59:19

  source

  Nova24TV

  title

  Mesčev volilni bombonček bo grenak konec za gospodarstvo

  url

  https://nova24tv.si/mescev-volilni-bomboncek-bo-grenak-konec-za-gospodarstvo/

• article order

  2

  body

  Delodajalci in sindikati po posvetu z ministrom za delo Luko Mescem o dvigu minimalne plače ostajajo razdeljeni. Prvi opozarjajo na preveliko breme za gospodarstvo, drugi pa pričakujejo, da bo Mesec napoved o dvigu minimalne plače na 1000 evrov neto izpolnil. "Minimalna plača predstavlja mejo med izkoriščanjem in dostojnim plačilom. Minimalna plača predstavlja minimum, nad katerim se lahko pogovarjamo o tem, da je delavec, ki dela 40 ur na teden, dostojno plačan," je po današnjem posvetu s sindikati in delodajalci poudaril minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mesec. Po njegovih besedah si kot minister ne more predstavljati, da bi mandat končal tako, da minimalna plača ostane pod pragom tveganja revščine. Delodajalci so do Meščevega predloga o minimalni plači, ki bi letos za samsko osebo brez otrok in posebnih olajšav znašala 1000 evrov neto, kar je 113 evrov več kot zdaj, kritični. Po besedah predsednika Združenja delodajalcev Slovenije Marjana Trobiša se zavedajo rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin, zato so pričakovali uskladitev minimalne plače v okviru trenutne letne stopnje inflacije v višini od 2,5 do 3,0 odstotka. "Predlagani nesorazmerni dvig pa pomeni več kot 16-odstotno povečanje bruto minimalne plače. Pomeni ponoven administrativen in močno stroškovno obremenjujoč poseg," je opozoril. Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar je izpostavil, da bi že danes minimalna plača znašala vsaj 1000 evrov ali pa celo več, če ne bi sindikati in ta vlada ukinili davčnih olajšav pri dohodnini in uvedli novih obremenitev na neto plačo. Med drugim je naštel prispevek za dolgotrajno oskrbo in obvezni zdravstveni prispevek. "Poglejmo okoli sebe, gospodarstvo se v celotni Evropi močno ohlaja in treba je poskrbeti za spodbude gospodarstvu, ne pa za obremenitve," je poudaril Cvar. Kot mu je odgovoril Mesec, bi lahko imeli ob radikalno drugačni davčni politiki vlade tudi 1481 evrov minimalne plače, kar je trenutno drugi bruto. "Ampak kaj bi to pomenilo za ljudi? To bi pomenilo, da bi morali vse storitve plačevati iz žepa, zdravstvo plačamo iz žepa, šolstvo plačamo iz žepa, dolgotrajno oskrbo plačamo iz žepa. Si v taki državi želimo živeti? Ne. Zato vztrajamo na tem, da neto mora znašati 1000 evrov, davčni sistem pa je treba gledati skozi storitve, ki jih država omogoča, saj davki, ki jih plačujemo, ne gredo v črno luknjo," je poudaril. Glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije za socialni dialog Mitja Gorenšček je menil, da se tema minimalne plače ponovno zlorablja v predvolilne namene. Dejal je, da je vlada v tem mandatu z več zakoni znižala minimalno plačo, zdaj pa ugotavlja, da je njena višina pod pragom revščine in da je nujno treba apelirati na delodajalce, da ta manko nadomestijo. "Občutek imam, da je bil ta manever nameren, da imajo v predvolilnem času pravo materijo za privabljanje volivcev," je bil kritičen. Nasprotno Meščev predlog podpirajo v sindikatih in pričakujejo, da ga bo uresničil. Kot je dejala Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, okoli višine minimalne plače sindikati in delodajalci še nikoli niso dosegli soglasja, zato ga niso pričakovali niti tokrat. Napovedi za prihodnost Slovenije so pozitivne, tako glede gospodarske rasti kot nizke inflacije, kar po njenih besedah pomeni, da strašenje s katastrofo ne drži. Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je izpostavil, da je prag tveganja revščine v Sloveniji pri 981 evrih. "Predlog ministra tako presega ta prag, kar se nam zdi seveda edino pravilno," je bil jasen. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko pa je izpostavil, da imamo v Sloveniji 267.000 ljudi, ki živijo pod pragom revščine. "Imamo 20 odstotkov ljudi, ki delajo polni delovni čas na podlagi pogodbe o zaposlitvi in katerih mesečni neto prejemek je manjši od 981 evrov neto," je podčrtal. O dvigu minimalne plače se bo Mesec prihodnji teden pogovarjal s socialnimi in koalicijskimi partnerji. "Mojo končno odločitev pričakujte do konca januarja. Sledila bo načelu, da človek, ki dela 40 ur na teden, ne sme dobiti plače, nižje od praga tveganja revščine," je sklenil.

