MedVrsticami

Furs na podlagi Šutarjevega zakona izvedel 1275 izvršb na socialno pomoč 21.1.2026

Analizirano 10 od 17 virov Slovenščina

Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) je na podlagi novega zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, znanega kot Šutarjev zakon, izdala 1275 sklepov o izvršbi. Ukrep je prizadel dolžnike z najmanj tremi neplačanimi prekrškovnimi terjatvami v zadnjih dveh letih, pri čemer zakon prvič omogoča poseg tudi v denarno socialno pomoč. Na terenu so na težave prvi opozorili predstavniki romske skupnosti v Novem mestu, ki so ob obisku bank ugotovili, da so njihova sredstva zasežena. Zapletlo se je pri izvajanju zakonskih določil o obveščanju centrov za socialno delo (CSD). Vodstvo CSD Novo mesto opozarja, da bi moral Furs o izvršbah predhodno obvestiti pristojni center, ki bi nato presodil o socialnem položaju dolžnika in morebitnem izplačilu pomoči v naravi, kar bi izvršbo preprečilo. Amnesty International Slovenije je ravnanje oblasti označila za samovoljno poseganje v človekove pravice, ki ranljive skupine potiska še globlje na rob družbe.

Infografika

image url: /static/img/infographics/sl_e73686811e7b5353.webp

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Delo	Nova24TV	N1	Reporter	Večer	Portal GOV.SI	Slovenske Novice
Nekateri dolžniki so zaradi izvršb ostali brez celotne denarne socialne pomoči.	Večina potrjuje rubež, GOV.SI in N1 pa sta manj določna.	Da: Nekateri na banki niso mogli dvigniti celotne pomoči zaradi zasega.	Da: Zoran Grm je potrdil, da mu je bila zasežena celotna pomoč.	Da: Članek navaja primere, ko dolžniki niso mogli dvigniti celotne pomoči.	Da: Zoran Grm in partnerka sta ostala brez celotne pomoči.	Da: Članek navaja, da je banka odtegnila celotno socialno pomoč.	Delno: Naslov omenja zaseg pomoči, vendar višina zneska ni navedena.	Da: Grum odgovarja na trditve, da ne bi smeli zaseči celotne pomoči.	Da: Članek navaja, da nekateri niso mogli dvigniti celotne pomoči.	Delno: Članek omenja rubež socialne pomoči in možnost izplačila v naravi.	Delno: Omenjeno, da so ostali brez denarja za osnovno preživetje.
Izvršbe so bile izdane dolžnikom po celotni Sloveniji in niso omejene le na romsko skupnost.	Večina potrjuje splošnost, nekateri izpostavljajo le regije.	Delno: Članek omenja Novo mesto in Rome, a zakon velja splošno.	Da: Furs navaja, da so sklepi izdani dolžnikom iz celotne Slovenije.	Da: Furs navaja, da so sklepi izdani dolžnikom po celotni Sloveniji.	Da: Furs navaja, da so sklepi izdani dolžnikom po celi Sloveniji.	Delno: Navedeno je, da sklepi niso bili izdani zgolj Romom.	Da: Furs navaja, da so sklepi izdani po celi državi, ne le Romom.	Delno: Omenjene so uprave NM, LJ in MB; romska skupnost ni omenjena.	Delno: Golob omenja vse Slovence, Žavbi pa, da pravila veljajo za vse.	Da: Sklepi so bili izdani dolžnikom iz celotne Slovenije.	Da: Članek navaja, da so dolžniki iz vse države ne glede na narodnost.
Furs v službi za odnose z javnostjo sprva ni znal pojasniti izostanka obveščanja CSD-jev.	Glavni mediji potrjujejo molk Fursa, ostali ga ignorirajo.	Delno: Članek navaja, da Furs sprva ni podal jasnih pojasnil o tem.	Da: Za STA niso znali podati odgovora in so ga obljubili kasneje.	Da: Služba za odnose z javnostjo danes ni znala podati odgovora.	Da: Danes niso znali podati odgovora in so ga obljubili za četrtek.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Furs je na podlagi Šutarjevega zakona izdal 1275 sklepov o izvršbi dolžnikom.	Viri se razhajajo med številkama 1275 in 1674.	Da: Furs je izdal 1275 sklepov o izvršbi na podlagi tega zakona.	Da: Furs je potrdil izdajo 1275 sklepov po Šutarjevem zakonu.	Da: Furs je potrdil izdajo 1275 sklepov na podlagi tega zakona.	Da: Furs je potrdil izdajo 1275 sklepov na podlagi tega zakona.	Da: Besedilo eksplicitno navaja številko 1275 sklepov o izvršbi.	Da: Furs je potrdil izdajo 1275 sklepov po tem zakonu.	Ne: Članek navaja 1674 izdanih sklepov 1085 dolžnikom.	Ni omenjeno	Ne: Članek navaja 1.674 izdanih sklepov o izvršbi.	Ne: Članek navaja 1674 sklepov za 1058 dolžnikov.
Šutarjev zakon omogoča izvršbo na denarno socialno pomoč za dolžnike z vsaj tremi neplačanimi prekrški.	Viri so enotni; razlike so le v poimenovanju dolga.	Da: Zakon dovoljuje poseg v pomoč ob vsaj treh neplačanih kaznih.	Da: Izvršba je dopustna za tiste z vsaj tremi neplačanimi prekrški.	Da: Zakon omogoča izvršbo ob vsaj treh neplačanih prekrških.	Da: Zakon dovoljuje izvršbo ob vsaj treh neplačanih terjatvah.	Da: Zakon to omogoča za tiste z vsaj tremi neplačanimi obveznostmi.	Da: Zakon dopušča izvršbo na pomoč ob vsaj treh neplačanih terjatvah.	Da: Zakon to dovoljuje za vsaj tri neplačane prekrškovne terjatve.	Da: Grum potrjuje izvršbe za tiste z vsaj tremi terjatvami.	Da: Zakon omogoča rubež pomoči ob vsaj 3 neplačanih obveznostih.	Da: Zakon dovoljuje izterjavo ob vsaj treh neplačanih kaznih.
Furs nima podatkov o tem, koliko dolžnikom so bila sredstva zarubljena neposredno iz socialne pomoči.	Večina potrjuje nevednost Fursa, nekateri pa molčijo.	Da: Furs ne ve, koliko sredstev je bilo zarubljenih prav iz pomoči.	Da: Furs je izjavil, da teh informacij nima.	Da: Furs je izjavil, da teh informacij nima.	Da: Furs je izjavil, da teh informacij nima.	Ni omenjeno	Da: Furs nima informacij o številu odtegljajev iz socialne pomoči.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Furs ne vodi informacij o tem, ali so bila zarubljena ta sredstva.	Da: Furs ne vodi informacij o tem, ali so bila zarubljena ta sredstva.
Banka odtegne sredstva z računa dolžnika na podlagi prejetega sklepa o izvršbi.	Viri potrjujejo postopek, razlikujejo se v vlogi Fursa.	Da: Banka izvede odtegljaj na podlagi Fursovega sklepa.	Da: Banka na podlagi sklepa odtegne sredstva z računa.	Da: Banka na podlagi sklepa odtegne sredstva z računa dolžnika.	Da: Banka na podlagi sklepa odtegne sredstva z računa.	Da: Članek navaja, da je banka na podlagi zakona odtegnila sredstva.	Da: Banka na podlagi sklepa odtegne sredstva z računa dolžnika.	Delno: Omenjeno je, da Furs izdaja sklepe, ki posežejo na pomoč.	Delno: Omenjeno je, da dolžniki na banki niso mogli dvigniti sredstev.	Da: Sklep prejmeta dolžnik in banka za izvršitev rubeža.	Da: Sklep o izvršbi prejme tudi banka, kjer ima dolžnik račun.
Furs bi moral po zakonu o izvršbah obvestiti krajevno pristojen center za socialno delo.	Večina potrjuje zakonsko obvezo, nekateri molčijo ali dvomijo.	Da: Zakon določa obveznost obveščanja pristojnega CSD.	Da: Zakon določa, da mora Furs obvestiti krajevno pristojen CSD.	Da: Šutarjev zakon določa obveznost obveščanja pristojnega CSD.	Da: Šutarjev zakon določa obveznost obveščanja CSD.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: CSD Novo mesto meni, da bi Furs po zakonu moral obvestiti CSD.	Delno: CSD opozarja, da bi Furs moral pridobiti njihovo mnenje.	Delno: Omenjeno je obveščanje MDDSZ in CSD glede izplačil v naravi.	Delno: Mesojedec očita izvedbo brez obvestila CSD po zakonskih potih.
Center za socialno delo Novo mesto od Fursa ni prejel nobenih uradnih obvestil o izvršbah.	Večina potrjuje prek Pusta, Reporter pojasni pot seznama.	Da: CSD Novo mesto potrjuje, da uradnih obvestil niso prejeli.	Da: Alen Pust je izjavil, da od Fursa niso prejeli obvestil.	Da: Vodja CSD Novo mesto je potrdil, da niso prejeli obvestil Fursa.	Da: Alen Pust je potrdil, da niso prejeli obvestil s strani Fursa.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Furs je sezname poslal ministrstvu, ne krajevnim centrom.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Omenjeno, da je bila izvedba brez obvestila CSD.
Jožef Horvat Muc opozarja, da zasegi socialne pomoči pomenijo socialno bombo za romsko skupnost.	Večina citira "socialno bombo", ostali trditev prezrejo.	Da: Horvat Muc opozarja na nevarnost socialne bombe za skupnost.	Da: Horvat Muc je izrecno uporabil termin socialna bomba.	Da: Horvat Muc je izrecno uporabil izraz socialna bomba.	Da: Horvat Muc je to izrecno izjavil za STA.	Da: Horvat Muc opozarja, da se obeta socialna bomba.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
CSD lahko presodi, ali bi bilo namesto izvršbe smiselno izplačevanje pomoči v naravi.	Večina potrjuje, Nova24TV in N1 molčita, Večer je zadržan.	Da: CSD ima možnost odločanja o izplačilu pomoči v naravi.	Da: CSD presodi o smiselnosti izplačila v naravi namesto izvršbe.	Da: CSD presodi o socialnem položaju in možnosti izplačila v naravi.	Da: CSD presodi o socialnem položaju in izplačilu v naravi.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: CSD bi presodil o izplačilu v naravi namesto izvršbe.	Delno: Mesec omenja preverjanje manj ogrožajočih ukrepov.	Da: CSD lahko presoja o izplačilu socialne pomoči v naravi.	Da: Furs omenja možnost presojanja CSD o izplačilu v naravi.
Amnesty International Slovenije se je odzval na izvajanje Šutarjevega zakona.	Le STA in Delo poročata, ostali viri molčijo.	Da: Članek vključuje odziv Amnesty International Slovenije.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Organizacija je podala izjavo o kršenju človekovih pravic.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

claims

Nekateri dolžniki so zaradi izvršb ostali brez celotne denarne socialne pomoči.
Izvršbe so bile izdane dolžnikom po celotni Sloveniji in niso omejene le na romsko skupnost.
Furs v službi za odnose z javnostjo sprva ni znal pojasniti izostanka obveščanja CSD-jev.
Furs je na podlagi Šutarjevega zakona izdal 1275 sklepov o izvršbi dolžnikom.
Šutarjev zakon omogoča izvršbo na denarno socialno pomoč za dolžnike z vsaj tremi neplačanimi prekrški.
Furs nima podatkov o tem, koliko dolžnikom so bila sredstva zarubljena neposredno iz socialne pomoči.
Banka odtegne sredstva z računa dolžnika na podlagi prejetega sklepa o izvršbi.
Furs bi moral po zakonu o izvršbah obvestiti krajevno pristojen center za socialno delo.
Center za socialno delo Novo mesto od Fursa ni prejel nobenih uradnih obvestil o izvršbah.
Jožef Horvat Muc opozarja, da zasegi socialne pomoči pomenijo socialno bombo za romsko skupnost.
CSD lahko presodi, ali bi bilo namesto izvršbe smiselno izplačevanje pomoči v naravi.
Amnesty International Slovenije se je odzval na izvajanje Šutarjevega zakona.

