MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Svet po mnenju Trumpa ni varen brez popolnega ameriškega nadzora nad Grenlandijo.
• Trump trdi, da norveška vlada popolnoma nadzoruje Nobelov odbor.
• Trump trdi, da je ustavil več kot osem vojn in rešil številna življenja.
• ZDA grozijo z uvedbo 25-odstotnih carin na evropske države, če ne bo dosežen dogovor o Grenlandiji.
• Trump ni izključil možnosti uporabe sile za zavzetje Grenlandije.
• Danska po Trumpovih besedah ne more zaščititi Grenlandije pred Rusijo ali Kitajsko.
• Donald Trump želi pridobiti Grenlandijo, ker mu norveški Nobelov odbor ni podelil nagrade za mir.
• Trump meni, da Danska nima pravih pisnih dokumentov o lastništvu Grenlandije.
• Trump trdi, da je za zvezo Nato naredil več kot kdor koli drug od njene ustanovitve.
• Nobelov odbor poudarja, da nagrade ni mogoče simbolično prenesti na drugo osebo.
• Finančni minister Scott Bessent trdi, da je Grenlandijo mogoče braniti le kot del ZDA.
• Evropska unija meni, da bi carine spodkopale transatlantske odnose in kršile trgovinske dogovore.
• Evropa bi se po Trumpovem mnenju morala osredotočiti na vojno v Ukrajini, ne na Grenlandijo.

key differences

Danska po Trumpovih besedah ne more zaščititi Grenlandije pred Rusijo ali Kitajsko.

Večina potrjuje pismo, 24ur molči, Dnevnik pa je nejasen.

Donald Trump želi pridobiti Grenlandijo, ker mu norveški Nobelov odbor ni podelil nagrade za mir.

Viri so enotni; razlike so le v navedbi prejemnika pisma.

Evropa bi se po Trumpovem mnenju morala osredotočiti na vojno v Ukrajini, ne na Grenlandijo.

Večina virov molči; RTV izpostavlja v naslovu, Dnevnik povzema.

Evropska unija meni, da bi carine spodkopale transatlantske odnose in kršile trgovinske dogovore.

Večina virov molči; Delo, Žurnal24 in PN potrjujejo stališče EU.

Finančni minister Scott Bessent trdi, da je Grenlandijo mogoče braniti le kot del ZDA.

Večina molči; Delo, Žurnal in Primorske (NBC) trditev potrjujejo.

Nobelov odbor poudarja, da nagrade ni mogoče simbolično prenesti na drugo osebo.

Večina potrjuje prepoved prenosa, STA in Dnevnik molčita.

Svet po mnenju Trumpa ni varen brez popolnega ameriškega nadzora nad Grenlandijo.

Večina potrjuje citat, nekateri le varnostne interese.

Trump meni, da Danska nima pravih pisnih dokumentov o lastništvu Grenlandije.

Večina potrjuje Trumpovo trditev, 24ur in Dnevnik molčita.

Trump ni izključil možnosti uporabe sile za zavzetje Grenlandije.

Viri nihajo med "brez komentarja" in citatom "zlepa ali zgrda".

Trump trdi, da je ustavil več kot osem vojn in rešil številna življenja.

Viri se ločijo po stopnji potrditve in navajanju konteksta.

Trump trdi, da je za zvezo Nato naredil več kot kdor koli drug od njene ustanovitve.

Večina potrjuje navedbo, 24ur in Dnevnik jo povsem spregledata.

Trump trdi, da norveška vlada popolnoma nadzoruje Nobelov odbor.

Nekateri citirajo nadzor, drugi le pismo premierju.

ZDA grozijo z uvedbo 25-odstotnih carin na evropske države, če ne bo dosežen dogovor o Grenlandiji.

Razlike v potrditvi 25 % carin in številu tarč (8 držav).

source analyses

24ur

Danska po Trumpovih besedah ne more zaščititi Grenlandije pred Rusijo ali Kitajsko.

Ni omenjeno

Donald Trump želi pridobiti Grenlandijo, ker mu norveški Nobelov odbor ni podelil nagrade za mir.

Da: Trump v pismu to navaja kot glavni razlog za željo po otoku.

Evropa bi se po Trumpovem mnenju morala osredotočiti na vojno v Ukrajini, ne na Grenlandijo.

Ni omenjeno

Evropska unija meni, da bi carine spodkopale transatlantske odnose in kršile trgovinske dogovore.

Ni omenjeno

Finančni minister Scott Bessent trdi, da je Grenlandijo mogoče braniti le kot del ZDA.

Ni omenjeno

Nobelov odbor poudarja, da nagrade ni mogoče simbolično prenesti na drugo osebo.

Ni omenjeno

Svet po mnenju Trumpa ni varen brez popolnega ameriškega nadzora nad Grenlandijo.

Ni omenjeno

Trump meni, da Danska nima pravih pisnih dokumentov o lastništvu Grenlandije.

Ni omenjeno

Trump ni izključil možnosti uporabe sile za zavzetje Grenlandije.

Ni omenjeno

Trump trdi, da je ustavil več kot osem vojn in rešil številna življenja.

Delno: V pismu trdi, da je ustavil več kot osem vojn.

Trump trdi, da je za zvezo Nato naredil več kot kdor koli drug od njene ustanovitve.

Ni omenjeno

Trump trdi, da norveška vlada popolnoma nadzoruje Nobelov odbor.

Delno: Pismo je naslovil na premierja, ker mu odbor ni dal nagrade.

ZDA grozijo z uvedbo 25-odstotnih carin na evropske države, če ne bo dosežen dogovor o Grenlandiji.

Ni omenjeno

Delo

Danska po Trumpovih besedah ne more zaščititi Grenlandije pred Rusijo ali Kitajsko.

Da: Trump je to izrecno zapisal v pismu norveškemu premierju.

Donald Trump želi pridobiti Grenlandijo, ker mu norveški Nobelov odbor ni podelil nagrade za mir.

Da: Trump v pismu to navaja kot glavni razlog za svojo željo.

Evropa bi se po Trumpovem mnenju morala osredotočiti na vojno v Ukrajini, ne na Grenlandijo.

Ni omenjeno

Evropska unija meni, da bi carine spodkopale transatlantske odnose in kršile trgovinske dogovore.

Da: Predstavniki EU so se strinjali o teh posledicah carin.

Finančni minister Scott Bessent trdi, da je Grenlandijo mogoče braniti le kot del ZDA.

Da: Bessent meni, da je obramba mogoča le, če postane del ZDA.

Nobelov odbor poudarja, da nagrade ni mogoče simbolično prenesti na drugo osebo.

Da: Odbor je izpostavil, da nagrade ni mogoče simbolično prenesti.

Svet po mnenju Trumpa ni varen brez popolnega ameriškega nadzora nad Grenlandijo.

Da: Trump je ponovil, da svet brez njihovega nadzora ni varen.

Trump meni, da Danska nima pravih pisnih dokumentov o lastništvu Grenlandije.

Da: Trump v pismu trdi, da ni nobenih pisnih dokumentov o lastništvu.

Trump ni izključil možnosti uporabe sile za zavzetje Grenlandije.

Delno: Trump pravi, da se ne čuti več dolžnega razmišljati o miru.

Trump trdi, da je ustavil več kot osem vojn in rešil številna življenja.

Delno: Trump trdi, da je ustavil več kot osem vojn.

Trump trdi, da je za zvezo Nato naredil več kot kdor koli drug od njene ustanovitve.

Da: Trump je poudaril, da je za Nato naredil največ od ustanovitve.

Trump trdi, da norveška vlada popolnoma nadzoruje Nobelov odbor.

Delno: Trump krivi norveškega premierja za odločitev odbora.

ZDA grozijo z uvedbo 25-odstotnih carin na evropske države, če ne bo dosežen dogovor o Grenlandiji.

Da: Trump je zagrozil osmim državam s carinami do nakupa otoka.

Dnevnik

Danska po Trumpovih besedah ne more zaščititi Grenlandije pred Rusijo ali Kitajsko.

Delno: Omenja potrebo po zaščiti pred zunanjimi grožnjami.

Donald Trump želi pridobiti Grenlandijo, ker mu norveški Nobelov odbor ni podelil nagrade za mir.

Da: V pismu je vprašanje Grenlandije povezal z neprejemom nagrade.

Evropa bi se po Trumpovem mnenju morala osredotočiti na vojno v Ukrajini, ne na Grenlandijo.

Da: Meni, da bi se Evropa morala osredotočiti na Rusijo in Ukrajino.

Evropska unija meni, da bi carine spodkopale transatlantske odnose in kršile trgovinske dogovore.