  language

  slv

  published at

  2026-01-16T12:41:32

  source

  Slovenske Novice

  title

  Bitka za minimalno plačo: Mesec proti delodajalcem, sindikati stojijo ob strani

  url

  https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/1000-evrov-neto-mesec-vztraja-pri-dvigu-minimalne-place-delodajalci-govorijo-o-privabljanju-volivcev

• article order

  11

  body

  Le malo vprašanj v ekonomiji je bilo tako dolgo in tako poglobljeno preučevanih kot minimalna plača. Že več kot stoletje se preverja njen vpliv na revščino, podjetja, brezposelnost, gospodarsko rast, konkurenčnost domačega gospodarstva, produktivnost in kakovost življenja. Nekatere raziskave kažejo tudi vpliv na stopnjo samomorov, pogostost kriminala, volilno udeležbo in alkoholizem. Čeprav je bil institut minimalne plače v 20. stoletju pogosto izpodbijan s strani ekonomistov, je od prvih zakonov o minimalni plači, uvedenih konec 19. in v začetku 20. stoletja, do danes postal splošno razširjen po svetu, le peščica držav ga ni uvedla. Od začetka tega stoletja se je praksa uvajanja minimalne plače širila po svetu, njena relativna višina pa se je v večini držav povečevala. Številne razvite države še vedno nimajo univerzalne minimalne plače. Finska, Švedska, Norveška, Danska in Island - države, ki jih pogosto dojemamo kot socialno občutljive in z visoko ravnjo zaščite delavskih pravic - še vedno nimajo zakonsko določene nacionalne minimalne plače. Zanašajo se na pogajanja med sindikati in združenji delodajalcev, v katerih se minimalne plače določajo na ravni posameznih panog in ne na nacionalni ravni, kar je zaradi večje prožnosti sprejemljivejše za delodajalce, sindikatom pa pušča ključno vlogo v nacionalnem gospodarstvu in pri zaščiti delavcev. Prav sindikati so v teh državah med največjimi nasprotniki nacionalne minimalne plače. Iz podobnih razlogov nacionalne minimalne plače nista uvedli niti Avstrija in Italija. Razen teh in še nekaj drugih primerov pa je zakonsko določena minimalna plača ena najbolj razširjenih socioekonomskih politik na svetu. Njena globalna sprejetost še nikoli v zgodovini ni bila večja, prav tako ne njena relativna višina. Nasprotniki njenega uvajanja so zgodovinski 'boj' dokončno izgubili, kar potrjujejo podatki o širjenju minimalne plače od začetka 21. stoletja do danes. Poraz je tako velik, da danes vprašanje ni več, ali bo minimalna plača uvedena, temveč kolikšna bo. Tako je politika, tradicionalno povezana s politično levico - čeprav so jo v preteklosti podpirali tudi avtoritarni režimi fašistične Italije in Francova diktatura v Španiji - v tem stoletju postala sprejemljiva tudi za desnosredinske politične sile. Leta 2015 je 'padlo' še zadnje veliko gospodarstvo brez nacionalne minimalne plače, Nemčija. Uvedla jo je Angela Merkel (CDU, desni center) kot koncesijo SPD-ju (levi center) za vstop v veliko koalicijo, torej v zameno za politično stabilnost. Minimalna plača je zakonski standard (z že navedenimi izjemami) ne le v Evropi, temveč po vsem svetu. Le osem od 38 članic OECD nima nacionalne minimalne plače: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Island, Italija, Avstrija in Švica. Na začetku stoletja jih je bilo brez nje 13. Poleg povečanja števila držav z minimalno plačo se je v tistih, ki so jo že imele, povečala tudi njena relativna višina, merjena kot razmerje med minimalno in povprečno plačo v posamezni državi. Podatki kažejo, da so relativni padec minimalne plače zabeležile le Avstralija, Irska, Luksemburg, Nizozemska in ZDA. V teh državah pa je bilo razmerje med minimalno in povprečno plačo že prej visoko, z izjemo ZDA. Država z najvišjo relativno minimalno plačo (višina minimalne plače v razmerju do povprečne plače) je bila leta 2000 Francija s 50,16 odstotka. Najnižjo je imela Južna Koreja (23,81 odstotka), večina držav pa je v razponu od 30 do 40 odstotkov. Leta 2021 je Kostarika postala članica OECD, z zelo visoko ravnijo minimalne plače, ki je leta 2024 dosegla 70,17 odstotka. Večina starih članic je v tem obdobju povečevala višino minimalne plače glede na povprečno plačo. Največjo rast sta dosegli Južna Koreja, za 24,04 odstotne točke, in Združeno kraljestvo, za 16,9 odstotne točke. S tem je Združeno kraljestvo postalo država z najvišjo