key differences

Amnesty International Slovenije se je odzval na izvajanje Šutarjevega zakona.: Le STA in Delo poročata, ostali viri molčijo.
Banka odtegne sredstva z računa dolžnika na podlagi prejetega sklepa o izvršbi.: Viri potrjujejo postopek, razlikujejo se v vlogi Fursa.
CSD lahko presodi, ali bi bilo namesto izvršbe smiselno izplačevanje pomoči v naravi.: Večina potrjuje, Nova24TV in N1 molčita, Večer je zadržan.
Center za socialno delo Novo mesto od Fursa ni prejel nobenih uradnih obvestil o izvršbah.: Večina potrjuje prek Pusta, Reporter pojasni pot seznama.
Furs bi moral po zakonu o izvršbah obvestiti krajevno pristojen center za socialno delo.: Večina potrjuje zakonsko obvezo, nekateri molčijo ali dvomijo.
Furs je na podlagi Šutarjevega zakona izdal 1275 sklepov o izvršbi dolžnikom.: Viri se razhajajo med številkama 1275 in 1674.
Furs nima podatkov o tem, koliko dolžnikom so bila sredstva zarubljena neposredno iz socialne pomoči.: Večina potrjuje nevednost Fursa, nekateri pa molčijo.
Furs v službi za odnose z javnostjo sprva ni znal pojasniti izostanka obveščanja CSD-jev.: Glavni mediji potrjujejo molk Fursa, ostali ga ignorirajo.
Izvršbe so bile izdane dolžnikom po celotni Sloveniji in niso omejene le na romsko skupnost.: Večina potrjuje splošnost, nekateri izpostavljajo le regije.
Jožef Horvat Muc opozarja, da zasegi socialne pomoči pomenijo socialno bombo za romsko skupnost.: Večina citira "socialno bombo", ostali trditev prezrejo.
Nekateri dolžniki so zaradi izvršb ostali brez celotne denarne socialne pomoči.: Večina potrjuje rubež, GOV.SI in N1 pa sta manj določna.
Šutarjev zakon omogoča izvršbo na denarno socialno pomoč za dolžnike z vsaj tremi neplačanimi prekrški.: Viri so enotni; razlike so le v poimenovanju dolga.

source analyses

24ur

Amnesty International Slovenije se je odzval na izvajanje Šutarjevega zakona.: Ni omenjeno
Banka odtegne sredstva z računa dolžnika na podlagi prejetega sklepa o izvršbi.: Da: Banka na podlagi sklepa odtegne sredstva z računa dolžnika.
CSD lahko presodi, ali bi bilo namesto izvršbe smiselno izplačevanje pomoči v naravi.: Da: CSD presodi o socialnem položaju in možnosti izplačila v naravi.
Center za socialno delo Novo mesto od Fursa ni prejel nobenih uradnih obvestil o izvršbah.: Da: Vodja CSD Novo mesto je potrdil, da niso prejeli obvestil Fursa.
Furs bi moral po zakonu o izvršbah obvestiti krajevno pristojen center za socialno delo.: Da: Šutarjev zakon določa obveznost obveščanja pristojnega CSD.
Furs je na podlagi Šutarjevega zakona izdal 1275 sklepov o izvršbi dolžnikom.: Da: Furs je potrdil izdajo 1275 sklepov na podlagi tega zakona.
Furs nima podatkov o tem, koliko dolžnikom so bila sredstva zarubljena neposredno iz socialne pomoči.: Da: Furs je izjavil, da teh informacij nima.
Furs v službi za odnose z javnostjo sprva ni znal pojasniti izostanka obveščanja CSD-jev.: Da: Služba za odnose z javnostjo danes ni znala podati odgovora.
Izvršbe so bile izdane dolžnikom po celotni Sloveniji in niso omejene le na romsko skupnost.: Da: Furs navaja, da so sklepi izdani dolžnikom po celotni Sloveniji.
Jožef Horvat Muc opozarja, da zasegi socialne pomoči pomenijo socialno bombo za romsko skupnost.: Da: Horvat Muc je izrecno uporabil izraz socialna bomba.
Nekateri dolžniki so zaradi izvršb ostali brez celotne denarne socialne pomoči.: Da: Članek navaja primere, ko dolžniki niso mogli dvigniti celotne pomoči.
Šutarjev zakon omogoča izvršbo na denarno socialno pomoč za dolžnike z vsaj tremi neplačanimi prekrški.: Da: Zakon omogoča izvršbo ob vsaj treh neplačanih prekrških.

Delo

Amnesty International Slovenije se je odzval na izvajanje Šutarjevega zakona.: Da: Organizacija je podala izjavo o kršenju človekovih pravic.
Banka odtegne sredstva z računa dolžnika na podlagi prejetega sklepa o izvršbi.: Da: Banka na podlagi sklepa odtegne sredstva z računa.
CSD lahko presodi, ali bi bilo namesto izvršbe smiselno izplačevanje pomoči v naravi.: Da: CSD presodi o socialnem položaju in izplačilu v naravi.
Center za socialno delo Novo mesto od Fursa ni prejel nobenih uradnih obvestil o izvršbah.: Da: Alen Pust je potrdil, da niso prejeli obvestil s strani Fursa.
Furs bi moral po zakonu o izvršbah obvestiti krajevno pristojen center za socialno delo.: Da: Šutarjev zakon določa obveznost obveščanja CSD.
Furs je na podlagi Šutarjevega zakona izdal 1275 sklepov o izvršbi dolžnikom.: Da: Furs je potrdil izdajo 1275 sklepov na podlagi tega zakona.
Furs nima podatkov o tem, koliko dolžnikom so bila sredstva zarubljena neposredno iz socialne pomoči.: Da: Furs je izjavil, da teh informacij nima.
Furs v službi za odnose z javnostjo sprva ni znal pojasniti izostanka obveščanja CSD-jev.: Da: Danes niso znali podati odgovora in so ga obljubili za četrtek.
Izvršbe so bile izdane dolžnikom po celotni Sloveniji in niso omejene le na romsko skupnost.: Da: Furs navaja, da so sklepi izdani dolžnikom po celi Sloveniji.
Jožef Horvat Muc opozarja, da zasegi socialne pomoči pomenijo socialno bombo za romsko skupnost.: Da: Horvat Muc je to izrecno izjavil za STA.
Nekateri dolžniki so zaradi izvršb ostali brez celotne denarne socialne pomoči.: Da: Zoran Grm in partnerka sta ostala brez celotne pomoči.
Šutarjev zakon omogoča izvršbo na denarno socialno pomoč za dolžnike z vsaj tremi neplačanimi prekrški.: Da: Zakon dovoljuje izvršbo ob vsaj treh neplačanih terjatvah.

N1

Amnesty International Slovenije se je odzval na izvajanje Šutarjevega zakona.: Ni omenjeno
Banka odtegne sredstva z računa dolžnika na podlagi prejetega sklepa o izvršbi.: Da: Banka na podlagi sklepa odtegne sredstva z računa dolžnika.
CSD lahko presodi, ali bi bilo namesto izvršbe smiselno izplačevanje pomoči v naravi.: Ni omenjeno
Center za socialno delo Novo mesto od Fursa ni prejel nobenih uradnih obvestil o izvršbah.: Ni omenjeno
Furs bi moral po zakonu o izvršbah obvestiti krajevno pristojen center za socialno delo.: Ni omenjeno
Furs je na podlagi Šutarjevega zakona izdal 1275 sklepov o izvršbi dolžnikom.: Da: Furs je potrdil izdajo 1275 sklepov po tem zakonu.
Furs nima podatkov o tem, koliko dolžnikom so bila sredstva zarubljena neposredno iz socialne pomoči.: Da: Furs nima informacij o številu odtegljajev iz socialne pomoči.
Furs v službi za odnose z javnostjo sprva ni znal pojasniti izostanka obveščanja CSD-jev.: Ni omenjeno
Izvršbe so bile izdane dolžnikom po celotni Sloveniji in niso omejene le na romsko skupnost.: Da: Furs navaja, da so sklepi izdani po celi državi, ne le Romom.
Jožef Horvat Muc opozarja, da zasegi socialne pomoči pomenijo socialno bombo za romsko skupnost.: Ni omenjeno
Nekateri dolžniki so zaradi izvršb ostali brez celotne denarne socialne pomoči.: Delno: Naslov omenja zaseg pomoči, vendar višina zneska ni navedena.
Šutarjev zakon omogoča izvršbo na denarno socialno pomoč za dolžnike z vsaj tremi neplačanimi prekrški.: Da: Zakon dopušča izvršbo na pomoč ob vsaj treh neplačanih terjatvah.

Nova24TV

Amnesty International Slovenije se je odzval na izvajanje Šutarjevega zakona.: Ni omenjeno
Banka odtegne sredstva z računa dolžnika na podlagi prejetega sklepa o izvršbi.: Da: Članek navaja, da je banka na podlagi zakona odtegnila sredstva.
CSD lahko presodi, ali bi bilo namesto izvršbe smiselno izplačevanje pomoči v naravi.: Ni omenjeno
Center za socialno delo Novo mesto od Fursa ni prejel nobenih uradnih obvestil o izvršbah.: Ni omenjeno
Furs bi moral po zakonu o izvršbah obvestiti krajevno pristojen center za socialno delo.: Ni omenjeno
Furs je na podlagi Šutarjevega zakona izdal 1275 sklepov o izvršbi dolžnikom.: Da: Besedilo eksplicitno navaja številko 1275 sklepov o izvršbi.
Furs nima podatkov o tem, koliko dolžnikom so bila sredstva zarubljena neposredno iz socialne pomoči.: Ni omenjeno
Furs v službi za odnose z javnostjo sprva ni znal pojasniti izostanka obveščanja CSD-jev.: Ni omenjeno
Izvršbe so bile izdane dolžnikom po celotni Sloveniji in niso omejene le na romsko skupnost.: Delno: Navedeno je, da sklepi niso bili izdani zgolj Romom.
Jožef Horvat Muc opozarja, da zasegi socialne pomoči pomenijo socialno bombo za romsko skupnost.: Da: Horvat Muc opozarja, da se obeta socialna bomba.
Nekateri dolžniki so zaradi izvršb ostali brez celotne denarne socialne pomoči.: Da: Članek navaja, da je banka odtegnila celotno socialno pomoč.
Šutarjev zakon omogoča izvršbo na denarno socialno pomoč za dolžnike z vsaj tremi neplačanimi prekrški.: Da: Zakon to omogoča za tiste z vsaj tremi neplačanimi obveznostmi.