Ni omenjeno

Finančni minister Scott Bessent trdi, da je Grenlandijo mogoče braniti le kot del ZDA.

Ni omenjeno

Nobelov odbor poudarja, da nagrade ni mogoče simbolično prenesti na drugo osebo.

Ni omenjeno

Svet po mnenju Trumpa ni varen brez popolnega ameriškega nadzora nad Grenlandijo.

Delno: Trdi, da ZDA potrebujejo otok za zaščito nacionalne varnosti.

Trump meni, da Danska nima pravih pisnih dokumentov o lastništvu Grenlandije.

Ni omenjeno

Trump ni izključil možnosti uporabe sile za zavzetje Grenlandije.

Da: Na vprašanje o uporabi sile je odgovoril z "brez komentarja".

Trump trdi, da je ustavil več kot osem vojn in rešil številna življenja.

Delno: Navaja, da je ustavil osem vojn in več.

Trump trdi, da je za zvezo Nato naredil več kot kdor koli drug od njene ustanovitve.

Ni omenjeno

Trump trdi, da norveška vlada popolnoma nadzoruje Nobelov odbor.

Da: Izjavil je, da vlada popolnoma nadzoruje odbor.

ZDA grozijo z uvedbo 25-odstotnih carin na evropske države, če ne bo dosežen dogovor o Grenlandiji.

Delno: Potrdil je uvedbo carin, višina (25 %) pa ni omenjena.

Mladina

Danska po Trumpovih besedah ne more zaščititi Grenlandije pred Rusijo ali Kitajsko.

Da: Trump je dodal, da Danska ozemlja ne more zaščititi pred tema državama.

Donald Trump želi pridobiti Grenlandijo, ker mu norveški Nobelov odbor ni podelil nagrade za mir.

Da: Trump v pismu navaja to odločitev kot razlog za svoje razmišljanje.

Evropa bi se po Trumpovem mnenju morala osredotočiti na vojno v Ukrajini, ne na Grenlandijo.

Ni omenjeno

Evropska unija meni, da bi carine spodkopale transatlantske odnose in kršile trgovinske dogovore.

Ni omenjeno

Finančni minister Scott Bessent trdi, da je Grenlandijo mogoče braniti le kot del ZDA.

Ni omenjeno

Nobelov odbor poudarja, da nagrade ni mogoče simbolično prenesti na drugo osebo.

Da: Odbor je izpostavil, da nagrade ni mogoče simbolično prenesti.

Svet po mnenju Trumpa ni varen brez popolnega ameriškega nadzora nad Grenlandijo.

Da: Trump je ponovil, da svet brez njihovega nadzora ni varen.

Trump meni, da Danska nima pravih pisnih dokumentov o lastništvu Grenlandije.

Da: Trump v pismu trdi, da ni nobenih pisnih dokumentov o lastništvu.

Trump ni izključil možnosti uporabe sile za zavzetje Grenlandije.

Ni omenjeno

Trump trdi, da je ustavil več kot osem vojn in rešil številna življenja.

Delno: Trump trdi, da je ustavil več kot osem vojn.

Trump trdi, da je za zvezo Nato naredil več kot kdor koli drug od njene ustanovitve.

Da: Trump je izpostavil, da je za Nato naredil največ od ustanovitve.

Trump trdi, da norveška vlada popolnoma nadzoruje Nobelov odbor.

Delno: Trump v pismu norveškemu premierju pravi, da se je 'vaša država' odločila.

ZDA grozijo z uvedbo 25-odstotnih carin na evropske države, če ne bo dosežen dogovor o Grenlandiji.

Ni omenjeno

Primorske Novice

Danska po Trumpovih besedah ne more zaščititi Grenlandije pred Rusijo ali Kitajsko.

Da: Trump je to izrecno zapisal v pismu.

Donald Trump želi pridobiti Grenlandijo, ker mu norveški Nobelov odbor ni podelil nagrade za mir.

Da: V pismu norveškemu premierju to navaja kot glavni razlog.

Evropa bi se po Trumpovem mnenju morala osredotočiti na vojno v Ukrajini, ne na Grenlandijo.

Ni omenjeno

Evropska unija meni, da bi carine spodkopale transatlantske odnose in kršile trgovinske dogovore.

Da: To je stališče stalnih predstavnikov držav članic EU.

Finančni minister Scott Bessent trdi, da je Grenlandijo mogoče braniti le kot del ZDA.

Da: Bessent je to izjavil v pogovoru za televizijo NBC.

Nobelov odbor poudarja, da nagrade ni mogoče simbolično prenesti na drugo osebo.

Da: Odbor je izpostavil, da prenos ali posredovanje ni mogoče.

Svet po mnenju Trumpa ni varen brez popolnega ameriškega nadzora nad Grenlandijo.

Delno: Omenja varnostne interese in nezmožnost Danske za zaščito.

Trump meni, da Danska nima pravih pisnih dokumentov o lastništvu Grenlandije.

Da: V pismu sprašuje po dokumentih in trdi, da jih ni.

Trump ni izključil možnosti uporabe sile za zavzetje Grenlandije.

Da: Dejal je, da bodo otok prevzeli "zlepa ali zgrda".

Trump trdi, da je ustavil več kot osem vojn in rešil številna življenja.

Delno: Trdi, da bi moral dobiti nagrado, ker je končal več vojn.

Trump trdi, da je za zvezo Nato naredil več kot kdor koli drug od njene ustanovitve.

Da: To je izpostavil v svojem zapisu oziroma pismu.

Trump trdi, da norveška vlada popolnoma nadzoruje Nobelov odbor.

Ni omenjeno

ZDA grozijo z uvedbo 25-odstotnih carin na evropske države, če ne bo dosežen dogovor o Grenlandiji.

Da: Zagrozil osmim državam s carinami do 25 %, dokler ne kupijo otoka.

RTV Slovenija

Danska po Trumpovih besedah ne more zaščititi Grenlandije pred Rusijo ali Kitajsko.

Da: V pismu je dodal, da Danska ozemlja ne more zaščititi pred njima.

Donald Trump želi pridobiti Grenlandijo, ker mu norveški Nobelov odbor ni podelil nagrade za mir.

Da: V pismu je navedel, da se zaradi tega ne čuti dolžan misliti na mir.

Evropa bi se po Trumpovem mnenju morala osredotočiti na vojno v Ukrajini, ne na Grenlandijo.

Da: To je neposredno izjavil v pogovoru za NBC in je v naslovu.

Evropska unija meni, da bi carine spodkopale transatlantske odnose in kršile trgovinske dogovore.

Ni omenjeno

Finančni minister Scott Bessent trdi, da je Grenlandijo mogoče braniti le kot del ZDA.

Ni omenjeno

Nobelov odbor poudarja, da nagrade ni mogoče simbolično prenesti na drugo osebo.

Da: Odbor je zapisal, da nagrade ni mogoče simbolično prenesti naprej.

Svet po mnenju Trumpa ni varen brez popolnega ameriškega nadzora nad Grenlandijo.

Da: Trump je ponovil, da svet brez nadzora nad otokom ni varen.

Trump meni, da Danska nima pravih pisnih dokumentov o lastništvu Grenlandije.

Da: V pismu je zapisal, da ni nobenih pisnih dokumentov o lastništvu.

Trump ni izključil možnosti uporabe sile za zavzetje Grenlandije.

Da: Na vprašanje o uporabi sile je odgovoril z "brez komentarja".

Trump trdi, da je ustavil več kot osem vojn in rešil številna življenja.

Da: V pismu in pogovoru je izrecno navedel ustavitev več kot osmih vojn.

Trump trdi, da je za zvezo Nato naredil več kot kdor koli drug od njene ustanovitve.

Da: Poudaril je, da je za Nato naredil največ od ustanovitve dalje.

Trump trdi, da norveška vlada popolnoma nadzoruje Nobelov odbor.

Da: Izjavil je, da ima Norveška to popolnoma pod nadzorom.

ZDA grozijo z uvedbo 25-odstotnih carin na evropske države, če ne bo dosežen dogovor o Grenlandiji.

Delno: Potrdil je uvedbo carin, vendar višina 25 % v besedilu ni navedena.

Reporter

Danska po Trumpovih besedah ne more zaščititi Grenlandije pred Rusijo ali Kitajsko.

Da: Trump je izrecno zapisal, da Danska ne more zaščititi ozemlja.

Donald Trump želi pridobiti Grenlandijo, ker mu norveški Nobelov odbor ni podelil nagrade za mir.

Da: Trump v pismu to navaja kot glavni razlog za željo po otoku.

Evropa bi se po Trumpovem mnenju morala osredotočiti na vojno v Ukrajini, ne na Grenlandijo.