relativno minimalno plačo, če izvzamemo novejši članici OECD, Kolumbijo in Kostariko. Povprečje članic OECD, ki so imele minimalno plačo leta 2000, je znašalo 35 odstotkov, do leta 2008 se je povzpelo na 37 odstotkov, do leta 2024 pa na 44 odstotkov. Slovenija je iz leta v leto nad povprečjem OECD, saj je minimalna plača leta 2024 dosegla 50,81 odstotka povprečne plače. To je ena najvišjih ravni v OECD, za Kostariko, Mehiko, Novo Zelandijo, Kolumbijo in Združenim kraljestvom. Hrvaška je pod povprečjem, vendar z rastjo s 37,74 odstotka leta 2010 na 41,99 odstotka leta 2024. V absolutnih zneskih je minimalna plača na Hrvaškem s 385 evrov bruto v prvi polovici leta 2010 narasla na 970 evrov bruto leta 2025. Če 152-odstotno rast primerjamo s kumulativno inflacijo od januarja 2010 do novembra 2025, ki je po podatkih Državnega zavoda za statistiko znašala 48 odstotkov, dobimo podatek, da se je realna minimalna plača v obdobju 2010-2025 približno podvojila. Minimalna plača v Sloveniji je v prvi polovici leta 2010 znašala 589 evrov bruto, v drugi polovici leta 2025 pa 1.278 evrov bruto. V absolutnem znesku gre za večjo rast kot na Hrvaškem, vendar je bila nominalna rast v odstotkih 117-odstotna, kar je bistveno manj (v Sloveniji je bil sicer lani podan predlog za 1000 evrov neto minimalne plače). Zdajšnji hrvaški minimalec se je približal slovenskemu, vendar sta se vmes minimalni plači na Poljskem in v Litvi zvišali na ravni, višje kot na Hrvaškem, čeprav sta bili leta 2010 nižji za 73 evrov bruto (Poljska) oziroma 153 evrov bruto (Litva). Srbija je v istem obdobju minimalno plačo povečala za 396 evrov bruto (178 odstotkov), Severna Makedonija pa je od leta 2013 zvišala minimalno plačo s 199 evrov bruto na 584 evrov (193 odstotkov). Pomemben razlog za uspeh minimalne plače kot politike je njena politična uporabnost. Politiki so nagnjeni k mobilizaciji volilnega telesa z obljubami, ki zahtevajo znatna fiskalna sredstva iz državnega proračuna, kot so višje pokojnine, socialna pomoč, nadomestila za brezposelne, porodniška nadomestila, otroški dodatki, socialne subvencije za komunalne stroške itd. Vse te politike danes predstavljajo daleč največji del javnih izdatkov, prostor za njihovo nadaljnjo rast pa omejujejo proračunski primanjkljaji in javni dolg. Uvedbo in zviševanje minimalne plače volivci enako dojemajo kot socialno politiko države, hkrati pa ne zahteva dodatnih izdatkov iz državnega proračuna. Strošek nosijo zasebna podjetja, ki se jim povečajo stroški plač zaposlenih. Za politike je to idealna situacija: pridobijo politične točke, ne da bi nosili odgovornost, saj jim ni treba zagotavljati novih sredstev v proračunu. Rasti priljubljenosti minimalne plače so prispevali tudi demografski trendi zadnjih nekaj desetletij. Morebitni negativni učinek uvedbe in zviševanja minimalne plače na zaposlenost oziroma rast brezposelnosti je precej manjši v razmerah, ko imajo delodajalci zaradi desetletij upadanja števila rojstev težave pri iskanju novih delavcev in brezposelnost ne predstavlja večje nevarnosti, razen v obdobjih hudih kriz. Poleg tega desetletja selitve proizvodnje z nizko dodano vrednostjo iz razvitega sveta v manj razvite države pomenijo, da je danes precej manjši delež podjetij v delovno intenzivnih dejavnostih, pri katerih strošek plač pomeni bistveno več kot drugi stroški. Zaradi tega je tudi odpor podjetij do takšnih politik manjši. Skratka, učinek minimalne plače je bistveno manjši v državah z nizko brezposelnostjo, večdesetletnim demografskim staranjem in z zunanjim izvajanjem preproste, delovno intenzivne proizvodnje. Današnje razmere v razvitem svetu so bistveno drugačne kot v 20. stoletju, elastičnost povpraševanja po delu pa je precej manjša. Ker je minimalna plača postala globalno sprejeta politika, se je razprava premaknila z vprašanja, ali naj država sploh ima zakonsko določeno minimalno plačo, na vprašanje, kolikšna naj bo. Jasno je, da lahko previsoka raven potencialno vodi v makroekonomske težave, vključno z rastjo brezposelnosti, vendar o tem, katera raven je "previsoka", ni soglasja. Odgovor je gotovo odvisen od gospodarskega cikla, regionalnih in nacionalnih razmer, strukture gospodarstva, produktivnosti dela, demografskih trendov in drugih dejavnikov.