Portal GOV.SI

Amnesty International Slovenije se je odzval na izvajanje Šutarjevega zakona.: Ni omenjeno
Banka odtegne sredstva z računa dolžnika na podlagi prejetega sklepa o izvršbi.: Da: Sklep prejmeta dolžnik in banka za izvršitev rubeža.
CSD lahko presodi, ali bi bilo namesto izvršbe smiselno izplačevanje pomoči v naravi.: Da: CSD lahko presoja o izplačilu socialne pomoči v naravi.
Center za socialno delo Novo mesto od Fursa ni prejel nobenih uradnih obvestil o izvršbah.: Ni omenjeno
Furs bi moral po zakonu o izvršbah obvestiti krajevno pristojen center za socialno delo.: Delno: Omenjeno je obveščanje MDDSZ in CSD glede izplačil v naravi.
Furs je na podlagi Šutarjevega zakona izdal 1275 sklepov o izvršbi dolžnikom.: Ne: Članek navaja 1.674 izdanih sklepov o izvršbi.
Furs nima podatkov o tem, koliko dolžnikom so bila sredstva zarubljena neposredno iz socialne pomoči.: Da: Furs ne vodi informacij o tem, ali so bila zarubljena ta sredstva.
Furs v službi za odnose z javnostjo sprva ni znal pojasniti izostanka obveščanja CSD-jev.: Ni omenjeno
Izvršbe so bile izdane dolžnikom po celotni Sloveniji in niso omejene le na romsko skupnost.: Da: Sklepi so bili izdani dolžnikom iz celotne Slovenije.
Jožef Horvat Muc opozarja, da zasegi socialne pomoči pomenijo socialno bombo za romsko skupnost.: Ni omenjeno
Nekateri dolžniki so zaradi izvršb ostali brez celotne denarne socialne pomoči.: Delno: Članek omenja rubež socialne pomoči in možnost izplačila v naravi.
Šutarjev zakon omogoča izvršbo na denarno socialno pomoč za dolžnike z vsaj tremi neplačanimi prekrški.: Da: Zakon omogoča rubež pomoči ob vsaj 3 neplačanih obveznostih.

RTV Slovenija

Amnesty International Slovenije se je odzval na izvajanje Šutarjevega zakona.: Ni omenjeno
Banka odtegne sredstva z računa dolžnika na podlagi prejetega sklepa o izvršbi.: Da: Banka na podlagi sklepa odtegne sredstva z računa.
CSD lahko presodi, ali bi bilo namesto izvršbe smiselno izplačevanje pomoči v naravi.: Da: CSD presodi o smiselnosti izplačila v naravi namesto izvršbe.
Center za socialno delo Novo mesto od Fursa ni prejel nobenih uradnih obvestil o izvršbah.: Da: Alen Pust je izjavil, da od Fursa niso prejeli obvestil.
Furs bi moral po zakonu o izvršbah obvestiti krajevno pristojen center za socialno delo.: Da: Zakon določa, da mora Furs obvestiti krajevno pristojen CSD.
Furs je na podlagi Šutarjevega zakona izdal 1275 sklepov o izvršbi dolžnikom.: Da: Furs je potrdil izdajo 1275 sklepov po Šutarjevem zakonu.
Furs nima podatkov o tem, koliko dolžnikom so bila sredstva zarubljena neposredno iz socialne pomoči.: Da: Furs je izjavil, da teh informacij nima.
Furs v službi za odnose z javnostjo sprva ni znal pojasniti izostanka obveščanja CSD-jev.: Da: Za STA niso znali podati odgovora in so ga obljubili kasneje.
Izvršbe so bile izdane dolžnikom po celotni Sloveniji in niso omejene le na romsko skupnost.: Da: Furs navaja, da so sklepi izdani dolžnikom iz celotne Slovenije.
Jožef Horvat Muc opozarja, da zasegi socialne pomoči pomenijo socialno bombo za romsko skupnost.: Da: Horvat Muc je izrecno uporabil termin socialna bomba.
Nekateri dolžniki so zaradi izvršb ostali brez celotne denarne socialne pomoči.: Da: Zoran Grm je potrdil, da mu je bila zasežena celotna pomoč.
Šutarjev zakon omogoča izvršbo na denarno socialno pomoč za dolžnike z vsaj tremi neplačanimi prekrški.: Da: Izvršba je dopustna za tiste z vsaj tremi neplačanimi prekrški.

Reporter

Amnesty International Slovenije se je odzval na izvajanje Šutarjevega zakona.: Ni omenjeno
Banka odtegne sredstva z računa dolžnika na podlagi prejetega sklepa o izvršbi.: Delno: Omenjeno je, da Furs izdaja sklepe, ki posežejo na pomoč.
CSD lahko presodi, ali bi bilo namesto izvršbe smiselno izplačevanje pomoči v naravi.: Da: CSD bi presodil o izplačilu v naravi namesto izvršbe.
Center za socialno delo Novo mesto od Fursa ni prejel nobenih uradnih obvestil o izvršbah.: Da: Furs je sezname poslal ministrstvu, ne krajevnim centrom.
Furs bi moral po zakonu o izvršbah obvestiti krajevno pristojen center za socialno delo.: Da: CSD Novo mesto meni, da bi Furs po zakonu moral obvestiti CSD.
Furs je na podlagi Šutarjevega zakona izdal 1275 sklepov o izvršbi dolžnikom.: Ne: Članek navaja 1674 izdanih sklepov 1085 dolžnikom.
Furs nima podatkov o tem, koliko dolžnikom so bila sredstva zarubljena neposredno iz socialne pomoči.: Ni omenjeno
Furs v službi za odnose z javnostjo sprva ni znal pojasniti izostanka obveščanja CSD-jev.: Ni omenjeno
Izvršbe so bile izdane dolžnikom po celotni Sloveniji in niso omejene le na romsko skupnost.: Delno: Omenjene so uprave NM, LJ in MB; romska skupnost ni omenjena.
Jožef Horvat Muc opozarja, da zasegi socialne pomoči pomenijo socialno bombo za romsko skupnost.: Ni omenjeno
Nekateri dolžniki so zaradi izvršb ostali brez celotne denarne socialne pomoči.: Da: Grum odgovarja na trditve, da ne bi smeli zaseči celotne pomoči.
Šutarjev zakon omogoča izvršbo na denarno socialno pomoč za dolžnike z vsaj tremi neplačanimi prekrški.: Da: Zakon to dovoljuje za vsaj tri neplačane prekrškovne terjatve.

STA

Amnesty International Slovenije se je odzval na izvajanje Šutarjevega zakona.: Da: Članek vključuje odziv Amnesty International Slovenije.
Banka odtegne sredstva z računa dolžnika na podlagi prejetega sklepa o izvršbi.: Da: Banka izvede odtegljaj na podlagi Fursovega sklepa.
CSD lahko presodi, ali bi bilo namesto izvršbe smiselno izplačevanje pomoči v naravi.: Da: CSD ima možnost odločanja o izplačilu pomoči v naravi.
Center za socialno delo Novo mesto od Fursa ni prejel nobenih uradnih obvestil o izvršbah.: Da: CSD Novo mesto potrjuje, da uradnih obvestil niso prejeli.
Furs bi moral po zakonu o izvršbah obvestiti krajevno pristojen center za socialno delo.: Da: Zakon določa obveznost obveščanja pristojnega CSD.
Furs je na podlagi Šutarjevega zakona izdal 1275 sklepov o izvršbi dolžnikom.: Da: Furs je izdal 1275 sklepov o izvršbi na podlagi tega zakona.
Furs nima podatkov o tem, koliko dolžnikom so bila sredstva zarubljena neposredno iz socialne pomoči.: Da: Furs ne ve, koliko sredstev je bilo zarubljenih prav iz pomoči.
Furs v službi za odnose z javnostjo sprva ni znal pojasniti izostanka obveščanja CSD-jev.: Delno: Članek navaja, da Furs sprva ni podal jasnih pojasnil o tem.
Izvršbe so bile izdane dolžnikom po celotni Sloveniji in niso omejene le na romsko skupnost.: Delno: Članek omenja Novo mesto in Rome, a zakon velja splošno.
Jožef Horvat Muc opozarja, da zasegi socialne pomoči pomenijo socialno bombo za romsko skupnost.: Da: Horvat Muc opozarja na nevarnost socialne bombe za skupnost.
Nekateri dolžniki so zaradi izvršb ostali brez celotne denarne socialne pomoči.: Da: Nekateri na banki niso mogli dvigniti celotne pomoči zaradi zasega.
Šutarjev zakon omogoča izvršbo na denarno socialno pomoč za dolžnike z vsaj tremi neplačanimi prekrški.: Da: Zakon dovoljuje poseg v pomoč ob vsaj treh neplačanih kaznih.

Slovenske Novice

Amnesty International Slovenije se je odzval na izvajanje Šutarjevega zakona.: Ni omenjeno
Banka odtegne sredstva z računa dolžnika na podlagi prejetega sklepa o izvršbi.: Da: Sklep o izvršbi prejme tudi banka, kjer ima dolžnik račun.
CSD lahko presodi, ali bi bilo namesto izvršbe smiselno izplačevanje pomoči v naravi.: Da: Furs omenja možnost presojanja CSD o izplačilu v naravi.
Center za socialno delo Novo mesto od Fursa ni prejel nobenih uradnih obvestil o izvršbah.: Delno: Omenjeno, da je bila izvedba brez obvestila CSD.
Furs bi moral po zakonu o izvršbah obvestiti krajevno pristojen center za socialno delo.: Delno: Mesojedec očita izvedbo brez obvestila CSD po zakonskih potih.
Furs je na podlagi Šutarjevega zakona izdal 1275 sklepov o izvršbi dolžnikom.: Ne: Članek navaja 1674 sklepov za 1058 dolžnikov.
Furs nima podatkov o tem, koliko dolžnikom so bila sredstva zarubljena neposredno iz socialne pomoči.: Da: Furs ne vodi informacij o tem, ali so bila zarubljena ta sredstva.
Furs v službi za odnose z javnostjo sprva ni znal pojasniti izostanka obveščanja CSD-jev.: Ni omenjeno
Izvršbe so bile izdane dolžnikom po celotni Sloveniji in niso omejene le na romsko skupnost.: Da: Članek navaja, da so dolžniki iz vse države ne glede na narodnost.
Jožef Horvat Muc opozarja, da zasegi socialne pomoči pomenijo socialno bombo za romsko skupnost.: Ni omenjeno
Nekateri dolžniki so zaradi izvršb ostali brez celotne denarne socialne pomoči.: Delno: Omenjeno, da so ostali brez denarja za osnovno preživetje.
Šutarjev zakon omogoča izvršbo na denarno socialno pomoč za dolžnike z vsaj tremi neplačanimi prekrški.: Da: Zakon dovoljuje izterjavo ob vsaj treh neplačanih kaznih.