Ni omenjeno

Evropska unija meni, da bi carine spodkopale transatlantske odnose in kršile trgovinske dogovore.

Ni omenjeno

Finančni minister Scott Bessent trdi, da je Grenlandijo mogoče braniti le kot del ZDA.

Ni omenjeno

Nobelov odbor poudarja, da nagrade ni mogoče simbolično prenesti na drugo osebo.

Da: Odbor je izpostavil, da nagrade ni mogoče simbolično prenesti.

Svet po mnenju Trumpa ni varen brez popolnega ameriškega nadzora nad Grenlandijo.

Da: Trump je ponovil, da svet brez njihovega nadzora ni varen.

Trump meni, da Danska nima pravih pisnih dokumentov o lastništvu Grenlandije.

Da: Trump v pismu trdi, da ni nobenih pisnih dokumentov o lastništvu.

Trump ni izključil možnosti uporabe sile za zavzetje Grenlandije.

Delno: Piše, da se ne čuti več dolžnega razmišljati izključno o miru.

Trump trdi, da je ustavil več kot osem vojn in rešil številna življenja.

Delno: V pismu trdi, da je ustavil več kot osem vojn.

Trump trdi, da je za zvezo Nato naredil več kot kdor koli drug od njene ustanovitve.

Da: V pismu je izpostavil točno to trditev o svojem prispevku Natu.

Trump trdi, da norveška vlada popolnoma nadzoruje Nobelov odbor.

Delno: Pismo je naslovil na premierja, ker mu država ni dala nagrade.

ZDA grozijo z uvedbo 25-odstotnih carin na evropske države, če ne bo dosežen dogovor o Grenlandiji.

Ni omenjeno

STA

Danska po Trumpovih besedah ne more zaščititi Grenlandije pred Rusijo ali Kitajsko.

Da: Trdi, da Danska nima sredstev za obrambo pred tema silama.

Donald Trump želi pridobiti Grenlandijo, ker mu norveški Nobelov odbor ni podelil nagrade za mir.

Da: V pismu navaja to kot glavni razlog za pridobitev.

Evropa bi se po Trumpovem mnenju morala osredotočiti na vojno v Ukrajini, ne na Grenlandijo.

Ni omenjeno

Evropska unija meni, da bi carine spodkopale transatlantske odnose in kršile trgovinske dogovore.

Ni omenjeno

Finančni minister Scott Bessent trdi, da je Grenlandijo mogoče braniti le kot del ZDA.

Ni omenjeno

Nobelov odbor poudarja, da nagrade ni mogoče simbolično prenesti na drugo osebo.

Ni omenjeno

Svet po mnenju Trumpa ni varen brez popolnega ameriškega nadzora nad Grenlandijo.

Delno: Trdi, da je nadzor nujen za varnost pred Rusijo in Kitajsko.

Trump meni, da Danska nima pravih pisnih dokumentov o lastništvu Grenlandije.

Da: Trdi, da Danska nima veljavnih dokumentov o lastništvu.

Trump ni izključil možnosti uporabe sile za zavzetje Grenlandije.

Ni omenjeno

Trump trdi, da je ustavil več kot osem vojn in rešil številna življenja.

Da: V pismu trdi, da je ustavil osem vojn in rešil milijone.

Trump trdi, da je za zvezo Nato naredil več kot kdor koli drug od njene ustanovitve.

Da: V pismu navaja, da je za Nato naredil največ v zgodovini.

Trump trdi, da norveška vlada popolnoma nadzoruje Nobelov odbor.

Da: V pismu trdi, da norveška vlada nadzoruje odbor.

ZDA grozijo z uvedbo 25-odstotnih carin na evropske države, če ne bo dosežen dogovor o Grenlandiji.

Da: Trump grozi s carinami, če ne bo dogovora o prenosu.

Žurnal24

Danska po Trumpovih besedah ne more zaščititi Grenlandije pred Rusijo ali Kitajsko.

Da: Trump je to izrecno zapisal v pismu.

Donald Trump želi pridobiti Grenlandijo, ker mu norveški Nobelov odbor ni podelil nagrade za mir.

Da: Trump je to navedel kot glavni razlog v pismu premierju.

Evropa bi se po Trumpovem mnenju morala osredotočiti na vojno v Ukrajini, ne na Grenlandijo.

Ni omenjeno

Evropska unija meni, da bi carine spodkopale transatlantske odnose in kršile trgovinske dogovore.

Da: To je stališče stalnih predstavnikov držav članic EU.

Finančni minister Scott Bessent trdi, da je Grenlandijo mogoče braniti le kot del ZDA.

Da: Bessent meni, da je obramba možna le, če postane del ZDA.

Nobelov odbor poudarja, da nagrade ni mogoče simbolično prenesti na drugo osebo.

Da: Odbor je izpostavil, da prenos nagrade ni mogoč.

Svet po mnenju Trumpa ni varen brez popolnega ameriškega nadzora nad Grenlandijo.

Da: Trump je izjavil, da svet brez tega nadzora ni varen.

Trump meni, da Danska nima pravih pisnih dokumentov o lastništvu Grenlandije.

Da: Trump trdi, da ni nobenih pisnih dokumentov o lastništvu.

Trump ni izključil možnosti uporabe sile za zavzetje Grenlandije.

Da: Dejal je, da bodo otok prevzeli "zlepa ali zgrda".

Trump trdi, da je ustavil več kot osem vojn in rešil številna življenja.

Delno: Trump trdi, da je ustavil več kot osem vojn.

Trump trdi, da je za zvezo Nato naredil več kot kdor koli drug od njene ustanovitve.

Da: Trump je to izpostavil v svojih izjavah.

Trump trdi, da norveška vlada popolnoma nadzoruje Nobelov odbor.

Delno: Trump v pismu odločitev odbora pripisuje državi (Norveški).

ZDA grozijo z uvedbo 25-odstotnih carin na evropske države, če ne bo dosežen dogovor o Grenlandiji.

Da: Zagrozil je osmim državam s carinami do nakupa otoka.

Analiza sentimenta

entities

• Rusija
• Kitajska
• Združene države Amerike
• Danska
• Evropska unija
• Norveški Nobelov odbor
• Donald Trump
• Jonas Gahr Støre
• Grenlandija
• Norveška
• María Corina Machado
• Nato
• Antonio Costa
• Scott Bessent
• Slovenija

key differences

Antonio Costa

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v kontekstu napetosti.

Danska

Trumpova kritika nasproti nevtralni suverenosti.

Donald Trump

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v interpretaciji.

Evropska unija

Prevladujejo nevtralne novice in kritike o šibkosti.

Grenlandija

Viri enotno nevtralno poudarjajo strateški in ozemeljski spor.

Jonas Gahr Støre

Vsi viri so povsem enotni, nevtralni in brez razlik.

Kitajska

Razpon od nevtralne potencialne do izrecne varnostne grožnje.

María Corina Machado

Viri so enotno nevtralni, razlika je le v omembi obiska Bele hiše.

Nato

Vsi viri so nevtralni, poudarek je le na Trumpovih zahtevah.

Norveška

Enotno nevtralno, Dnevnik izstopa s Trumpom in zakonodajo.

Norveški Nobelov odbor

Večina nevtralno citira pravila, Delo poudarja Trumpovo kritiko.

Rusija

Razpon od nevtralne grožnje do izrazito negativne nevarnosti.

Scott Bessent

Viri so enotno nevtralni; izpostavljajo le podporo Trumpu.

Slovenija

Le Žurnal24 poroča nevtralno o vojaški napotitvi na Grenlandijo.

Združene države Amerike

Večina poroča nevtralno, Žurnal24 in Primorske pa poudarjata moč.

source analyses

24ur

Antonio Costa

Ni omenjeno

Danska

Ni omenjeno

Donald Trump

Nevtralno: Poročanje o vsebini pisma in njegovih izjavah.

Evropska unija

Ni omenjeno

Grenlandija

Nevtralno: Omenjena kot predmet Trumpovega interesa.

Jonas Gahr Støre

Nevtralno: Omenjen le kot prejemnik Trumpovega pisma.

Kitajska

Ni omenjeno

María Corina Machado

Ni omenjeno

Nato

Ni omenjeno

Norveška

Nevtralno: Omenjena v kontekstu države prejemnika in odbora.

Norveški Nobelov odbor

Nevtralno: Omenjen kot institucija, ki podeljuje nagrado.

Rusija

Ni omenjeno

Scott Bessent

Ni omenjeno

Slovenija

Ni omenjeno

Združene države Amerike

Nevtralno: Omenjene v kontekstu Trumpovih interesov.

Delo

Antonio Costa

Nevtralno: Citiran kot napovedovalec vrha EU brez meta-vrednotenja.