  language

  slv

  published at

  2026-01-14T06:11:13

  source

  Bloomberg Adria

  title

  Minimalna plača: ideja, ki so jo ekonomisti kritizirali, politika pa sprejela. Kakšne so razmere v Sloveniji?

  url

  https://si.bloombergadria.com/ekonomija/svet/94902/minimalna-placa-ideja-ki-so-jo-ekonomisti-kritizirali-politika-pa-sprejela-kaksne-so-razmere-v-sloveniji/news

• article order

  0

  body

  Mesec vztraja pri dvigu minimalne plače nad prag tveganja revščine. Delodajalci in sindikati po posvetu z ministrom za delo Luko Mescem o dvigu minimalne plače ostajajo razdeljeni. Prvi opozarjajo na preveliko breme za gospodarstvo, drugi pa pričakujejo, da bo Mesec napoved o dvigu minimalne plače na 1000 evrov neto izpolnil. Minister je bil jasen, da minimalna plača ne bo ostala pod pragom tveganja revščine. "Minimalna plača predstavlja mejo med izkoriščanjem in dostojnim plačilom. Minimalna plača predstavlja minimum, nad katerim se lahko pogovarjamo o tem, da je delavec, ki dela 40 ur na teden, dostojno plačan," je v izjavi za javnost po današnjem posvetu s sindikati in delodajalci poudaril minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mesec. Po njegovih besedah si kot minister ne more predstavljati, da bi mandat končal tako, da minimalna plača ostane pod pragom tveganja revščine. "Prag tveganja revščine za nekoga, ki dela in ga s plačo ne doseže, za moje pojme pomeni izkoriščanje, zato smo podali predlog 1000 evrov neto," je bil jasen. Delodajalci so do Meščevega predloga o minimalni plači, ki bi letos za samsko osebo brez otrok in posebnih olajšav znašala 1000 evrov neto, kar je 113 evrov več kot zdaj, kritični. Po besedah predsednika Združenja delodajalcev Slovenije Marjana Trobiša se zavedajo rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin, zato so pričakovali uskladitev minimalne plače v okviru trenutne letne stopnje inflacije v višini od 2,5 do 3,0 odstotka. "Predlagani nesorazmerni dvig pa pomeni več kot 16-odstotno povečanje bruto minimalne plače. Pomeni ponoven administrativen in močno stroškovno obremenjujoč poseg," je opozoril. "Treba je biti natančen - bruto se bo povečal za 15,97 odstotka, ampak strošek delodajalca, torej drugi bruto, pa se bo zvišal zgolj za 11,3 odstotka, ker se prispevki delodajalca ne odvajajo od minimalne plače, ampak od 60 odstotkov povprečne plače," je izpostavil Mesec. Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar je poudaril, da bi že danes minimalna plača znašala vsaj 1000 evrov ali pa celo več, "če ne bi sindikati in ta vlada ukinili davčnih olajšav pri dohodnini in uvedli novih obremenitev na neto plačo. Med drugim je naštel prispevek za dolgotrajno oskrbo in obvezni zdravstveni prispevek. "Poglejmo okoli sebe, gospodarstvo se v celotni Evropi močno ohlaja in treba je poskrbeti za spodbude gospodarstvu, ne pa za obremenitve," je poudaril Cvar. Kot mu je odgovoril Mesec, bi lahko imeli ob radikalno drugačni davčni politiki vlade tudi 1481 evrov minimalne plače, kar je trenutno drugi bruto. "Ampak kaj bi to pomenilo za ljudi? To bi pomenilo, da bi morali vse storitve plačevati iz žepa, zdravstvo plačamo iz žepa, šolstvo plačamo iz žepa, dolgotrajno oskrbo plačamo iz žepa. Si v taki državi želimo živeti? Ne. Zato vztrajamo pri tem, da neto mora znašati 1000 evrov, davčni sistem pa je treba gledati skozi storitve, ki jih država omogoča, saj davki, ki jih plačujemo, ne gredo v črno luknjo," je poudaril. Glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije za socialni dialog Mitja Gorenšček je menil, da se tema minimalne plače ponovno zlorablja v predvolilne namene. Dejal je, da je vlada v tem mandatu z več zakoni znižala minimalno plačo, zdaj pa ugotavlja, da je njena višina pod pragom revščine in da je nujno treba apelirati na delodajalce, da ta manko nadomestijo. "Občutek imam, da je bil ta manever nameren, da imajo v predvolilnem času pravo materijo za privabljanje volivcev," je bil kritičen. Meščev predlog podpirajo v sindikatih in pričakujejo, da ga bo uresničil. Kot je dejala Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, okoli višine minimalne plače sindikati in delodajalci še nikoli niso dosegli soglasja, zato ga niso pričakovali niti tokrat. Napovedi za prihodnost Slovenije so pozitivne, tako glede gospodarske rasti kot nizke inflacije, kar po njenih besedah pomeni, da strašenje s katastrofo ne drži. Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je izpostavil, da je prag tveganja revščine v Sloveniji pri 981 evrih. "Predlog ministra tako presega ta prag, kar se nam zdi seveda edino pravilno," je bil jasen. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko pa je izpostavil, da imamo v Sloveniji 267.000 ljudi, ki živijo pod pragom revščine. "Imamo 20 odstotkov ljudi, ki delajo polni delovni čas na podlagi pogodbe o zaposlitvi in katerih mesečni neto prejemek je manjši od 981 evrov neto," je podčrtal. Zorku se predlagani dvig ne zdi predvolilni bombonček ali predvolilna obljuba. "Govorimo o tem, da minimalna plača nikoli in nikdar ne sme biti ekonomska kategorija, minimalna plača je zakonski minimum, pod katerim država priznava revščino," je ponovil. Minimalna plača za leto 2025 je v bruto znesku znašala 1278 evrov. O dvigu minimalne plače se bo Mesec prihodnji teden pogovarjal s socialnimi in koalicijskimi partnerji. "Mojo končno odločitev pričakujte do konca januarja. Sledila bo načelu, da človek, ki dela 40 ur na teden, ne sme dobiti plače, nižje od praga tveganja revščine," je sklenil.