Večer

Amnesty International Slovenije se je odzval na izvajanje Šutarjevega zakona.: Ni omenjeno
Banka odtegne sredstva z računa dolžnika na podlagi prejetega sklepa o izvršbi.: Delno: Omenjeno je, da dolžniki na banki niso mogli dvigniti sredstev.
CSD lahko presodi, ali bi bilo namesto izvršbe smiselno izplačevanje pomoči v naravi.: Delno: Mesec omenja preverjanje manj ogrožajočih ukrepov.
Center za socialno delo Novo mesto od Fursa ni prejel nobenih uradnih obvestil o izvršbah.: Ni omenjeno
Furs bi moral po zakonu o izvršbah obvestiti krajevno pristojen center za socialno delo.: Delno: CSD opozarja, da bi Furs moral pridobiti njihovo mnenje.
Furs je na podlagi Šutarjevega zakona izdal 1275 sklepov o izvršbi dolžnikom.: Ni omenjeno
Furs nima podatkov o tem, koliko dolžnikom so bila sredstva zarubljena neposredno iz socialne pomoči.: Ni omenjeno
Furs v službi za odnose z javnostjo sprva ni znal pojasniti izostanka obveščanja CSD-jev.: Ni omenjeno
Izvršbe so bile izdane dolžnikom po celotni Sloveniji in niso omejene le na romsko skupnost.: Delno: Golob omenja vse Slovence, Žavbi pa, da pravila veljajo za vse.
Jožef Horvat Muc opozarja, da zasegi socialne pomoči pomenijo socialno bombo za romsko skupnost.: Ni omenjeno
Nekateri dolžniki so zaradi izvršb ostali brez celotne denarne socialne pomoči.: Da: Članek navaja, da nekateri niso mogli dvigniti celotne pomoči.
Šutarjev zakon omogoča izvršbo na denarno socialno pomoč za dolžnike z vsaj tremi neplačanimi prekrški.: Da: Grum potrjuje izvršbe za tiste z vsaj tremi terjatvami.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Delo	Nova24TV	N1	Reporter	Večer	Portal GOV.SI	Slovenske Novice
Šutarjev zakon (Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti)	Od pravne podlage do socialne bombe in mejnika pravičnosti.	Negativno: Cilj kritike zaradi posega v minimalna sredstva za preživetje.	Nevtralno: Zakon je naveden kot pravna podlaga za delovanje Fursa.	Nevtralno: Naveden kot pravna podlaga za izvršbe brez vrednotenja.	Negativno: Deležen kritik glede kršenja pravic in socialne bombe.	Negativno: opisan kot zmazek s pravnimi luknjami in nedoslednostmi.	Nevtralno: Naveden kot pravna podlaga za delovanje organov.	Nevtralno: Omenjen kot pravna podlaga za delovanje Fursa.	Pozitivno: Golob in Žavbi ga opisujeta kot mejnik za pravičnost.	Pozitivno: namenjen vzpostavitvi zaupanja v državo in zagotavljanju varnosti.	Nevtralno: Informativno opisan kot pravna podlaga za izterjavo kazni.
Finančna uprava Republike Slovenije (Furs)	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v stopnji podrobnosti.	Nevtralno: Omenjen le kot izvajalec zakona in izdajatelj odločb.	Nevtralno: Furs je opisan kot izvajalec zakona, ki podaja pojasnila.	Nevtralno: Opisano izvajanje zakonskih pooblastil in postopkov izvršb.	Nevtralno: Omenjen kot izvajalec zakona in izdajatelj sklepov.	Nevtralno: omenjena le kot izvajalec zakonskih določil in izvršb.	Nevtralno: Informativno navajanje dejstev o izvedbi izvršb.	Nevtralno: Poročanje o njihovih ukrepih in pojasnilih brez vrednotenja.	Nevtralno: Omenjen kot izvajalec zakona; CSD opozarja na postopek.	Nevtralno: informativno poročanje o izvajanju zakonskih nalog in izvršb.	Nevtralno: Navedena kot izvajalec zakona in vir pojasnil o postopkih.
Slovenija	Večina virov ostaja nevtralna, le Delo izpostavlja kršitve.	Nevtralno: Omenjena le v kontekstu uradnih institucij in državljanov.	Nevtralno: Omenjena le kot geografski okvir za izdajo sklepov.	Nevtralno: Omenjena zgolj kot geografski okvir izvora dolžnikov.	Negativno: Amnesty International očita državi kršitve človekovih pravic.	Nevtralno: omenjena le v geografskem in državnem kontekstu.	Nevtralno: Omenjena le kot geografski izvor dolžnikov.	Nevtralno: Omenjena le v kontekstu državnih organov in pravil.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu socialne države in državljanov.	Nevtralno: omenjena le kot geografski prostor izvora dolžnikov.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu države, kjer veljajo zakoni in izvršbe.
Romska skupnost	Vsi viri so nevtralni, a N1 poudarja širši doseg ukrepov.	Nevtralno: Omenjena kot skupina, ki jo zakon neposredno zadeva.	Nevtralno: Omenjena kot skupina, ki jo ukrepi močno prizadenejo.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu prejemnikov pomoči in socialne ogroženosti.	Nevtralno: Omenjena kot skupina, ki jo ukrepi najbolj prizadenejo.	Nevtralno: opisana kot skupina, ki jo ukrepi najbolj prizadenejo.	Nevtralno: Omenjeni v kontekstu pojasnila, da ukrep ne velja le zanje.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena v kontekstu lokacije dolžnikov in izjav svetnikov.
Svet romske skupnosti RS	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju.	Nevtralno: Naveden kot vir informacij o težavah na terenu.	Nevtralno: Svet je naveden kot vir informacij o težavah na terenu.	Nevtralno: Entiteta je vir informacij o težavah dolžnikov na terenu.	Nevtralno: Entiteta je vir informacij o dogajanju na terenu.	Nevtralno: naveden kot vir opozoril o socialnih posledicah.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Jožef Horvat Muc	Enoten nevtralen prikaz v vlogi opozorilnega govorca.	Nevtralno: Citiran kot govorec, ki poroča o klicih dolžnikov.	Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki opozarja na socialne posledice.	Nevtralno: Citiran kot govorec, ki opozarja na socialne posledice.	Nevtralno: Citiran kot govorec, ki opozarja na socialne posledice.	Nevtralno: citiran kot govorec, ki opozarja na socialno bombo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Zoran Grm	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v vlogi dolžnika ali govorca.	Nevtralno: Citiran kot govorec o konkretnih primerih v Novem mestu.	Nevtralno: Omenjen kot dolžnik in vir potrditve dogajanja brez vrednotenja.	Nevtralno: Omenjen kot posameznik, ki mu je bila zasežena pomoč.	Nevtralno: Omenjen kot dolžnik, ki mu je bila zasežena pomoč.	Nevtralno: citiran kot primer osebe, ki ji je bil zasežen denar.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Citiran kot govorec, ki kritizira zakonitost rubeža.
Alen Pust	Strokovni vir v osrednjih medijih, drugje ni omenjen.	Nevtralno: Citiran kot govorec o težavah v romskem naselju.	Nevtralno: Podaja strokovna pojasnila o postopkih in delu CSD.	Nevtralno: Citiran kot strokovni vir glede zakonskih določil in postopkov.	Nevtralno: Citiran kot strokovni vir glede zakonskih postopkov.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Center za socialno delo Novo mesto	Vsi viri enotno nevtralno poudarjajo le strokovno-zakonsko vlogo.	Nevtralno: Omenjen v kontekstu prejetih klicev in pojasnil o zakonu.	Nevtralno: Omenjen v kontekstu zakonskih nalog in prejemanja obvestil.	Nevtralno: Omenjen v vlogi organa, ki pojasnjuje postopke in opozarja.	Nevtralno: Omenjen v vlogi organa, ki bi moral biti obveščen.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Navedeno njihovo strokovno mnenje o postopku izvršb.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Novo mesto	Vsi viri so nevtralni, razlikujejo se le v izbiri tem.	Nevtralno: Navedeno kot lokacija dogajanja in poročanja.	Nevtralno: Omenjeno le kot lokacija centra za socialno delo.	Nevtralno: Omenjeno kot lokacija centra za socialno delo.	Nevtralno: Omenjeno le kot lokacija centra za socialno delo.	Nevtralno: omenjeno le kot lokacija protestov.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeno kot lokacija CSD in finančne uprave.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeno kot lokacija z največjim deležem dolžnikov.
Amnesty International Slovenije	Omejena prisotnost; le STA in Delo kot nevtralen kritičen glas.	Nevtralno: Govorec, ki kritizira zakon, a sam ni meta-vrednoten.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Govorec, ki ostro kritizira oblastno delovanje.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

entities

Šutarjev zakon (Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti)
Finančna uprava Republike Slovenije (Furs)
Slovenija
Romska skupnost
Svet romske skupnosti RS
Jožef Horvat Muc
Zoran Grm
Alen Pust
Center za socialno delo Novo mesto
Novo mesto
Amnesty International Slovenije

key differences

Alen Pust: Strokovni vir v osrednjih medijih, drugje ni omenjen.
Amnesty International Slovenije: Omejena prisotnost; le STA in Delo kot nevtralen kritičen glas.
Center za socialno delo Novo mesto: Vsi viri enotno nevtralno poudarjajo le strokovno-zakonsko vlogo.
Finančna uprava Republike Slovenije (Furs): Vsi viri so nevtralni; razlika je le v stopnji podrobnosti.
Jožef Horvat Muc: Enoten nevtralen prikaz v vlogi opozorilnega govorca.
Novo mesto: Vsi viri so nevtralni, razlikujejo se le v izbiri tem.
Romska skupnost: Vsi viri so nevtralni, a N1 poudarja širši doseg ukrepov.
Slovenija: Večina virov ostaja nevtralna, le Delo izpostavlja kršitve.
Svet romske skupnosti RS: Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju.
Zoran Grm: Vsi viri so nevtralni; razlika je le v vlogi dolžnika ali govorca.
Šutarjev zakon (Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti): Od pravne podlage do socialne bombe in mejnika pravičnosti.

source analyses

24ur

Alen Pust: Nevtralno: Citiran kot strokovni vir glede zakonskih določil in postopkov.
Amnesty International Slovenije: Ni omenjeno
Center za socialno delo Novo mesto: Nevtralno: Omenjen v vlogi organa, ki pojasnjuje postopke in opozarja.
Finančna uprava Republike Slovenije (Furs): Nevtralno: Opisano izvajanje zakonskih pooblastil in postopkov izvršb.
Jožef Horvat Muc: Nevtralno: Citiran kot govorec, ki opozarja na socialne posledice.
Novo mesto: Nevtralno: Omenjeno kot lokacija centra za socialno delo.
Romska skupnost: Nevtralno: Omenjena v kontekstu prejemnikov pomoči in socialne ogroženosti.
Slovenija: Nevtralno: Omenjena zgolj kot geografski okvir izvora dolžnikov.
Svet romske skupnosti RS: Nevtralno: Entiteta je vir informacij o težavah dolžnikov na terenu.
Zoran Grm: Nevtralno: Omenjen kot posameznik, ki mu je bila zasežena pomoč.
Šutarjev zakon (Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti): Nevtralno: Naveden kot pravna podlaga za izvršbe brez vrednotenja.