Danska

Negativno: Trump jo kritizira kot nesposobno za zaščito ozemlja.

Donald Trump

Nevtralno: Poročanje o njegovih izjavah in pismu brez meta-vrednotenja.

Evropska unija

Negativno: Bessent jo označi za šibko; EU kritizira napoved carin.

Grenlandija

Nevtralno: Osrednji predmet spora in ozemeljskih teženj.

Jonas Gahr Støre

Nevtralno: Omenjen kot prejemnik pisma in vir potrditve avtentičnosti.

Kitajska

Negativno: Omenjena kot grožnja v Trumpovem pismu.

María Corina Machado

Nevtralno: Omenjena kot lanska prejemnica nagrade brez vrednotenja.

Nato

Nevtralno: Omenjen v kontekstu Trumpovih zaslug in zahtev do zavezništva.

Norveška

Nevtralno: Omenjena le v kontekstu premiera in Nobelovega odbora.

Norveški Nobelov odbor

Negativno: Trump jih krivi za nepodelitev nagrade; odbor le citiran.

Rusija

Negativno: Omenjena kot grožnja, pred katero Danska ne more zaščititi.

Scott Bessent

Nevtralno: Citiran kot podpornik Trumpovih prizadevanj.

Slovenija

Ni omenjeno

Združene države Amerike

Nevtralno: Omenjene kot država, ki jo zastopa Trump in Bessent.

Dnevnik

Antonio Costa

Ni omenjeno

Danska

Nevtralno: Omenjena le kot suverena država, ki ji Grenlandija pripada.

Donald Trump

Nevtralno: Poročanje o njegovih izjavah in pismu brez meta-vrednotenja.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena prek voditeljev, ki se upirajo nakupu Grenlandije.

Grenlandija

Nevtralno: Omenjena kot predmet ozemeljskega in varnostnega interesa.

Jonas Gahr Støre

Nevtralno: Omenjen kot prejemnik pisma in govorec o uradnem stališču.

Kitajska

Ni omenjeno

María Corina Machado

Nevtralno: Informativno omenjena kot prejemnica nagrade za leto 2025.

Nato

Ni omenjeno

Norveška

Nevtralno: Omenjena v kontekstu zakonodaje in Trumpovih očitkov.

Norveški Nobelov odbor

Nevtralno: Omenjen kot cilj Trumpovih očitkov o vplivu vlade.

Rusija

Nevtralno: Omenjena kot zunanja grožnja v Trumpovem kontekstu.

Scott Bessent

Ni omenjeno

Slovenija

Ni omenjeno

Združene države Amerike

Nevtralno: Omenjene kot država, katere interese Trump zastopa.

Mladina

Antonio Costa

Ni omenjeno

Danska

Negativno: Trump v pismu izpodbija njeno pravico do lastništva in zaščite.

Donald Trump

Nevtralno: Poročanje o vsebini pisma in njegovih trditvah brez meta-vrednotenja.

Evropska unija

Ni omenjeno

Grenlandija

Nevtralno: Omenjena kot predmet ozemeljskih in varnostnih razprav.

Jonas Gahr Støre

Nevtralno: Omenjen kot prejemnik pisma in vir potrditve avtentičnosti.

Kitajska

Nevtralno: Omenjena le kot potencialna grožnja v Trumpovem pismu.

María Corina Machado

Nevtralno: Informativno omenjena kot lanska prejemnica nagrade.

Nato

Nevtralno: Omenjen v kontekstu Trumpovih trditev o njegovih zaslugah.

Norveška

Nevtralno: Omenjena v kontekstu premierja in Nobelovega odbora.

Norveški Nobelov odbor

Nevtralno: Citirano njihovo pojasnilo o pravilih podeljevanja nagrade.

Rusija

Nevtralno: Omenjena le kot potencialna grožnja v Trumpovem pismu.

Scott Bessent

Ni omenjeno

Slovenija

Ni omenjeno

Združene države Amerike

Nevtralno: Omenjene kot država, katere interese Trump zastopa.

Primorske Novice

Antonio Costa

Nevtralno: Omenjen kot govorec, ki napoveduje vrh EU.

Danska

Negativno: Trump jo kritizira kot nesposobno za zaščito ozemlja.

Donald Trump

Nevtralno: Omenjen kot govorec in akter brez uredniškega vrednotenja.

Evropska unija

Negativno: Bessent jo posredno označi za šibko (Evropejci).

Grenlandija

Nevtralno: Predmet ozemeljskega spora in varnostnih interesov.

Jonas Gahr Støre

Nevtralno: Omenjen le kot prejemnik pisma in vir potrditve.

Kitajska

Negativno: Omenjena kot grožnja varnosti na Grenlandiji.

María Corina Machado

Nevtralno: Omenjena kot lanska prejemnica nagrade brez vrednotenja.

Nato

Nevtralno: Omenjen v kontekstu Trumpovih izjav o zaslugah in dolžnostih.

Norveška

Nevtralno: Omenjena le v povezavi s premierjem in mediji.

Norveški Nobelov odbor

Nevtralno: Citiran glede pravil o podelitvi in prenosu nagrade.

Rusija

Negativno: Omenjena kot grožnja varnosti na Grenlandiji.

Scott Bessent

Nevtralno: Citiran kot podpornik Trumpovih prizadevanj.

Slovenija

Ni omenjeno

Združene države Amerike

Pozitivno: Bessent jih opisuje kot najmočnejšo državo, ki izžareva moč.

RTV Slovenija

Antonio Costa

Ni omenjeno

Danska

Nevtralno: Omenjena v kontekstu lastništva in zaščite ozemlja.

Donald Trump

Nevtralno: Poročanje o njegovih izjavah in dejanjih brez meta-vrednotenja.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu carin in vojne v Ukrajini.

Grenlandija

Nevtralno: Omenjena kot predmet ozemeljskih in političnih razprav.

Jonas Gahr Støre

Nevtralno: Citiran kot vir informacij o pismu in postopku nagrade.

Kitajska

Nevtralno: Omenjena kot potencialna grožnja Grenlandiji.

María Corina Machado

Nevtralno: Omenjena kot lanska prejemnica nagrade in njena dejanja.

Nato

Nevtralno: Omenjen v kontekstu Trumpovih izjav o prispevku k zavezništvu.

Norveška

Nevtralno: Omenjena v povezavi s premierjem in Nobelovo nagrado.

Norveški Nobelov odbor

Nevtralno: Omenjen kot neodvisen organ, ki pojasnjuje pravila nagrade.

Rusija

Nevtralno: Omenjena kot akter v vojni in potencialna grožnja.

Scott Bessent

Ni omenjeno

Slovenija

Ni omenjeno

Združene države Amerike

Nevtralno: Omenjene kot država, ki jo Trump zastopa v pogajanjih.

Reporter

Antonio Costa

Ni omenjeno

Danska

Negativno: Trump v pismu izpodbija njeno pravico do lastništva otoka.

Donald Trump

Nevtralno: Poročanje o njegovih izjavah in pismu brez meta-vrednotenja.

Evropska unija

Ni omenjeno

Grenlandija

Nevtralno: Omenjena kot predmet ozemeljskih teženj in strateškega nadzora.

Jonas Gahr Støre

Nevtralno: Omenjen kot prejemnik pisma in vir potrditve avtentičnosti.

Kitajska

Nevtralno: Omenjena kot potencialna grožnja varnosti Grenlandije.

María Corina Machado

Nevtralno: Omenjena kot lanska prejemnica nagrade in obiskovalka Bele hiše.

Nato

Nevtralno: Omenjen v kontekstu Trumpovih zaslug in pričakovanj do zveze.

Norveška

Nevtralno: Omenjena v kontekstu premierja in Nobelovega odbora.

Norveški Nobelov odbor

Nevtralno: Citirana njihova pojasnila o pravilih podeljevanja nagrade.

Rusija

Nevtralno: Omenjena kot potencialna grožnja varnosti Grenlandije.

Scott Bessent

Ni omenjeno

Slovenija

Ni omenjeno

Združene države Amerike

Nevtralno: Omenjene kot država, katere interese Trump zastopa.

STA

Antonio Costa

Ni omenjeno

Danska

Ni omenjeno

Donald Trump

Nevtralno: Omenjen kot avtor pisma in pobudnik želje po nakupu.

Evropska unija

Ni omenjeno

Grenlandija

Nevtralno: Omenjena kot predmet ozemeljskega interesa v pismu.

Jonas Gahr Støre

Nevtralno: Omenjen kot prejemnik pisma in podajalec pojasnil.

Kitajska

Ni omenjeno

María Corina Machado

Ni omenjeno

Nato

Ni omenjeno

Norveška

Nevtralno: Omenjena v kontekstu premierja in Nobelovega odbora.