  language

  slv

  published at

  2026-01-16T12:21:00

  source

  Žurnal24

  title

  Mesec vztraja, delodajalci: to je še en volilni bombonček

  url

  https://www.zurnal24.si/slovenija/mesec-vztraja-delodajalci-to-je-se-en-volilni-bomboncek-453196

• article order

  4

  body

  Socialni partnerji z ministrom za delo, družino in socialne zadeve Luko Mescem danes razpravljajo o novi višini minimalne plače. Ob 9.30, torej po posvetu in še pred začetkom seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), je predvidena izjava za javnost, ki jo bomo na tem mestu spremljali v živo. Minimalna plača sicer trenutno znaša približno 930 evrov neto ali 1277,72 evra bruto, pri čemer je treba upoštevati še plačilo obveznega zdravstvenega prispevka in stroška za dolgotrajno oskrbo. Tako dejansko znaša 887 evrov, kolikor se znajde na računu. Kot je znano, je Mesec že decembra na podlagi novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov nakazal na zvišanje na 1000 evrov neto, kar bi pomenilo 113 evrov več od trenutne. Sicer pa veljavna formula veleva, da mora minimalna plača znašati od 120 do 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov, ki se jih izračuna na najmanj vsakih šest let. Ob tem se vsako leto uskladi z inflacijo, lahko pa se upošteva še gibanje plač in zaposlenosti ter gospodarsko rast. Predlog, ki ga je Mesec predstavil decembra lani, temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov. Ti so se glede na leto 2022, ko so bili ocenjeni zadnjič, zvišali za 124 evrov na 791 evrov. Sindikati so predlog pozdravili, manj navdušene pa so bile delodajalske organizacije, ki predlogu seveda nasprotujejo. Kot so pred posvetom poudarili v Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS), nasprotujejo "nenadnim in neutemeljenim skokom mimo socialnega dialoga" in napovedanemu dvigu na 1000 evrov neto, medtem ko redno uskladitev minimalne plače z inflacijo podpirajo. Po njihovih besedah mora minimalna plača ohranjati realno vrednost, "ne pa rušiti sistema." Predlagan dvig, ki bi pomenil več kot 16-odstotno povečanje bruto minimalne plače, predstavlja "nov, stroškovno močan in administrativno nepremišljen poseg, ki presega zmožnosti podjetij," so še poudarili. V ZDS so dejali še, da je po njihovem mnenju, če je Meščev cilj višja neto plača, osrednji instrument za kaj takega razbremenitev nizkih plač, denimo z olajšavami ali prilagoditvijo dohodninske lestvice, medtem ko "dodatno povečevanje bruto stroškov delodajalcev ni sistemska rešitev." Kot rečeno, podpirajo zakonsko redno uskladitev bruto minimalne plače z inflacijo, in sicer na 1312,22 evra bruto. V ZDS namreč ocenjujejo, da je predlog ministra, ki temelji na minimalnih življenjskih stroških, v trenutni obliki pomanjkljiv, zato predlagajo, da se določitev minimalne plače na podlagi minimalnih življenjskih stroškov izvede "naknadno, po temeljiti obravnavi vseh kriterijev v okviru socialnega dialoga ter posvetovalnega telesa, skladno z veljavnimi postopki."

  language

  slv

  published at

  2026-01-16T07:44:20

  source

  Svet24

  title

  Kaj bo z minimalno plačo? Delodajalci pred posvetom s sporočilom Mescu

  url

  https://svet24.si/novice/slovenija/minimalna-placa-2026-delodajalci-posvet-1874087