Delo

Alen Pust: Nevtralno: Citiran kot strokovni vir glede zakonskih postopkov.
Amnesty International Slovenije: Nevtralno: Govorec, ki ostro kritizira oblastno delovanje.
Center za socialno delo Novo mesto: Nevtralno: Omenjen v vlogi organa, ki bi moral biti obveščen.
Finančna uprava Republike Slovenije (Furs): Nevtralno: Omenjen kot izvajalec zakona in izdajatelj sklepov.
Jožef Horvat Muc: Nevtralno: Citiran kot govorec, ki opozarja na socialne posledice.
Novo mesto: Nevtralno: Omenjeno le kot lokacija centra za socialno delo.
Romska skupnost: Nevtralno: Omenjena kot skupina, ki jo ukrepi najbolj prizadenejo.
Slovenija: Negativno: Amnesty International očita državi kršitve človekovih pravic.
Svet romske skupnosti RS: Nevtralno: Entiteta je vir informacij o dogajanju na terenu.
Zoran Grm: Nevtralno: Omenjen kot dolžnik, ki mu je bila zasežena pomoč.
Šutarjev zakon (Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti): Negativno: Deležen kritik glede kršenja pravic in socialne bombe.

N1

Alen Pust: Ni omenjeno
Amnesty International Slovenije: Ni omenjeno
Center za socialno delo Novo mesto: Ni omenjeno
Finančna uprava Republike Slovenije (Furs): Nevtralno: Informativno navajanje dejstev o izvedbi izvršb.
Jožef Horvat Muc: Ni omenjeno
Novo mesto: Ni omenjeno
Romska skupnost: Nevtralno: Omenjeni v kontekstu pojasnila, da ukrep ne velja le zanje.
Slovenija: Nevtralno: Omenjena le kot geografski izvor dolžnikov.
Svet romske skupnosti RS: Ni omenjeno
Zoran Grm: Ni omenjeno
Šutarjev zakon (Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti): Nevtralno: Naveden kot pravna podlaga za delovanje organov.

Nova24TV

Alen Pust: Ni omenjeno
Amnesty International Slovenije: Ni omenjeno
Center za socialno delo Novo mesto: Ni omenjeno
Finančna uprava Republike Slovenije (Furs): Nevtralno: omenjena le kot izvajalec zakonskih določil in izvršb.
Jožef Horvat Muc: Nevtralno: citiran kot govorec, ki opozarja na socialno bombo.
Novo mesto: Nevtralno: omenjeno le kot lokacija protestov.
Romska skupnost: Nevtralno: opisana kot skupina, ki jo ukrepi najbolj prizadenejo.
Slovenija: Nevtralno: omenjena le v geografskem in državnem kontekstu.
Svet romske skupnosti RS: Nevtralno: naveden kot vir opozoril o socialnih posledicah.
Zoran Grm: Nevtralno: citiran kot primer osebe, ki ji je bil zasežen denar.
Šutarjev zakon (Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti): Negativno: opisan kot zmazek s pravnimi luknjami in nedoslednostmi.

Portal GOV.SI

Alen Pust: Ni omenjeno
Amnesty International Slovenije: Ni omenjeno
Center za socialno delo Novo mesto: Ni omenjeno
Finančna uprava Republike Slovenije (Furs): Nevtralno: informativno poročanje o izvajanju zakonskih nalog in izvršb.
Jožef Horvat Muc: Ni omenjeno
Novo mesto: Ni omenjeno
Romska skupnost: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena le kot geografski prostor izvora dolžnikov.
Svet romske skupnosti RS: Ni omenjeno
Zoran Grm: Ni omenjeno
Šutarjev zakon (Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti): Pozitivno: namenjen vzpostavitvi zaupanja v državo in zagotavljanju varnosti.

RTV Slovenija

Alen Pust: Nevtralno: Podaja strokovna pojasnila o postopkih in delu CSD.
Amnesty International Slovenije: Ni omenjeno
Center za socialno delo Novo mesto: Nevtralno: Omenjen v kontekstu zakonskih nalog in prejemanja obvestil.
Finančna uprava Republike Slovenije (Furs): Nevtralno: Furs je opisan kot izvajalec zakona, ki podaja pojasnila.
Jožef Horvat Muc: Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki opozarja na socialne posledice.
Novo mesto: Nevtralno: Omenjeno le kot lokacija centra za socialno delo.
Romska skupnost: Nevtralno: Omenjena kot skupina, ki jo ukrepi močno prizadenejo.
Slovenija: Nevtralno: Omenjena le kot geografski okvir za izdajo sklepov.
Svet romske skupnosti RS: Nevtralno: Svet je naveden kot vir informacij o težavah na terenu.
Zoran Grm: Nevtralno: Omenjen kot dolžnik in vir potrditve dogajanja brez vrednotenja.
Šutarjev zakon (Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti): Nevtralno: Zakon je naveden kot pravna podlaga za delovanje Fursa.

Reporter

Alen Pust: Ni omenjeno
Amnesty International Slovenije: Ni omenjeno
Center za socialno delo Novo mesto: Nevtralno: Navedeno njihovo strokovno mnenje o postopku izvršb.
Finančna uprava Republike Slovenije (Furs): Nevtralno: Poročanje o njihovih ukrepih in pojasnilih brez vrednotenja.
Jožef Horvat Muc: Ni omenjeno
Novo mesto: Nevtralno: Omenjeno kot lokacija CSD in finančne uprave.
Romska skupnost: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: Omenjena le v kontekstu državnih organov in pravil.
Svet romske skupnosti RS: Ni omenjeno
Zoran Grm: Ni omenjeno
Šutarjev zakon (Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti): Nevtralno: Omenjen kot pravna podlaga za delovanje Fursa.

STA

Alen Pust: Nevtralno: Citiran kot govorec o težavah v romskem naselju.
Amnesty International Slovenije: Nevtralno: Govorec, ki kritizira zakon, a sam ni meta-vrednoten.
Center za socialno delo Novo mesto: Nevtralno: Omenjen v kontekstu prejetih klicev in pojasnil o zakonu.
Finančna uprava Republike Slovenije (Furs): Nevtralno: Omenjen le kot izvajalec zakona in izdajatelj odločb.
Jožef Horvat Muc: Nevtralno: Citiran kot govorec, ki poroča o klicih dolžnikov.
Novo mesto: Nevtralno: Navedeno kot lokacija dogajanja in poročanja.
Romska skupnost: Nevtralno: Omenjena kot skupina, ki jo zakon neposredno zadeva.
Slovenija: Nevtralno: Omenjena le v kontekstu uradnih institucij in državljanov.
Svet romske skupnosti RS: Nevtralno: Naveden kot vir informacij o težavah na terenu.
Zoran Grm: Nevtralno: Citiran kot govorec o konkretnih primerih v Novem mestu.
Šutarjev zakon (Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti): Negativno: Cilj kritike zaradi posega v minimalna sredstva za preživetje.

Slovenske Novice

Alen Pust: Ni omenjeno
Amnesty International Slovenije: Ni omenjeno
Center za socialno delo Novo mesto: Ni omenjeno
Finančna uprava Republike Slovenije (Furs): Nevtralno: Navedena kot izvajalec zakona in vir pojasnil o postopkih.
Jožef Horvat Muc: Ni omenjeno
Novo mesto: Nevtralno: Omenjeno kot lokacija z največjim deležem dolžnikov.
Romska skupnost: Nevtralno: Omenjena v kontekstu lokacije dolžnikov in izjav svetnikov.
Slovenija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu države, kjer veljajo zakoni in izvršbe.
Svet romske skupnosti RS: Ni omenjeno
Zoran Grm: Nevtralno: Citiran kot govorec, ki kritizira zakonitost rubeža.
Šutarjev zakon (Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti): Nevtralno: Informativno opisan kot pravna podlaga za izterjavo kazni.

Večer

Alen Pust: Ni omenjeno
Amnesty International Slovenije: Ni omenjeno
Center za socialno delo Novo mesto: Ni omenjeno
Finančna uprava Republike Slovenije (Furs): Nevtralno: Omenjen kot izvajalec zakona; CSD opozarja na postopek.
Jožef Horvat Muc: Ni omenjeno
Novo mesto: Ni omenjeno
Romska skupnost: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu socialne države in državljanov.
Svet romske skupnosti RS: Ni omenjeno
Zoran Grm: Ni omenjeno
Šutarjev zakon (Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti): Pozitivno: Golob in Žavbi ga opisujeta kot mejnik za pravičnost.