Norveški Nobelov odbor

Nevtralno: Omenjen kot razlog v Trumpovi argumentaciji.

Rusija

Ni omenjeno

Scott Bessent

Ni omenjeno

Slovenija

Ni omenjeno

Združene države Amerike

Nevtralno: Omenjene kot država predsednika Trumpa.

Žurnal24

Antonio Costa

Nevtralno: Omenjen kot govorec, ki napoveduje vrh EU zaradi napetosti.

Danska

Negativno: Trump jo kritizira zaradi nesposobnosti upravljanja in obrambe.

Donald Trump

Nevtralno: Poročanje o njegovih izjavah, objavah in pismih brez meta-vrednotenja.

Evropska unija

Negativno: Bessent jo posredno kritizira z izjavo, da Evropejci izžarevajo šibkost.

Grenlandija

Nevtralno: Osrednji predmet spora in ozemeljskih teženj brez vrednotenja otoka.

Jonas Gahr Støre

Nevtralno: Omenjen le kot prejemnik pisma in vir potrditve avtentičnosti.

Kitajska

Negativno: Trump jo izrecno označuje kot grožnjo varnostnim interesom.

María Corina Machado

Nevtralno: Omenjena le kot lanska prejemnica nagrade in obiskovalka Bele hiše.

Nato

Nevtralno: Omenjen v kontekstu Trumpovih zahtev in preteklih opozoril Danski.

Norveška

Nevtralno: Omenjena v povezavi s premierjem in Nobelovim odborom.

Norveški Nobelov odbor

Nevtralno: Citirana njihova pojasnila o pravilih podeljevanja nagrade.

Rusija

Negativno: Trump jo izrecno označuje kot grožnjo na Grenlandiji.

Scott Bessent

Nevtralno: Citiran kot podpornik Trumpovih prizadevanj brez meta-vrednotenja.

Slovenija

Nevtralno: Informativna omemba napotitve dveh častnikov na Grenlandijo.

Združene države Amerike

Pozitivno: Bessent jih opisuje kot najmočnejšo in "najbolj vročo" državo.

Viri

articles

• article order

  2

  body

  s pojasnili norveškega premierja v 6. in 7. odstavku Washington, 19. januarja (STA) - Ameriški predsednik Donald Trump je na norveškega premierja Jonasa Gahra Stoereja naslovil pismo, v katerem kot glavni razlog za željo po pridobitvi Grenlandije omenja odločitev norveškega Nobelovega odbora, ...

  language

  slv

  published at

  2026-01-19T11:14:24

  source

  STA

  title

  Trump kot razlog za pridobitev Grenlandije omenja odločitev Nobelovega odbora (dopolnjeno)

  url

  https://www.sta.si/3510550/

• article order

  9

  body

  Trump je bil v ponedeljkovem pogovoru za ameriško televizijo NBC zadržan glede vprašanja, kako daleč je pripravljen iti, da bi prevzel nadzor nad Grenlandijo, ki je avtonomno ozemlje v okviru Danske. "Brez komentarja," je odgovoril na vprašanje, ali bi za zavzetje Grenlandije uporabil silo. V pogovoru je ameriški predsednik okrivil tudi evropske voditelje, ker so se upirali njegovim prizadevanjem za pridobitev Grenlandije, ki je po njegovem mnenju potrebna za zaščito nacionalne varnosti ZDA pred zunanjimi grožnjami. "Evropa bi se morala osrediniti na vojno med Rusijo in Ukrajino, ker, odkrito povedano, vidite, kaj jim je to prineslo. Na to bi se morala osrediniti Evropa, ne na Grenlandijo," je dejal. Na vprašanje, ali bo uresničil načrte o uvedbi carin na evropske države, če ne bo dosežen dogovor z Grenlandijo, je Trump odgovoril: "Stoodstotno bom." Ko je pogovor nanesel na Nobelovo nagrado za mir, je Trump ponovil, kar je povedal že prej, ko je dejal, da je s svojimi mirovniškimi prizadevanji ustavil osem vojn in rešil številna življenja, kar je še večja nagrada. "Nobelova nagrada me ne zanima," je zatrdil. Predtem so mediji razkrili, da je Trump v pismu norveškemu premierju Jonasu Gahru Støreju navedel, da se ne čuti več dolžan razmišljati izključno o miru, ker ni prejel Nobelove nagrade za mir. "Glede na to, da se je vaša država odločila, da mi ne podeli Nobelove nagrade za mir, ker sem ustavil VEČ KOT osem vojn, se ne čutim več dolžan razmišljati izključno o miru, čeprav bo ta vedno prevladoval, ampak lahko zdaj razmišljam o tem, kaj je dobro in primerno za Združene države Amerike," je Trump zapisal v pismu. Dodal je, da Danska ozemlja Grenlandije ne more zaščititi pred Rusijo ali Kitajsko. Vprašal je tudi, zakaj ima Danska sploh pravico do lastništva arktičnega otoka. "Ni nobenih pisnih dokumentov, le da je tam pred sto leti pristala ladja, vendar so tam pristajale tudi naše ladje," je zapisal. Poudaril je še, da je za zvezo Nato naredil več kot kdor koli drug od njegove ustanovitve, zdaj pa bi moralo zavezništvo narediti nekaj za ZDA. "Svet ni varen, če nimamo celotnega in popolnega nadzora nad Grenlandijo," je ponovil Trump. Norveški premier Store je za norveški časopis VG potrdil avtentičnost pisma. Po poročanju ameriške javne televizije PBS so uslužbenci ameriškega sveta za nacionalno varnost pismo posredovali več evropskim veleposlanikom v Washingtonu. Norveški premier je pozneje poudaril, da Nobelove nagrade za mir ne podeljuje norveška vlada, ampak neodvisen Nobelov odbor, kar da je jasno pojasnil tudi Trumpu. V pogovoru za NBC je Trump zavrnil idejo, da Norveška nima vpliva na odločitev o Nobelovi nagradi za mir. "Norveška ima to popolnoma pod nadzorom, ne glede na to, kaj pravijo," je prepričan. "Radi pravijo, da nimajo nič s tem, ampak imajo s tem vse," je dodal. Za časopis VG, ki ga povzema portal Politico, pa je Støre dejal, da je Trumpovo pismo odgovor na kratko sporočilo, ki mu ga je poslal v svojem in imenu finskega predsednika Alexandra Stubba. V njem sta ameriškega predsednika pozvala k umiritvi napetosti glede Grenlandije in zaprosila za tristranski telefonski pogovor. Nobelovo nagrado za mir je lani prejela vodja venezuelska opozicijska političarka María Corina Machado, ki je med drugim podpirala napad ZDA na svojo domovino. Trump je večkrat javno poudaril, da bi moral nagrado prejeti on, ker da je končal več vojn po svetu. Machado je nagrado prejšnji teden med obiskom v Beli hiši izročila Trumpu. Nobelov odbor je v nedeljo poudaril, da je švedski izumitelj Alfred Nobel, ki je nagrado za mir predvidel v svoji oporoki, naročil, naj jo dobi tisti, ki je "naredil največ za bratstvo med narodi", in določil, kdo ima pravico do nje. "Nagrade zato ni mogoče niti simbolično prenesti ali posredovati naprej," je zapisal odbor. Katoliški kardinali New Yorka, Chicaga in Newarka so v skupni izjavi Trumpovo administracijo pozvali k moralnemu odnosu v zunanji politiki. Kardinali Blase Cupich, Robert McElroy in Joseph Tobin so opozorili, da se je brez moralne vizije sedanja razprava o zunanji politiki Washingtona pogreznila v polarizacijo, strankarstvo ter ozke gospodarske in socialne interese. To je druga izjava vrha Katoliške cerkve ZDA proti Trumpovi politiki, po lanski kritiki politike do priseljencev. Novembra je celotna katoliška škofovska konferenca obsodila množične deportacije prebežnikov in njihovo diskreditacijo v javnem diskurzu. Trije kardinali so se v pismu nanašali na pomemben januarski zunanjepolitični govor papeža Leona XIV. pred veleposlaniki, akreditiranimi pri Svetem sedežu. Čeprav Washingtona ni posebej omenjal, je papež obsodil način, kako države uporabljajo silo za uveljavljanje svoje prevlade po vsem svetu, s čimer popolnoma spodkopavajo mir in mednarodni pravni red po drugi svetovni vojni. Trije kardinali so medtem v svoji izjavi navedli Venezuelo, Grenlandijo in Ukrajino. Ta žarišča po njihovih navedbah izpostavljajo temeljna vprašanja o uporabi vojaške sile in pomenu miru, pa tudi zmanjšanja mednarodne pomoči Trumpove vlade. "Moralna vloga naše države v boju proti zlu po svetu, ohranjanju pravice do življenja in človeškega dostojanstva ter podpiranju verske svobode je pod drobnogledom. Zavračamo vojno kot instrumenta ozkih nacionalnih interesov in razglašamo, da je vojaško ukrepanje treba obravnavati le kot skrajno sredstvo v izjemnih situacijah, ne pa kot običajen instrument nacionalne politike," so zapisali. Škof Episkopalne cerkve v New Hampshiru Rob Hirschfeld je prejšnji teden svojim duhovnikom na maši za Renee Good, ki jo je 7. januarja v Minneapolisu ubil agent službe za priseljevanje in carine (Ice) svetoval, naj dokončajo oporoke in uredijo svoje zadeve ter se v zaradi ravnanja Trumpove vlade tako pripravijo na novo obdobje mučeništva. Najvišji škof Episkopalne cerkve Sean W. Rowe je med mašo v nedeljo pozval k nadaljevanju upora, zagovarjanja, pričevanja in opravljanja krivic. "Še naprej nudimo zatočišče in skrbimo za tiste med nami, ki so priseljenci in begunci, ker jih Bog ljubi in brez njih ne moremo biti popolna cerkev," je dejal.