• article order

  1

  body

  LJUBLJANA * "Minimalna plača predstavlja mejo med izkoriščanjem in dostojnim plačilom. Minimalna plača predstavlja minimum, nad katerim se lahko pogovarjamo o tem, da je delavec, ki dela 40 ur na teden, dostojno plačan," je v izjavi za javnost po današnjem posvetu s sindikati in delodajalci poudaril minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Po njegovih besedah si kot minister ne more predstavljati, da bi mandat končal tako, da minimalna plača ostane pod pragom tveganja revščine. "Prag tveganja revščine za nekoga, ki dela in ga s plačo ne doseže, za moje pojme pomeni izkoriščanje, zato smo podali predlog 1000 evrov neto," je bil jasen. Delodajalci so do Meščevega predloga o minimalni plači, ki bi letos za samsko osebo brez otrok in posebnih olajšav znašala 1000 evrov neto, kar je 113 evrov več kot zdaj, kritični. Po besedah predsednika Združenja delodajalcev Slovenije Marjana Trobiša se zavedajo rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin, zato so pričakovali uskladitev minimalne plače v okviru trenutne letne stopnje inflacije v višini od 2,5 do 3,0 odstotka. "Treba je biti natančen - bruto se bo povečal za 15,97 odstotka, ampak strošek delodajalca, torej drugi bruto, pa se bo zvišal zgolj za 11,3 odstotka, ker se prispevki delodajalca ne odvajajo od minimalne plače, ampak od 60 odstotkov povprečne plače," je izpostavil Mesec. Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar je izpostavil, da bi že danes minimalna plača znašala vsaj 1000 evrov ali pa celo več, "če ne bi sindikati in ta vlada ukinili davčnih olajšav pri dohodnini in uvedli novih obremenitev na neto plačo. Med drugim je naštel prispevek za dolgotrajno oskrbo in obvezni zdravstveni prispevek. Kot mu je odgovoril Mesec, bi lahko imeli ob radikalno drugačni davčni politiki vlade tudi 1481 evrov minimalne plače, kar je trenutno drugi bruto. "Ampak kaj bi to pomenilo za ljudi? To bi pomenilo, da bi morali vse storitve plačevati iz žepa, zdravstvo plačamo iz žepa, šolstvo plačamo iz žepa, dolgotrajno oskrbo plačamo iz žepa. Si v taki državi želimo živeti? Ne. Zato vztrajamo na tem, da neto mora znašati 1000 evrov, davčni sistem pa je treba gledati skozi storitve, ki jih država omogoča, saj davki, ki jih plačujemo, ne gredo v črno luknjo," je poudaril. Glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije za socialni dialog Mitja Gorenšček je menil, da se tema minimalne plače ponovno zlorablja v predvolilne namene. Dejal je, da je vlada v tem mandatu z več zakoni znižala minimalno plačo, zdaj pa ugotavlja, da je njena višina pod pragom revščine in da je nujno treba apelirati na delodajalce, da ta manko nadomestijo. Nasprotno Meščev predlog podpirajo v sindikatih in pričakujejo, da ga bo uresničil. Kot je dejala Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, okoli višine minimalne plače sindikati in delodajalci še nikoli niso dosegli soglasja, zato ga niso pričakovali niti tokrat. Napovedi za prihodnost Slovenije so pozitivne, tako glede gospodarske rasti kot nizke inflacije, kar po njenih besedah pomeni, da strašenje s katastrofo ne drži. Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je izpostavil, da je prag tveganja revščine v Sloveniji pri 981 evrih. "Predlog ministra tako presega ta prag, kar se nam zdi seveda edino pravilno," je bil jasen. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko pa je izpostavil, da imamo v Sloveniji 267.000 ljudi, ki živijo pod pragom revščine. "Imamo 20 odstotkov ljudi, ki delajo polni delovni čas na podlagi pogodbe o zaposlitvi in katerih mesečni neto prejemek je manjši od 981 evrov neto," je podčrtal. Zorku se predlagani dvig ne zdi predvolilni bonbonček ali predvolilna obljuba. "Govorimo o tem, da minimalna plača nikoli in nikdar ne sme biti ekonomska kategorija, minimalna plača je zakonski minimum, pod katerim država priznava revščino," je ponovil. Minimalna plača za leto 2025 je v bruto znesku znašala 1278 evrov. O dvigu minimalne plače se bo Mesec prihodnji teden pogovarjal s socialnimi in koalicijskimi partnerji. "Mojo končno odločitev pričakujte do konca januarja. Sledila bo načelu, da človek, ki dela 40 ur na teden, ne sme dobiti plače, nižje od praga tveganja revščine," je sklenil.

  language

  slv

  published at

  2026-01-16T12:52:07

  source

  Primorske Novice

  title

  Mesec vztraja pri dvigu minimalne plače, delodajalci ostajajo kritični

  url

  https://primorske.svet24.si/slovenija/mesec-vztraja-pri-dvigu-minimalne-place-delodajalci-ostajajo-kriticni