Viri

articles

article order
22
body
Ljubljana/Podčetrtek, 22. januarja (STA) - Furs bo nadaljeval izvršbe na denarno socialno pomoč dolžnikom, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane prekrškovne terjatve, kar jim dovoljuje Šutarjev zakon, je danes povedal direktor Fursa Peter Grum. Premier Robert Golob sporoča, da ...
language
slv
published at
2026-01-22T17:17:43
source
STA
title
Furs bo nadaljeval izvršbe na denarno socialno pomoč dolžnikom prekrškarjem (zbirno)
url
https://www.sta.si/3513320/
article order
11
body
Finančna uprava RS (Furs) je v zadnjih dneh na podlagi zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti t. i. Šutarjevega zakona, izdala 1275 sklepov o izvršbi dolžnikom, ki so v zadnjih dveh letih imeli vsaj tri neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev. Pri tem je izvršba dopustna tudi na denarno socialno pomoč. Sklepi so bili izdani dolžnikom iz celotne Slovenije in ne zgolj Romom, posamezni sklep o izvršbi pa sta prejela dolžnik in banka. Ob tem so predstavniki Romov opozorili, da nekateri dolžniki na bankah niso mogli dvigniti dela ali celotne denarne socialne pomoči, saj jim jo je zasegel Furs. Na Centru za socialno delo (CSD) Novo mesto so opozorili, da bi moral Furs o tem obvestiti krajevno pristojen CSD in pred takšno izvršbo pridobiti njegovo mnenje. Na ministrstvu predlagali sestanek s Fursom in centri za socialno delo "Te izvršbe so posledica Šutarjevega zakona, ki določa, da se tistim prejemnikom socialnih pomoči, ki ne plačujejo glob, lahko socialne pomoči rubijo," je v izjavi po terenski seji vlade v Podčetrtku ob današnjem vladnem obisku dela savinjske regije dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Po njegovih podatkih centri za socialno delo, sploh novomeški, pravijo, da niso bili obveščeni. "Mi smo stopili v stik z njimi, stopili smo v stik tudi s Fursom, preverjamo pa zdaj predvsem, kako bomo v prihodnje poskrbeli za boljše obveščanje in pa tudi v tistih vidikih, kjer je lahko družina, ki se ji rubi, močno socialno ogrožena - kako lahko poskrbimo za manj socialno ogrožajoč ukrep," je dejal minister. Zato so glede tega predlagali sestanek skupaj s Fursom in centri za socialno delo, da se poskušajo pogovoriti, je še dodal minister. Kot je v sredo povedal vodja CSD-ja Novo mesto Alen Pust, iz Šutarjevega zakona izhaja, da mora Furs v tem primeru s sklepom o izvršbi obvestiti center za socialno delo, ki nato iz socialnega položaja dolžnika presodi, ali se lahko izvede izvršba oz. ali bi bilo namesto izvršbe bolj smiselno, da se dolžniku denarna socialna pomoč izplačuje v naravi. V tem primeru izvršba ne bi bila mogoča, bi pa lahko upravičenec denar prejemal zgolj v naravi in ne v denarju, kar pomeni, da bi se mu izplačeval v obliki konkretnih dobrin - na podlagi naročilnice za konkretno blago, plačila posameznih računov in podobno.
language
slv
published at
2026-01-22T12:53:48
source
RTV Slovenija
title
Mesec predlaga sestanek glede rubežev socialnih pomoči s Fursom in centri za socialno delo
url
https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-predlaga-sestanek-glede-rubezev-socialnih-pomoci-s-fursom-in-centri-za-socialno-delo/770938
article order
35
body
Kdo vse je na udaru Fursa? Brez denarne socialne pomoči so s Šutarjevim zakonom ostali ne samo dolžniki Romi, ampak tudi duševno bolni, mame samohranilke, brezdomci. Zakaj Furs ni obvestil centrov za socialno delo? Lahko rubež socialnih pomoč povzroči nevaren porast socialnih stisk, nasilja, kaznivih dejanj? Kaj skrbi centre za socialno delo in kaj odgovarja država? Nekateri ljudje zdaj nimajo več niti za ogrevanje niti za hrano. Takšne zgodbe se vrstijo po tem, ko je Finančna uprava RS (Furs) v teh dneh zasegla socialne pomoči dolžnikom - na podlagi tako imenovanega Šutarjevega zakona. Centri za socialno delo o rubežih niso bili obveščeni, čeprav zakon to narekuje. Zato so odzivi ostri: tako iz vrst Romov, kot tudi iz centrov, ki bodo zdaj pomoč iskali pri humanitarnih organizacijah. Je finančna uprava ravnala pravilno? Koliko denarja so zasegli? In kaj to pomeni za stiske ljudi, ki se pozimi še poglabljajo? Naša sogovornica, ki želi ostati anonimna, je po moževi smrti ostala sama s tremi otroki. Živi v najemnem stanovanju, kjer najemnina in stroški skupaj znašajo okoli 1400 evrov. "Pri moji plači 1200 evrov je to zelo naporno. Nič ne moreš dovoliti," pripoveduje. Za hčerke sicer dobi še otroški dodatek, po pokojnem možu dobivajo tudi pokojnino. Poleg tega prejema še 400 evrov denarne socialne pomoči, brez katere ne ve, kako bi družina sploh shajala. "Ne moreš preživeti," pravi. Nočna mora, ki pa je te dni postala realnost Zorana Grma, nekdanjega novomeškega romskega svetnika, in še 1084 drugih posameznikov. Nekateri so celo ostali brez izredne socialne pomoči, ki je v zimskih mesecih namenjena plačilu kurjave. Zaradi vsaj treh neplačanih obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev včeraj na njihovih bančnih računih ni bilo pričakovanih zneskov - te je zarubil Furs. "Najprej ostanemo brez elektrike, ker ne moremo plačati. Kot drugo, so otroci ostali brez kruha," razlaga Grm. Dodaja sicer, da se Romi znajo upreti. "Sem slišal od nekaterih Romov, da se bodo morali podati v kriminal - za svoje otroke." O vsem skupaj centri za socialno delo niso bili obveščeni - kot to sicer določa 8. člen Šutarjevega zakona. O rubežih so jih obvestili uporabniki sami. "Včeraj so prišli na center, tudi klicali, zakaj ni nakazil. Od njih smo izvedeli, da se nekaj dogaja na tem področju," pojasnjuje Irena Kralj, direktorica Centra za socialno delo Dolenjska in Bela Krajina. Rubeži pa skrbijo tudi ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luko Mesca: "Kar mi tukaj pogrešamo, je, da finančna uprava ni obvestila centrov za socialno delo." Županu Mestne občine Novo mesto Gregorju Macedoniju se medtem zdi nenavadno nekaj drugega. "Da centri za socialno delo do zdaj niso ugotovili, da gre pri prejemnikih denarnih socialnih pomoči za ponavljajoče prekrškarje, in karkoli v zvezi s tem tudi ukrepali," pravi. Določilo vidi kot pomembno sporočilo za prihodnje ravnanje številnih posameznikov, ki so doslej menili, da se jim ne more nič zgoditi. Čemur prikimava tudi predsednik vlade Robert Golob. "Ja, smo socialna država, želimo graditi skupnost, pomagali bomo tistim, ki to potrebujejo. Bomo pa rekli ne tistim, ki to izkoriščajo in se ob tem še počutijo nedotakljive. Ni več nedotakljivih," je jasen. Kdor je v stiski, se sicer lahko obrne po pomoč na humanitarne organizacije. Pa bodo zdržale, će bo pritisk prevelik? "Bomo seveda, kot sem do sedaj, po naših postopkih obravnavali in pomagali družinam v stiski," odgovarja Gala Kuder iz Verige dobrih ljudi. Prvi pozivi za pomoč se sicer že vrstijo na novomeških enotah Rdečega križa in Karitasa. V oddaji 24UR ZVEČER so ob tem soočili sekretarko Skupnosti centrov za socialno delo Tatjano Milavec in generalnega direktorja Fursa Petra Gruma. Njunim pojasnilom lahko prisluhnete v zgornjem videu.
language
slv
published at
2026-01-24T06:22:47
source
24ur
title
Lahko rubež socialnih pomoči povzroči porast stisk in kaznivih dejanj?
url
https://www.24ur.com/novice/slovenija/lahko-rubez-socialnih-pomoci-povzroci-porast-socialnih-stisk-in-kaznivih-dejanj.html
article order
24
body
Včeraj smo poročali, da je začel Furs na podlagi novega Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, znanega kot Šutarjev zakon, od dolžnikov z izvršbami iz naslova prekrškovnih terjatev zasegati tudi sredstva iz denarne socialne pomoči. Tako nekateri dolžniki na banki včeraj niso mogli dvigniti dela ali celotne denarne socialne pomoči. Na centru za socialno delo so opozorili, da bi moral Furs pred takšnimi izvršbami pridobiti njihovo mnenje, predsednik Sveta romske skupnosti RS Jožef Horvat Muc je opozoril, da to za romsko skupnost pomeni socialno bombo, v Amnesty International so ob tem z ostrimi besedami izrazili ogorčenje. Na Fursu so se danes odzvali s podatkom, da so od 8. januarja izdali 1.674 sklepov o izvršbi dolžnikom, ki so v zadnjih dveh letih imeli vsaj tri neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev. Iz tega naslova so izterjali 126.260 evrov. "Z izvršbo bomo nadaljevali tudi v prihodnje." Glede izpostavljenosti Romov so zapisali, da so sklepe izdali dolžnikom iz celotne Slovenije, pred tem so dolžniki prejeli tudi opomin. "Sklepe o izvršbi prejmeta dolžnik in banka, kjer ima dolžnik odprt plačilni račun. V sklepu o izvršbi je dolžnik poučen, da bodo rubljena tudi sredstva iz naslova denarne socialne pomoči. Na sklep se dolžnik lahko pritoži. Pri tem na Finančni upravi ne vodimo informacije o tem, koliko teh dolžnikov je prejemnikov denarnih sredstev iz naslova denarne socialne pomoči oziroma ali so jim bila zarubljena ta sredstva ter kateri je krajevno pristojen center za socialno delo." Presojanje Centrov za socialno delo bi lahko imelo vpliv le na bodoča izplačila Kot dodajajo, določeni večkratni kršitelji v prej veljavni ureditvi glob niso poravnali, saj niso imeli drugih dohodkov kot le socialne prejemke, s čimer izrečene globe niso vplivale na njihovo bodoče ravnanje, znesek neporavnanih obveznosti pa se je povečeval. Finančna uprava je tako z novo določbo prejela nalogo, ki jo je v sodelovanju z izvajalci plačilnega prometa začela izvajati od 8. januarja 2026 dalje. Poudarjajo še, da bi lahko presojanje Centrov za socialno delo, ali je potrebno izplačilo socialne pomoči delno ali v celoti v naravi, imelo lahko morebiten vpliv le na bodoča izplačila denarnih socialnih prejemkov ter s tem na rubež denarnih sredstev. "Vpliv na že izdane sklepe, izdane v januarju, bi tako bil mogoč le, če bi Centri za socialno delo o institutu izplačevanja v naravi odločali pred izvršitvijo sklepa, ta možnost je namreč obstajala tudi pred sprejetjem Šutarjevega zakona," so zapisali.
language
slv
published at
2026-01-22T14:14:08
source
Delo
title
Furs na podlagi Šutarjevega zakona izterjal 126.260 evrov
url
https://www.delo.si/novice/slovenija/furs-na-podlagi-sutarjevega-zakona-izterjal-126-260-evrov
article order
15
body
V jugovzhodni Sloveniji je včeraj brez dela ali celotne denarne socialne pomoči ostalo več deset Romov, saj je Finančna uprava RS (Furs) poslala prve izvršbe na podlagi t. i. Šutarjevega zakona, je včeraj poročala STA. Predsednik Sveta romske skupnosti RS Jožek Horvat Muc opozarja, da se obeta socialna bomba. Po smrti Aleša Šutarja 25. oktobra, ki ga je napadel eden od šentjernejskih Romov, je vlada Roberta Goloba, ki prej tri leta ni naredila praktično nič za reševanje ronske problematike, v strahu, da se bodo protesti iz Novega mesta razširili po vsej državi, na hitro spisala zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (t. i. Šutarjev zakona). Že takrat so mnogi opozarjali, da ima zakon zaradi rokohitrstva, s katerim je bil pripravljen, in nenehnega spreminjanja s strani koalicije med samim parlamentarnim postopkom, številne pravne luknje in nedoslednosti, kar se zdaj kaže tudi pri njegovem izvajanju. V zadnjih dneh je namreč Furs izdal 1275 sklepov o izvršbi dolžnikom (ne zgolj Romom), ki so v zadnjih dveh letih imeli vsaj tri neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev, kar mu po novem omogoča Šutarjev zakon. S tem zakonom so v tem delu povozili tudi prej veljaven zakon o izvršbi in zavarovanju terjatev, ki je ohranjal vsaj minimalni znesek za preživetje. Na podlagi Golobovega zmazka je nato banka včeraj dolžnikom odtegnila sredstva, ki jih imajo na računu, med drugim tudi celotno denarno socialno pomoč, ki so jo prejeli včeraj. Tudi to namreč po novem dopušča zakon. Pri tem pa so številni ostali brez osnovnega denarja za preživetje. Kot je denimo za STA povedal nekdanji romski svetnik Zoran Grm, je Furs njemu in njegovi partnerki zasegel celotno denarno socialno pomoč, zaradi česar ne ve, kako bo preživel čez mesec. Podobno naj bi bilo pri številnih drugih Romih. Zato nekateri že opozarjajo, da gre za novo tempirano socialno bombo, posebej pri tistih Romih, ki dejansko živijo zgolj od denarne socialne pomoči. Če namreč Romom država pobere ves denar, ga bodo pač dobili (ukradli) kje drugje. Ali pa se bodo zadolžili pri t. i. romskih posojilodajalcih za oderuške obresti, kar pomeni, da se dolga ne bodo nikoli znebili. Zato je zdaj na pristojnemu ministrstvu za delo, da preuči nastali položaj in poišče rešitve.
language
slv
published at
2026-01-22T10:32:59
source
Nova24TV
title
Več deset Romov ostalo brez socialne pomoči; se obeta socialna bomba?
url
https://nova24tv.si/vec-deset-romov-ostalo-brez-socialne-pomoci-se-obeta-socialna-bomba/
article order
13
body
Na Finančni upravi RS (Furs) so povedali, da so v zadnjih dneh na podlagi zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (t. i. Šutarjev zakon) izdali 1275 sklepov o izvršbi dolžnikom, ki so v zadnjih dveh letih imeli vsaj tri neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev. Pri tem je izvršba dopustna tudi na denarno socialno pomoč. Sklepi so bili izdani dolžnikom iz celotne Slovenije in ne zgolj Romom, pravijo. Sklep o izvršbi sta prejela dolžnik in banka, kjer ima dolžnik odprt račun, banka pa je nato na tej podlagi odtegnila sredstva, ki jih ima dolžnik na računu. Pri tem informacij o tem, koliko dolžnikom so bila odtegnjena oz. zarubljena sredstva iz naslova denarne socialne pomoči, nimajo.
language
slv
published at
2026-01-21T17:02:12
source
N1
title
Zaplet po uveljavitvi Šutarjevega zakona: Furs nekaterim dolžnikom zasegel denarno pomoč
url
https://n1info.si/novice/slovenija/zaplet-po-uveljavitvi-sutarjevega-zakona-furs-nekaterim-dolznikom-zasegel-denarno-pomoc/
article order
20
body