  language

  slv

  published at

  2026-01-19T20:51:20

  source

  RTV Slovenija

  title

  Trump: Evropa bi se morala osrediniti na vojno med Rusijo in Ukrajino, ne na Grenlandijo

  url

  https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/trump-evropa-bi-se-morala-osrediniti-na-vojno-med-rusijo-in-ukrajino-ne-na-grenlandijo/770565

• article order

  11

  body

  Ameriški predsednik Donald Trump je na norveškega premierja Jonasa Gahra Stoereja naslovil pismo, v katerem kot glavni razlog za željo po pridobitvi Grenlandije omenja odločitev norveškega Nobelovega odbora, ki mu lani ni podelil Nobelove nagrade za mir, poročajo ameriški mediji. "Glede na to, da se je vaša država odločila, da mi ne podeli Nobelove nagrade za mir, ker sem ustavil VEČ KOT osem vojn, se ne čutim več dolžan razmišljati izključno o miru, čeprav bo ta vedno prevladoval, ampak lahko zdaj razmišljam o tem, kaj je dobro in primerno za Združene države Amerike," je Trump zapisal v pismu. Nobelovo nagrado za mir sicer podeljuje Norveški Nobelov odbor, ki pa ga imenuje norveški parlament.

  language

  slv

  published at

  2026-01-19T10:06:25

  source

  24ur

  title

  Užaljeni Trump? Ker ni dobil Nobelove nagrade, si želi Granlandijo

  url

  https://www.24ur.com/novice/tujina/uzaljeni-trump-ker-ni-dobil-nobelove-nagrade-si-zeli-granlandijo.html

• article order

  4

  body

  Ameriški predsednik Donald Trump je na norveškega premiera Jonasa Gahra Støreja naslovil pismo, v katerem kot glavni razlog za željo po pridobitvi Grenlandije omenja odločitev norveškega Nobelovega odbora, ki mu lani ni podelil Nobelove nagrade za mir, poročajo ameriški mediji. "Glede na to, da se je vaša država odločila, da mi ne podeli Nobelove nagrade za mir, ker sem ustavil VEČ KOT osem vojn, se ne čutim več dolžnega razmišljati izključno o miru, čeprav bo ta vedno prevladoval, ampak lahko zdaj razmišljam o tem, kaj je dobro in primerno za Združene države Amerike," je Trump zapisal v pismu. Dodal je, da Danska ozemlja Grenlandije ne more zaščititi pred Rusijo ali Kitajsko. Postavil je tudi retorično vprašanje, zakaj ima Danska sploh pravico do lastništva arktičnega otoka. "Ni nobenih pisnih dokumentov, le da je tam pred sto leti pristala ladja, vendar so tam pristajale tudi naše ladje," je zapisal. Poudaril je še, da je za zvezo Nato naredil več kot kdor koli drug od njegove ustanovitve, zdaj pa bi moralo zavezništvo narediti nekaj za ZDA. "Svet ni varen, če nimamo popolnega in popolnega nadzora nad Grenlandijo," je ponovil Trump. Avtentičnost pisma je za francosko tiskovno agencijo AFP potrdil vir blizu zadevi, Støre pa za norveški časnik VG. Po poročanju ameriške televizije PBS News so uslužbenci ameriškega sveta za nacionalno varnost pismo posredovali več evropskim veleposlanikom v Washingtonu. Nobelovo nagrado za mir je lani prejela vodja venezuelske opozicije María Corina Machado. Trump je večkrat javno poudaril, da bi moral nagrado prejeti on, ker je končal več vojn po svetu. Machadova je nagrado prejšnji teden med obiskom v Beli hiši izročila Trumpu. Nobelov odbor je v nedeljo izpostavil, da je švedski izumitelj Alfred Nobel, ki je nagrado za mir predvidel v svoji oporoki, naročil, naj jo dobi tisti, ki je "naredil največ za bratstvo med narodi", in določil, kdo ima pravico do nje. "Nagrade zato ni mogoče niti simbolično prenesti ali posredovati naprej," je zapisal odbor. Že pred tem je ameriški predsednik na svojem omrežju neposredno kritiziral Dansko. "Nato že 20 let govori Danski, da mora odstraniti rusko grožnjo z Grenlandije. Na žalost Danska ni bila sposobna glede tega narediti nič. Zdaj je napočil čas in to bo narejeno," je zapisal. V soboto je osmim evropskim državam, ki so kot prve napotile manjše število vojakov na Grenlandijo, celo zagrozil s postopno uvedbo carin v višini do 25 odstotkov, dokler ZDA ne bodo kupile arktičnega otoka. V objavi na omrežju truth social je dodal, da so ZDA pripravljene na takojšnja pogajanja z Dansko in drugimi državami. Predsednik evropskega sveta Antonio Costa je v nedeljo napovedal izredni vrh članic EU, na katerem naj razpravljali o napetostih v povezavi z Grenlandijo in uskladili odziv na napoved carin. Stalni predstavniki držav članic Unije so se v nedeljo strinjali, da bi carine spodkopale transatlantske odnose in da niso v skladu z julija lani sklenjenim trgovinskim dogovorom med EU in ZDA. Pri prizadevanjih za pridobitev nadzora nad avtonomnim danskim ozemljem je Trumpa v nedeljo podprl tudi finančni minister Scott Bessent. V pogovoru za televizijo NBC je menil, da je mogoče Grenlandijo braniti le, če postane del ZDA. V tem primeru namreč obramba sploh ne bi bila potrebna, saj da drugi priznavajo ameriško moč. Poleg tega se ZDA po njegovih besedah pri nacionalni varnosti ne bodo zanašale na druge. "Konflikta ne bo, ker so ZDA trenutno najbolj vroča država na svetu. Smo najmočnejša država na svetu. Evropejci izžarevajo šibkost. ZDA izžarevajo moč," je Bessent dejal v izjavah, ki jih povzema nemška tiskovna agencija DPA.

  language

  slv

  published at

  2026-01-19T09:54:02

  source

  Delo

  title

  Trump norveškemu premieru: Vi ste krivi, ker mi niste podelili Nobelove nagrade

  url

  https://www.delo.si/novice/svet/trump-norveskemu-premieru-vi-ste-krivi-ker-mi-niste-podelili-nobelove-nagrade