source scope

analyzed source count

10

omitted articles

• article order

  10

  body

  Brez dodatnih bremen vlade bi bila letošnja neto minimalna plača zaposlenih že 1.022 evrov 16. 1. 2026 - "Vlada z dodatnimi obremenitvami neto minimalno plačo slabi. Brez sprememb zakona o dohodnini, sprejema zakona o obveznem zdravstvenem prispevku in zakona o dolgotrajni oskrbi bi neto minimalna plača že v letu 2025 znašala 995 evrov. Če bi se nato za leto 2026 uskladila le z letno inflacijo, bi bila okoli 1.022 evrov," je jasen glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček. Zagovarja, da se kot merilo uskladitve namesto neto upošteva bruto minimalna plača, kot je to določeno v zakonu o minimalni plači. "Bruto minimalna plača je primerljiva skozi čas in bolje odraža gibanje stroška dela. Tak pristop je predvidljiv, pregleden in skladen z namenom minimalne plače," dodaja Gorenšček. Po anketi GZS v kovinski industriji bo več kot polovica od 46 anketiranih podjetij ob uveljavitvi zvišanja napovedane minimalne plače začela razmišljati o delni ali večji selitvi proizvodnje v tujino. GZS podpira dostojno plačilo zaposlenih in redno usklajevanje minimalne plače z rastjo inflacije, ki meri spremembo povprečne cene izdelkov in storitev povprečnega potrošnika. Vendar opozarja, da morajo biti izračuni objektivni (podatki Statističnega urada RS). Zadnji izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki jih je kot argument za dvig minimalne neto plače na 1.000 evrov navedel minister za delo, je temeljil na študiji, osnovani na anketnih ocenah, kar vsebuje veliko mero subjektivnosti. Kot poudarja Gorenšček, si delodajalci želijo višjih neto plač za svoje zaposlene, a ne z dodatnim dvigom bruto plač oziroma stroškov dela. Za rast neto dohodkov so zato primernejši ciljani davčni ukrepi, ki stroškov dela za podjetja ne povečujejo. Minimalna plača bi bila brez dodatnih obremenitev že v letu 2025 okoli 1.000 evrov Podatki ministrstva za delo so pokazali, da so se minimalni življenjski stroški v zadnjih treh letih povečali za 18 odstotkov, inflacija za okoli 17,5 odstotka, minimalna plača pa že za 18,9 odstotka. To jasno dokazuje, da se je minimalna plača v tem obdobju že uskladila in tako ohranila svojo kupno moč. Gorenšček je izpostavil, da je bila neto minimalna plača za leto 2025 določena pri 930 evrih, januarja 2026 pa po dodatnih obremenitvah znaša zgolj 887 evrov. To pomeni 43 evrov manj mesečno oziroma 516 evrov letno, kar so neposredno občutili prejemniki minimalne plače. "Če aktualna vlada ne bi spreminjala zakona o dohodnini, ki je začel veljati s 1. januarjem 2023, uvedla obveznega zdravstvenega prispevka in prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki so vsi po vrsti negativno vplivajo na neto minimalno plačo, bi ta že za leto 2025 znašala 995 evrov. Posledično bi znašala neto minimalna plača za leto 2026, če bi se bruto plača uskladila zgolj z inflacijo, 1.022 evrov," je izpostavil Gorenšček. Ob tem ponovno poudarja, da bi vsak dvig minimalne plače nad rastjo inflacije neposredno obremenil tudi javne finance prek višjih stroškov dela v javnem sektorju ter bi posredno povečal pritiske na socialne transferje in druge izdatke, vezane na minimalno plačo. Oslabil bi tudi produktivnost tako v javnem kot v zasebnem sektorju, saj bi se razlike v prejemkih med zaposlenimi še dodatno znižali, kar ne bi bila posledica razlik v delovno vnemi, temveč posledica administrativne odločitve. Anketa v kovinski industriji potrjuje upad prodaje podjetij zaradi dviga minimalne plače Po anketi Združenja kovinske industrije pri GZS (nanjo je odgovorilo 47 podjetij) v tej dejavnosti 79 % anketiranih podjetij napoveduje upad prodaje zaradi dviga minimalne plače in posledične izgubo konkurenčnosti. Kar tretjina podjetij napoveduje večji upad prodaje od 10 %, pri čemer so najbolj izpostavljena majhna in srednje velika podjetja. Več kot polovica anketiranih podjetij odgovarja, da bi z uveljavitvijo napovedane minimalne plače začela razmišljati o delni ali večji selitvi proizvodnje v tujino. Najbolj so selitvi naklonjena velika in srednje velika podjetja. Izgubo delovnih mest (zaradi upada prodaje in/ali selitve proizvodnje) napoveduje kar 70 % anketiranih podjetij, pri čemer jih 21 % navaja več kot 30-odstotno zmanjšanje.

  language

  slv

  published at

  2026-01-16T09:42:49

  source

  Dogodki danes in za prihodnje dni v Slovenije in tujini - Si21 - prvi slovenski portal

  title

  Vlada z dodatnimi obremenitvami neto minimalno plačo slabi

  url

  http://www.si21.com/Gospodarstvo/vlada-z-dodatnimi-obremenitvami-neto-minimalno-placo-slabi/