Finančna uprava RS (Furs) namerava nadaljevati izvršbe na denarno socialno pomoč dolžnikom, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane prekrškovne terjatve. To jim dovoljuje Šutarjev zakon, prepričani pa so tudi, da pri že izdanih sklepih ni bila potrebna predhodna presoja centrov za socialno delo, je danes povedal direktor Fursa Peter Grum. Potem ko je Furs številnim dolžnikom delno ali v celoti zarubil denarno socialno pomoč, so na Centru za socialno delo (CSD) Novo mesto, kjer je bilo izdanih veliko sklepov o izvršbi, v sredo sicer menili, da bi moral Furs po zakonu o tem prehodno obvestiti CSD. Ta bi nato na podlagi socialnega položaja dolžnika presodil, ali se izvršba izvede ali pa se namesto tega dolžniku denarna socialna pomoč izplačuje v naravi. A na Fursu so na podlagi svoje razlage Šutarjevega zakona prepričani, da jim izvršb predhodno ni treba pošiljati v presojo centrom. "Ker Furs sklepe, vključno takšne, ki lahko posežejo na denarno socialno pomoč, izdaja dnevno, bi presojanje centrov za socialno delo, ali je potrebno izplačilo socialne pomoči delno ali v celoti v naravi, imelo lahko morebiten vpliv le na bodoča izplačila denarnih socialnih prejemkov," so na Fursu zapisali v današnji izjavi za javnost. Vpliv na že izdane sklepe pa bi bil po prepričanju Fursa mogoč le, če bi centri za socialno delo o institutu izplačevanja v naravi odločali pred izvršitvijo sklepa. Ta možnost je namreč obstajala tudi pred sprejetjem Šutarjevega zakona, so zapisali. Furs je sicer sezname sklepov, ki jih je izdal v zadnjih dneh, posredoval ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in ne krajevno pristojnim centrom, kot to določa zakon, saj sam ne razpolaga s podatkom o tem, kateri je krajevno pristojni center. V prihodnje bo Furs o tovrstnih izvršbah tedensko obveščal ministrstvo oziroma bo ravnal kako drugače, če se bodo z ministrstvom tako dogovorili, je v popoldanski izjavi za medije še povedal direktor Fursa Grum. Potrdil je tudi, da se bodo s predstavniki ministrstva v kratkem sestali. Zakon ne predvideva, da bi moral dolžniku ostati minimalen znesek socialne pomoči, pa je Grum odgovoril na trditve nekaterih, da Furs ne bi smel zaseči celotne denarne socialne pomoči. Nasploh meni, da "vsak, ki izvaja prekrške tako pogosto kot kršitelji, zoper katere smo ukrepali, ne sme dobiti denarne socialne pomoči, ker ne ravna v skladu s pravili te države". V izjavi za javnost so na Fursu navedli tudi dopolnjene podatki glede izdanih sklepov o izvršbah. Skupno so od 8. januarja do danes izdali 1674 tovrstnih sklepov. Z njimi terjajo skupaj nekaj manj kot pol milijona evrov, izterjanih pa je bilo 126.260 evrov. Največ dolžnikov, in sicer več kot petina, je s področja novomeške finančne uprave, sledita ljubljanska in mariborska. Skupno so sklepe izdali 1085 dolžnikom, kar pomeni, da je bilo za enega dolžnika lahko izdanih več sklepov, ker so nekateri po izdanih sklepih imeli že nove neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev. Po besedah Gruma gre sicer za dolžnike, ki pogosto izvajajo prekrške. Nekateri so sklep o izvršbi letos dobili že dvakrat.
language
slv
published at
2026-01-22T16:09:05
source
Reporter
title
FURS nadaljuje izvršbe na denarno socialno pomoč
url
https://reporter.si/clanek/slovenija/furs-izvrsba-socialna-pomoc-dolzniki-krsitelji-1875503
article order
28
body
Premier Robert Golob meni, da gre za velik mejnik, ki ga ne gre podcenjevati, saj je prvi korak k temu, da smo socialna država, ki bo pomagala pomoči potrebnim, hkrati pa "rekla ne tistim, ki to izkoriščajo in se ob tem počutijo nedotakljive". "Ni več nedotakljivih," je dejal. To je sporočilo vlade in koalicije vsem, "ki so se do zdaj obnašali neprimerno, izkoriščali našo dobroto, ob tem pa ustvarjali nered in nemir v državi". "Zdaj je pa čas, da začnejo živeti enako, kot živimo vsi Slovenke in Slovenci, odgovorno in urejeno," tako Golob. Namestnik vodje poslanske skupine Svoboda Lenart Žavbi je zadovoljen, da se zakon izvaja "tako kot smo si v DZ in v zakonodajnem postopku to predstavljali" - da "pravila igre" veljajo za vse enako. Samo na ta način bo po njegovem dosežena maksimalna solidarnost med ljudmi. Tudi sporočilo pristojnih organov ob operativnem izvajanju zakona, torej ob neizplačilu delov socialnih pomoči, je po oceni Žavbija ustrezno. Lahko pa se strinja s tem, da mora med centri za socialno delo in Fursom potekati še "kakšen dodaten usklajevalni sestanek". Nekateri dolžniki na banki namreč v sredo niso mogli dvigniti dela ali celotne denarne socialne pomoči, saj jim jo je zasegel Furs na podlagi tako imenovanega Šutarjevega zakona, ki omogoča tudi izvršbe na socialno pomoč. Na centru za socialno delo pa so opozorili, da bi bil moral Furs pred takšno izvršbo pridobiti njihovo mnenje. Finančna uprava (Furs) namerava nadaljevati izvršbe na denarno socialno pomoč dolžnikom, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane prekrškovne terjatve. To jim dovoljuje Šutarjev zakon, prepričani so tudi, da pri že izdanih sklepih ni bila potrebna predhodna presoja centrov za socialno delo, je povedal direktor Fursa Peter Grum. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti po besedah ministra Luke Mesca preverja možnosti boljšega obveščanja in manj ogrožajočih ukrepov za najbolj ogrožene.
language
slv
published at
2026-01-22T15:39:19
source
Večer
title
Golob o rubežu socialnih pomoči po Šutarjevem zakonu: Ni več nedotakljivih
url
https://vecer.com/slovenija/golob-o-rubezu-socialnih-pomoci-po-sutarjevem-zakonu-ni-vec-nedotakljivih-10403479
article order
32
body
Od 8. januarja 2026 do danes je bilo izdanih 1.674 sklepov o izvršbi dolžnikom, ki so v zadnjih dveh letih imeli vsaj tri neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev. Iz tega naslova je bilo izterjanih 126.260 evrov. Z izvršbo bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Na podlagi Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV), v javnosti bolj znanega kot "Šutarjev zakon", je Finančna uprava od začetka januarja izdala 1.674 sklepov o izvršbi dolžnikom, ki so v zadnjih dveh letih imeli vsaj 3 neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev. Sklepi so bili izdani omenjenim dolžnikom iz celotne Slovenije (pred tem so dolžniki prejeli tudi opomin). Sklepe o izvršbi prejmeta dolžnik in banka, kjer ima dolžnik odprt plačilni račun. V sklepu o izvršbi je dolžnik poučen, da bodo rubljena tudi sredstva iz naslova denarne socialne pomoči. Na sklep se dolžnik lahko pritoži. Pri tem na Finančni upravi ne vodimo informacije o tem, koliko teh dolžnikov je prejemnikov denarnih sredstev iz naslova denarne socialne pomoči oziroma ali so jim bila zarubljena ta sredstva ter kateri je krajevno pristojen center za socialno delo. Namen Šutarjevega zakona je celovito odgovoriti na trenutno varnostno situacijo, preprečiti nadaljnje poslabšanje varnostnih razmer, zmanjšati tveganja za prebivalce ter s sistemskimi in organizacijskimi ukrepi ponovno vzpostaviti zaupanje javnosti v sposobnost države, da učinkovito zagotavlja red, mir in varnost. Določeni večkratni kršitelji v prej veljavni ureditvi, glob niso poravnali, saj niso imeli drugih dohodkov, kot le socialne prejemke, s čimer izrečene globe niso vplivale na njihovo bodoče ravnanje, znesek neporavnanih obveznosti pa se je povečeval. Finančna uprava je tako z novo določbo prejela nalogo, ki jo je v sodelovanju z izvajalci plačilnega prometa začela izvajati od 8. januarja 2026 dalje. Pojasnjujemo, da ker Finančna uprava sklepe, vključno takšne, ki lahko posežejo na denarno socialno pomoč, izdaja dnevno, bi presojanje Centrov za socialno delo, ali je potrebno izplačilo socialne pomoči delno ali v celoti v naravi, imelo lahko morebiten vpliv le na bodoča izplačila denarnih socialnih prejemkov ter s tem na rubež denarnih sredstev, na osnovi sklepov Finančne uprave. Vpliv na že izdane sklepe, izdane v januarju, bi tako bil mogoč le, če bi Centri za socialno delo, o institutu izplačevanja v naravi odločali pred izvršitvijo sklepa, ta možnost je namreč obstajala tudi pred sprejetjem Šutarjevega zakona. Finančna uprava je sezname izdanih sklepov posredovala Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), saj ne razpolaga s podatkom o tem, kdo je krajevno pristojen center za socialno delo. Pri oblikovanju in izvajanju novih zakonskih pristojnosti je tako pomembno ustrezno sodelovanje vseh vključenih organov ter hitra odzivnost na zastavljena vprašanja. Finančna uprava nadaljuje z izdajo tovrstnih sklepov. Glede na številčnost takšnih primerov, za katere Finančna uprava prejema predloge za izvršbo zaradi prekrškov ter izpolnjujejo pogoj, da se lahko poseže tudi na denarne socialne pomoči, bo o tem najmanj tedensko obveščala MDDSZ oziroma Centre za socialno delo, ko bo to ustrezno usklajeno z MDDSZ. Statistični podatki: * Izdani sklepi o izvršbi: Od 8. januarja 2026 do danes je bilo izdanih 1.674 sklepov o izvršbi z možnostjo rubeža denarne socialne pomoči. Terjan dolg, kjer so vključeni tudi stroški izvršbe, v skupnem znesku po sklepih znaša 495.967,87 evrov. * Plačila - skupno prejeta plačila po vseh izdanih sklepih do vključno 22. januarja 2026 znašajo 126.260,94 evrov po 668 sklepih V spodnji preglednici predstavljamo število dolžnikov, katerim je bil izdan sklep, glede na sedež finančnega urad. Dolžnikov je skupno 1.085, to pomeni, da je bilo za enega dolžnika lahko izdanih več sklepov, ker so po izdanih sklepih imeli že nove neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev (takšnih je bilo v zadnjih 14 dnevih 616).
language
slv
published at
2026-01-22T13:04:52
source
Portal GOV.SI
title
Finančna uprava začela z izvršbo na podlagi Šutarjevega zakona
url
https://www.gov.si/novice/2026-01-22-financna-uprava-zacela-z-izvrsbo-na-podlagi-sutarjevega-zakona/
article order
33
body
Če je še do nedavnega veljalo, da je denarna socialna pomoč nedotakljiva (za izvršbe), so prejemniki, ki so si v dveh letih nakopičili vsaj tri neplačane prekrškovne kazni, večinoma gre za prometne prekrške, v teh dneh spoznali, da ni več tako. Na izplačilni dan socialnih podpor so namreč dolžniki na bančnih računih zaznali manko. Konec novembra lani je začel veljati Šutarjev zakon, ki dovoljuje tudi izterjave kazni iz socialnih pomoči. Finančna uprava je v januarju izdala 1674 sklepov o izvršbi za skupaj 1058 dolžnikov, iz tega naslova je bilo izterjanih 126.260 evrov. Zakon velja za vse, ne glede na narodnost. Resda finančna uprava dolžnikov ne vodi po narodnosti, a iz podatkov je razvidno, da so dolžniki iz vse države, tudi z območij finančnih uradov, kjer nimajo romske populacije, največ pa jih je z območja Finančnega urada Novo mesto - dobrih 23 odstotkov. Prejeli opomin in sklep Kot pojasnjuje Furs, so dolžniki pred rubežem prejeli opomin ter sklep o izvršbi, ki ga dobi tudi banka, kjer ima dolžnik odprt plačilni račun. "V sklepu o izvršbi je dolžnik poučen, da bodo rubljena tudi sredstva iz naslova denarne socialne pomoči. Na sklep se dolžnik lahko pritoži. Pri tem na finančni upravi ne vodimo informacije o tem, koliko teh dolžnikov je prejemnikov denarnih sredstev iz naslova denarne socialne pomoči oziroma ali so jim bila zarubljena ta sredstva ter kateri je krajevno pristojen center za socialno delo (CSD). Ker finančna uprava sklepe, vključno takšne, ki lahko posežejo na denarno socialno pomoč, izdaja dnevno, bi presojanje CSD, ali je potrebno izplačilo socialne pomoči delno ali v celoti v naravi, imelo lahko morebiten vpliv le na bodoča izplačila denarnih socialnih prejemkov ter s tem na rubež denarnih sredstev na osnovi sklepov finančne uprave. Vpliv na že izdane sklepe, izdane v januarju, bi tako bil mogoč le, če bi CSD o institutu izplačevanja v naravi odločali pred izvršitvijo sklepa, ta možnost je namreč obstajala tudi pred sprejetjem Šutarjevega zakona." Na finančni upravi še dodajajo, da so sezname izdanih sklepov posredovali Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), saj ne razpolagajo s podatkom o tem, kdo je krajevno pristojen CSD. Na rubež so se takoj odzvali v Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije in opozorili, da so številni dolžniki zdaj čez noč ostali brez denarja za osnovno preživetje. Med prvimi, ki se je v sredo odzval na prazen račun, je bil nekdanji romski svetnik Zoran Grm iz Novega mesta, ki meni, da je finančna uprava denar vzela nezakonito. Poudaril je, da mnogi zdaj ne bodo imeli denarja za kruh, otroci bodo lačni, prav tako zdaj nimajo denarja za plačilo položnic, zaradi česar se bo kriminal povečal. Se je pa odločno o ukrepu izrekel premier Robert Golob, ki je izvrševanje Šutarjevega zakona v tem delu označil za velik mejnik, ki ga ne gre podcenjevati. Poudarja, da "smo socialna država, ki bo pomagala pomoči potrebnim, hkrati pa rekla ne tistim, ki to izkoriščajo in se ob tem počutijo nedotakljive". Silvo Mesojedec iz Ljudske iniciative za reševanje romske problematike je opozoril, da je novica o izvršbah na denarno socialno pomoč zgolj simptom veliko globljih sistemskih napak, ki jih je država ustvarjala desetletja. "Govorimo o ljudeh, ki so v dveh letih nakopičili najmanj tri neplačane prekrškovne kazni. To niso nedolžne žrtve sistema - to so posamezniki, ki so sistematično ignorirali pravila v prepričanju, da jim nihče nič ne more. In do včeraj so imeli prav," je zapisal in med drugim poudaril, da problem tokratne izvršbe ni v tem, da se je zgodila. "Problem je, da se ni zgodila že zdavnaj in da jo je država izvedla po starem kopitu: nekoordinirano, brez obvestila CSD, mimo lastnih zakonskih postopkov. Tipična birokratska aroganca, ki je nato izgovor za vse, ki bi radi, da se spet nič ne spremeni."
language
slv
published at
2026-01-24T06:25:01
source
Slovenske Novice
title
Nekdanji romski svetnik: Finančna uprava je denar vzela nezakonito, Furs odgovarja: "Dolžniki so bili obveščeni"
url
https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/nekdanji-romski-svetnik-financna-uprava-je-denar-vzela-nezakonito-furs-odgovarja-dolzniki-so-bili-obvesceni