• article order

  1

  body

  Ameriški predsednik Donald Trump je na norveškega premierja Jonasa Gahra Stoereja naslovil pismo, v katerem kot glavni razlog za željo po pridobitvi Grenlandije omenja odločitev norveškega Nobelovega odbora, ki mu lani ni podelil Nobelove nagrade za mir, poročajo ameriški mediji. "Glede na to, da se je vaša država odločila, da mi ne podeli Nobelove nagrade za mir, ker sem ustavil VEČ KOT osem vojn, se ne čutim več dolžan razmišljati izključno o miru, čeprav bo ta vedno prevladoval, ampak lahko zdaj razmišljam o tem, kaj je dobro in primerno za Združene države Amerike," je Trump zapisal v pismu. "Glede na to, da se je vaša država odločila, da mi ne podeli Nobelove nagrade za mir, ker sem ustavil VEČ KOT osem vojn, se ne čutim več dolžan razmišljati izključno o miru, čeprav bo ta vedno prevladoval, ampak lahko zdaj razmišljam o tem, kaj je dobro in primerno za Združene države Amerike." Dodal je, da Danska ozemlja Grenlandije ne more zaščititi pred Rusijo ali Kitajsko. Zastavil je tudi retorično vprašanje, zakaj ima Danska sploh pravico do lastništva arktičnega otoka. "Ni nobenih pisnih dokumentov, le da je tam pred sto leti pristala ladja, vendar so tam pristajale tudi naše ladje," je zapisal. Izpostavil je še, da je za zvezo Nato naredil več kot kdor koli drug od njegove ustanovitve, zdaj pa bi moralo zavezništvo narediti nekaj za ZDA. "Svet ni varen, če nimamo popolnega in popolnega nadzora nad Grenlandijo," je ponovil Trump. "Ni nobenih pisnih dokumentov, le da je tam pred sto leti pristala ladja, vendar so tam pristajale tudi naše ladje:" Avtentičnost pisma je za francosko tiskovno agencijo AFP potrdil vir blizu zadevi, Store pa za norveški časnik VG. Po poročanju ameriške televizije PBS News so uslužbenci ameriškega sveta za nacionalno varnost pismo posredovali več evropskim veleposlanikom v Washingtonu. Nobelovo nagrado za mir je lani prejela vodja venezuelske opozicije Maria Corina Machado. Trump je večkrat javno poudaril, da bi moral nagrado prejeti on, ker je končal več vojn po svetu. Machado je nagrado prejšnji teden med obiskom v Beli hiši izročila Trumpu. Nobelov odbor je v nedeljo izpostavil, da je švedski izumitelj Alfred Nobel, ki je nagrado za mir predvidel v svoji oporoki, naročil, naj jo dobi tisti, ki je "naredil največ za bratstvo med narodi" in določil, kdo ima pravico do nje. "Nagrade zato ni mogoče niti simbolično prenesti ali posredovati naprej," je zapisal odbor.

  language

  slv

  published at

  2026-01-19T10:01:27

  source

  Mladina

  title

  "Svet ni varen, če nimamo nadzora nad Grenlandijo"

  url

  https://www.mladina.si/246203/donald-trump-svet-ni-varen-ce-nimamo-nadzora-nad-grenlandijo/

• article order

  13

  body

  Potem ko je ameriški predsednik povedal, da se zato, ker ni prejel Nobelove nagrade za mir, "ne čuti več zavezanega delovati izključno v imenu miru", je na novinarsko vprašanje, ali bi za zavzetje Grenlandije uporabil silo, odgovoril: "Brez komentarja." Kot smo poročali, je Donald Trump v pismu norveškemu premierju Jonasu Gahru Støreju vprašanje Grenlandije povezal s tem, da lani ni prejel Nobelove nagrade za mir. Norveški voditelj je pismo objavil v skladu z norveškimi zakoni o razkritju informacij javnega značaja. V pismu je Trump napisal, da se glede na to, da se država ni odločila, da mu podeli Nobelovo nagrado za mir, ker je "ustavil osem vojn in več, ne čuti več dolžnega razmišljati zgolj o miru". Dodal je, da zdaj razmišlja predvsem o tem, kaj je dobro in pravilno za Združene države Amerike. Norveški premier Støre je v ponedeljkovi izjavi poudaril, da je stališče Norveške glede Grenlandije jasno. Grenlandija je del Kraljevine Danske, Norveška pa jo pri tem vprašanju v celoti podpira. Nobelovo nagrado za mir vsako leto podeli petčlanski odbor, ki ga imenuje norveški parlament. V letu 2025 je odbor za nagrajenko izbral Mario Corino Machado, venezuelsko opozicijsko voditeljico. Trump je v današnjem intervjuju zavrnil zamisel, da Norveška nima vpliva na izbor prejemnikov Nobelovih nagrad. Za NBC News je dejal, da norveška vlada popolnoma nadzoruje odbor, ne glede na to, kaj trdijo. Dodal je, da radi pravijo, da nimajo nič s tem, vendar imajo po njegovem mnenju "prste pri vsem". "Za Nobelovo nagrado mi ni mar" Kljub očitno nasprotnemu je v intervjuju za NBC News nato dejal, da mu za Nobelovo nagrado ni mar. V intervjuju je okrivil tudi evropske voditelje, ki so se uprli njegovim prizadevanjem za nakup Grenlandije, ki jo po njegovih besedah ZDA potrebujejo za zaščito nacionalne varnosti pred zunanjimi grožnjami. Meni, da bi se morala Evropa osredotočiti na Rusijo in Ukrajino, ne pa na Grenlandijo. Na vprašanje, ali bo uresničil načrte za uvedbo carin evropskim državam, če dogovora o Grenlandiji ne bo, je odgovoril: "Da, stoodstotno."

  language

  slv

  published at

  2026-01-19T19:32:29

  source

  Dnevnik

  title

  Trump v odgovoru na vprašanje, ali bo s silo zavzel Grenlandijo: "Brez komentarja"

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/svet/trump-v-odgovoru-na-vprasanje-ali-bo-s-silo-zavzel-grenlandijo-brez-komentarja-2779635/

• article order

  5

  body

  Ameriški predsednik Donald Trump je danes znova kritiziral Dansko glede upravljanja Grenlandije, kjer da ji ni uspelo odpraviti "ruske grožnje". "Nato že 20 let govori Danski, da mora odstraniti rusko grožnjo z Grenlandije. Na žalost Danska ni bila sposobna glede tega narediti nič. Sedaj je napočil čas in to bo narejeno," je Donald Trump ponoči zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social. Ameriški predsednik je že večkrat izrazil namero po priključitvi arktičnega otoka zaradi varnostnih interesov in domnevnih groženj Rusije in Kitajske. Napetosti okoli Grenlandije so se v zadnjih dneh še zaostrile, potem ko je Trump dejal, da bodo ZDA prevzele otok "zlepa ali zgrda" ter ob tem ni izključil možnosti prevzema s silo. V soboto je osmim evropskim državam, ki so kot prve napotile manjše število vojakov na Grenlandijo, celo zagrozil s postopno uvedbo carin v višini do 25 odstotkov, dokler ZDA ne bodo kupile arktičnega otoka. V objavi na omrežju Truth Social je dodal, da so ZDA pripravljene na takojšnja pogajanja z Dansko in drugimi državami. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je v nedeljo napovedal izredni vrh članic EU, na katerem naj razpravljali o napetostih v povezavi z Grenlandijo in uskladili odziv na napoved carin. Stalni predstavniki držav članic unije so se v nedeljo strinjali, da bi carine spodkopale transatlantske odnose in da niso v skladu z julija lani sklenjenim trgovinskim dogovorom med EU in ZDA. Pri prizadevanjih za pridobitev nadzora nad avtonomnim danskim ozemljem je Trumpa v nedeljo podprl tudi finančni minister Scott Bessent. V pogovoru za televizijo NBC je menil, da je mogoče Grenlandijo braniti le, če postane del ZDA. V tem primeru namreč obramba sploh ne bi bila potrebna, saj da drugi priznavajo ameriško moč. Poleg tega se ZDA po njegovih besedah pri nacionalni varnosti ne bodo zanašale na druge. "Konflikta ne bo, ker so ZDA trenutno najbolj vroča država na svetu. Smo najmočnejša država na svetu. Evropejci izžarevajo šibkost. ZDA izžarevajo moč," je Bessent dejal v izjavah, ki jih povzema nemška tiskovna agencija dpa. Več evropskih držav je na Grenlandijo v okviru misije Arktična odpornost napotila manjše število vojaških častnikov ali drugi pripadnikov oboroženih sil. Na otok bo dva častnika poslala tudi Slovenija. Trump je na norveškega premierja Jonasa Gahra Stoereja naslovil pismo, v katerem kot glavni razlog za željo po pridobitvi Grenlandije omenja odločitev norveškega Nobelovega odbora, ki mu lani ni podelil Nobelove nagrade za mir, poročajo ameriški mediji. "Glede na to, da se je vaša država odločila, da mi ne podeli Nobelove nagrade za mir, ker sem ustavil VEČ KOT osem vojn, se ne čutim več dolžan razmišljati izključno o miru, čeprav bo ta vedno prevladoval, ampak lahko zdaj razmišljam o tem, kaj je dobro in primerno za Združene države Amerike," je Trump zapisal v pismu. Dodal je, da Danska ozemlja Grenlandije ne more zaščititi pred Rusijo ali Kitajsko. Zastavil je tudi retorično vprašanje, zakaj ima Danska sploh pravico do lastništva arktičnega otoka. "Ni nobenih pisnih dokumentov, le da je tam pred sto leti pristala ladja, vendar so tam pristajale tudi naše ladje," je zapisal. Izpostavil je še, da je za zvezo Nato naredil več kot kdor koli drug od njegove ustanovitve, zdaj pa bi moralo zavezništvo narediti nekaj za ZDA. "Svet ni varen, če nimamo popolnega in popolnega nadzora nad Grenlandijo," je ponovil Trump. Avtentičnost pisma je za francosko tiskovno agencijo AFP potrdil vir blizu zadevi, Store pa za norveški časnik VG. Po poročanju ameriške televizije PBS News so uslužbenci ameriškega sveta za nacionalno varnost pismo posredovali več evropskim veleposlanikom v Washingtonu. Nobelovo nagrado za mir je lani prejela vodja venezuelske opozicije Maria Corina Machado. Trump je večkrat javno poudaril, da bi moral nagrado prejeti on, ker je končal več vojn po svetu. Machado je nagrado prejšnji teden med obiskom v Beli hiši izročila Trumpu. Nobelov odbor je v nedeljo izpostavil, da je švedski izumitelj Alfred Nobel, ki je nagrado za mir predvidel v svoji oporoki, naročil, naj jo dobi tisti, ki je "naredil največ za bratstvo med narodi" in določil, kdo ima pravico do nje. "Nagrade zato ni mogoče niti simbolično prenesti ali posredovati naprej," je zapisal odbor.