• article order

  3

  body

  V petek bo Ekonomsko-socialni svet (ESS) dal na mizo predlog ministra Luke Mesca. Minister za delo je sicer že decembra predlagal, da se s 1. januarjem minimalna plača dvigne na 1.000 evrov neto, vendar pa je to storil na lastno pest, brez da bi predlog prej predstavil socialnim partnerjem. Delodajalci se s tako visokim dvigom ne strinjajo - v podjetjih se vse plače usklajujejo z minimalno plačo, kar bi bilo za večino prevelik zalogaj. "Če želi država delavcem zagotoviti tisoč evrov neto, naj to stori z razbremenitvijo davkov in prispevkov," so predlagali. Na drugi strani sindikati predlog pozdravljajo, čeprav se jim zdi dvig še vedno nekoliko prenizek. Ekonomsko-socialni svet (ESS) bo v petek razpravljal o predlogu ministra za delo Luke Mesca, da bi minimalno plačo zvišali na 1.000 evrov neto. "V gospodarstvu se strinjamo s poštenim plačilom dela zaposlenih in hkrati nagrajevanjem tistih, ki s svojim delom in rezultati prispevajo več. Razumemo tudi, da se dražijo osnovne življenjske potrebščine. Ljudem z minimalno plačo moramo omogočiti dostojno življenje. Zato smo pričakovali predlog povišanja minimalne plače višji od splošne inflacije v smeri prehranske inflacije med 2,5 in 5,7 odstotka," je že decembra dejal glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček in ocenil, da predlog ministra Mesca pomeni zvišanje bruto minimalne plače za 16,44 odstotka - kar je močno izven okvirjev pričakovanj in zmožnosti gospodarstva. Jabolko spora je bilo tudi dejstvo, da je Mesec svoj predlog javno predstavil še preden bi se pogovoril z ostalimi socialnimi partnerji. Z Mesčevim "soliranjem" ni bil najbolj zadovoljen niti predsednik vlade. "Če vlada plač ne bi dodatno obremenila, bi že imeli minimalno plačo tisoč evrov," je komentiral Gorenšček, ki zagovarja usklajevanje minimalne plače z inflacijo. V obdobju treh let (2023-2026) je vlada Roberta Goloba z novimi davki in prispevki, vključno z dolgotrajno oskrbo in razveljavitvijo davčnih olajšav, najbolj obremenila prav ljudi z minimalno plačo in jim vzela 2.100 evrov neto prejemkov. To je 700 evrov letno. Davki in prispevki so se v tem obdobju povečali za 3,2 odstotne točke (s 37,2 % na 40,4 %). Ponovno je opozoril, da bi si podjetja težko privoščila višanje vseh plač za 16,5 odstotka. Na drugi strani pa so v sindikatih in civilnodružbenih organizacijah "Delavske koalicije" opozorili na nekatere pomanjkljivosti predloga in izračuna minimalnih življenjskih stroškov, na katerem ta temelji. Ocenili so, da je predlog utemeljen na številnih napačnih predpostavkah in ne upošteva realnih stroškov preživetja. Tako so ministra pozvali, naj določi nov neto znesek minimalne plače - 1.107 evrov, kar je 140 odstotkov trenutno izračunanih minimalnih življenjskih stroškov. Pozvali so ga tudi, naj se zakonsko določi bolj frekventno, vsakoletno izračunavanje minimalnih življenjskih stroškov - ki naj temelji na čim bolj realnih podatkih. "Ministrstvo za delo se nedvomno zaveda, da so izračunani stroški prenizki in ne upoštevajo resnične rasti draginje," so zapisali in dodali, da jih dvig za 5,4 odstotne točke nad zakonskim minimumom preseneča. Ministra so spomnili, da je 1.000 evrov minimalne plače zgolj 5,4 odstotne točke nad zakonskim minimumom (120 % izračunanih minimalnih življenjskih stroškov), in kar je zgolj 32 odstotkov od maksimalnega zneska (140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov), ki bi ga lahko predlagal (Mesčev najvišji predlog je bil 1.107 evrov, kar je 40 odstotkov nad minimalnimi življenjskimi stroški). Za 5,4 odstotnih točk višji znesek neto minimalne plače je minister po besedah sindikata predlagal predvsem na osnovi izračuna minimalnih življenjskih stroškov, ki temelji na prehrambni košarici - za katero praktično ne vemo, koliko oseb ji sploh sledi. Poleg tega izračun temelji na osnovi tri leta starih podatkov porabe v gospodinjstvih. Ministrstvo za delo je 22. decembra objavilo nov izračun minimalnih življenjskih stroškov. Minimalna plača se določi v razponu med 120 in 140 odstotki minimalnih življenjskih stroškov, ob upoštevanju gibanja cen, plač, gospodarskih razmer in zaposlenosti. Kot je bilo pojasnjeno, izračun temelji na dveh osrednjih komponentah: na vrednosti prehrambne košarice za referenčnega potrošnika (moškega, starega 19-64 let) in na recipročni vrednosti deleža izdatkov za hrano in brezalkoholne pijače v izdatkih za življenjske potrebščine med 20 odstotki nekmečkih gospodinjstev z najnižjimi dohodki.

  language

  slv

  published at

  2026-01-15T16:38:16

  source

  Domovina.je

  title

  Mesec se bo o minimalni plači pogovarjal s socialnimi partnerji - Domovina

  url

  https://www.domovina.je/mesec-se-bo-o-minimalni-placi-pogovarjal-s-socialnimi-partnerji

omitted source count

2

total source count

12