  language

  slv

  published at

  2026-01-19T09:53:58

  source

  Žurnal24

  title

  Trump: "Sedaj je napočil čas in to bo narejeno"

  url

  https://www.zurnal24.si/svet/trump-sedaj-je-napocil-cas-in-to-bo-narejeno-453296

• article order

  7

  body

  "NATO že 20 let govori Danski, da mora odstraniti rusko grožnjo z Grenlandije. Na žalost Danska ni bila sposobna glede tega narediti nič. Sedaj je napočil čas in to bo narejeno," je Trump ponoči zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social. Ameriški predsednik je že večkrat izrazil namero po priključitvi arktičnega otoka zaradi varnostnih interesov in domnevnih groženj Rusije in Kitajske. Napetosti okoli Grenlandije so se v zadnjih dneh še zaostrile, potem ko je Trump dejal, da bodo ZDA prevzele otok "zlepa ali zgrda" ter ob tem ni izključil možnosti prevzema s silo. V soboto je osmim evropskim državam, ki so kot prve napotile manjše število vojakov na Grenlandijo, celo zagrozil s postopno uvedbo carin v višini do 25 odstotkov, dokler ZDA ne bodo kupile arktičnega otoka. V objavi na omrežju Truth Social je dodal, da so ZDA pripravljene na takojšnja pogajanja z Dansko in drugimi državami. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je v nedeljo napovedal izredni vrh članic EU, na katerem naj bi razpravljali o napetostih v povezavi z Grenlandijo in uskladili odziv na napoved carin. Stalni predstavniki držav članic unije so se v nedeljo strinjali, da bi carine spodkopale transatlantske odnose in da niso v skladu z julija lani sklenjenim trgovinskim dogovorom med EU in ZDA. Pri prizadevanjih za pridobitev nadzora nad avtonomnim danskim ozemljem je Trumpa v nedeljo podprl tudi finančni minister Scott Bessent. V pogovoru za televizijo NBC je menil, da je mogoče Grenlandijo braniti le, če postane del ZDA. V tem primeru namreč obramba sploh ne bi bila potrebna, saj da drugi priznavajo ameriško moč. Poleg tega se ZDA po njegovih besedah pri nacionalni varnosti ne bodo zanašale na druge. "Konflikta ne bo, ker so ZDA trenutno najbolj vroča država na svetu. Smo najmočnejša država na svetu. Evropejci izžarevajo šibkost. ZDA izžarevajo moč," je Bessent dejal v izjavah, ki jih povzema nemška tiskovna agencija dpa. Ameriški predsednik pa je na norveškega premierja Jonasa Gahra Stoereja naslovil pismo, v katerem kot glavni razlog za željo po pridobitvi Grenlandije omenja odločitev norveškega Nobelovega odbora, ki mu lani ni podelil Nobelove nagrade za mir, poročajo ameriški mediji. Dodal je, da Danska ozemlja Grenlandije ne more zaščititi pred Rusijo ali Kitajsko. Zastavil je tudi retorično vprašanje, zakaj ima Danska sploh pravico do lastništva arktičnega otoka. "Ni nobenih pisnih dokumentov, le da je tam pred sto leti pristala ladja, vendar so tam pristajale tudi naše ladje," je zapisal. Izpostavil je še, da je za zvezo NATO naredil več kot kdor koli drug od njegove ustanovitve, zdaj pa bi moralo zavezništvo narediti nekaj za ZDA. Avtentičnost pisma je za francosko tiskovno agencijo AFP potrdil vir blizu zadevi, Store pa za norveški časnik VG. Po poročanju ameriške televizije PBS News so uslužbenci ameriškega sveta za nacionalno varnost pismo posredovali več evropskim veleposlanikom v Washingtonu. Nobelovo nagrado za mir je lani prejela vodja venezuelske opozicije Maria Corina Machado. Trump je večkrat javno poudaril, da bi moral nagrado prejeti on, ker je končal več vojn po svetu. Machado je nagrado prejšnji teden med obiskom v Beli hiši izročila Trumpu. Nobelov odbor je v nedeljo izpostavil, da je švedski izumitelj Alfred Nobel, ki je nagrado za mir predvidel v svoji oporoki, naročil, naj jo dobi tisti, ki je "naredil največ za bratstvo med narodi" in določil, kdo ima pravico do nje. "Nagrade zato ni mogoče niti simbolično prenesti ali posredovati naprej," je zapisal odbor.

  language

  slv

  published at

  2026-01-19T10:30:48

  source

  Primorske Novice

  title

  Trump in Grenlandija: ali gre za rusko grožnjo ali zaradi odločitve Nobelovega odbora?

  url

  https://primorske.svet24.si/svet/trump-in-grenlandija-ali-gre-za-rusko-groznjo-ali-zaradi-odlocitve-nobelovega-odbora

• article order

  0

  body

  Ameriški predsednik Donald Trump je na norveškega premierja Jonasa Gahra Stoereja naslovil pismo, v katerem kot glavni razlog za željo po pridobitvi Grenlandije omenja odločitev norveškega Nobelovega odbora, ki mu lani ni podelil Nobelove nagrade za mir, poročajo ameriški mediji. "Glede na to, da se je vaša država odločila, da mi ne podeli Nobelove nagrade za mir, ker sem ustavil VEČ KOT osem vojn, se ne čutim več dolžan razmišljati izključno o miru, čeprav bo ta vedno prevladoval, ampak lahko zdaj razmišljam o tem, kaj je dobro in primerno za Združene države Amerike," je Trump zapisal v pismu. Dodal je, da Danska ozemlja Grenlandije ne more zaščititi pred Rusijo ali Kitajsko. Zastavil je tudi retorično vprašanje, zakaj ima Danska sploh pravico do lastništva arktičnega otoka. "Ni nobenih pisnih dokumentov, le da je tam pred sto leti pristala ladja, vendar so tam pristajale tudi naše ladje," je zapisal. Izpostavil je še, da je za zvezo Nato naredil več kot kdor koli drug od njegove ustanovitve, zdaj pa bi moralo zavezništvo narediti nekaj za ZDA. "Svet ni varen, če nimamo popolnega in popolnega nadzora nad Grenlandijo," je ponovil Trump. Avtentičnost pisma je za francosko tiskovno agencijo AFP potrdil vir blizu zadevi, Store pa za norveški časnik VG. Po poročanju ameriške televizije PBS News so uslužbenci ameriškega sveta za nacionalno varnost pismo posredovali več evropskim veleposlanikom v Washingtonu. Nobelovo nagrado za mir je lani prejela vodja venezuelske opozicije Maria Corina Machado. Trump je večkrat javno poudaril, da bi moral nagrado prejeti on, ker je končal več vojn po svetu. Machado je nagrado prejšnji teden med obiskom v Beli hiši izročila Trumpu. Nobelov odbor je v nedeljo izpostavil, da je švedski izumitelj Alfred Nobel, ki je nagrado za mir predvidel v svoji oporoki, naročil, naj jo dobi tisti, ki je "naredil največ za bratstvo med narodi" in določil, kdo ima pravico do nje. "Nagrade zato ni mogoče niti simbolično prenesti ali posredovati naprej," je zapisal odbor.

  language

  slv

  published at

  2026-01-19T10:04:14

  source

  Reporter

  title

  Trumpovo maščevanje: Če ni Nobelove nagrade za mir, vzamem Grenlandijo

  url

  https://reporter.si/clanek/svet/trump-grenlandija-nobelova-nagrada-mir-norveska-1874594

source scope

analyzed source count

9

omitted articles

omitted source count

0

total source count

9