source scope

analyzed source count

omitted articles

article order
26
body
Potem ko je Furs številnim dolžnikom delno ali v celoti zarubil denarno socialno pomoč, so na Centru za socialno delo (CSD) Novo mesto, kjer je bilo izdanih veliko sklepov o izvršbi, v sredo sicer menili, da bi moral Furs po zakonu o tem prehodno obvestiti CSD. Ta bi nato na podlagi socialnega položaja dolžnika presodil, ali se izvršba izvede ali pa se namesto tega dolžniku denarna socialna pomoč izplačuje v naravi. A na Fursu so na podlagi svoje razlage Šutarjevega zakona prepričani, da jim izvršb predhodno ni treba pošiljati v presojo centrom. "Ker Furs sklepe, vključno takšne, ki lahko posežejo na denarno socialno pomoč, izdaja dnevno, bi presojanje centrov za socialno delo, ali je potrebno izplačilo socialne pomoči delno ali v celoti v naravi, imelo lahko morebiten vpliv le na bodoča izplačila denarnih socialnih prejemkov," so na Fursu zapisali v današnji izjavi za javnost. Vpliv na že izdane sklepe pa bi bil po prepričanju Fursa mogoč le, če bi centri za socialno delo o institutu izplačevanja v naravi odločali pred izvršitvijo sklepa. Ta možnost je namreč obstajala tudi pred sprejetjem Šutarjevega zakona, so zapisali. Sestali se bodo s predstavniki ministrstva Furs je sicer sezname sklepov, ki jih je izdal v zadnjih dneh, posredoval ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in ne krajevno pristojnim centrom, kot to določa zakon, saj sam ne razpolaga s podatkom o tem, kateri je krajevno pristojni center. Direktor Fursa Peter Grum je potrdil, da se bodo s predstavniki ministrstva v kratkem sestali. Foto: STA V prihodnje bo Furs o tovrstnih izvršbah tedensko obveščal ministrstvo oziroma bo ravnal kako drugače, če se bodo z ministrstvom tako dogovorili, je v popoldanski izjavi za medije še povedal direktor Fursa Peter Grum. Potrdil je tudi, da se bodo s predstavniki ministrstva v kratkem sestali. Zakon ne predvideva, da bi moral dolžniku ostati minimalen znesek socialne pomoči, pa je Grum odgovoril na trditve nekaterih, da Furs ne bi smel zaseči celotne denarne socialne pomoči. Nasploh meni, da "vsak, ki izvaja prekrške tako pogosto kot kršitelji, zoper katere smo ukrepali, ne sme dobiti denarne socialne pomoči, ker ne ravna v skladu s pravili te države". V izjavi za javnost so na Fursu navedli tudi dopolnjene podatki glede izdanih sklepov o izvršbah. Skupno so od 8. januarja do danes izdali 1.674 tovrstnih sklepov. Z njimi terjajo skupaj nekaj manj kot pol milijona evrov, izterjanih pa je bilo 126.260 evrov. Največ dolžnikov, in sicer več kot petina, je s področja novomeške finančne uprave, sledita ljubljanska in mariborska. Skupno so sklepe izdali 1.085 dolžnikom, kar pomeni, da je bilo za enega dolžnika lahko izdanih več sklepov, ker so nekateri po izdanih sklepih imeli že nove neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev. Po besedah Gruma gre sicer za dolžnike, ki pogosto izvajajo prekrške. Nekateri so sklep o izvršbi letos dobili že dvakrat.
language
slv
published at
2026-01-22T15:39:29
source
SiOL
title
Furs bo nadaljeval z izvršbami
url
https://siol.net/novice/slovenija/furs-bo-nadaljeval-izvrsbe-na-socialno-pomoc-veckratnih-prekrskarjev-682455
article order
14
body
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je glede izvršb na socialnih pomočeh, ki so bile pri dolžnikih glob izvedene na podlagi Šutarjevega zakona, predlagalo sestanek s centri za socialno delo in Fursom. Preverjajo možnosti boljšega obveščanja in manj ogrožajočih ukrepov za najbolj ogrožene, je dejal minister Luka Mesec. Spomnimo, Furs je začel z zasegi socialne pomoči Predstavniki Romov so v sredo opozorili, da nekateri dolžniki na bankah niso mogli dvigniti dela ali celotne denarne socialne pomoči, saj jim jo je zasegla Finančna uprava RS (Furs), smo poročali. Furs je od 8. januarja 2026 do danes na podlagi zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, t. i. Šutarjevega zakona, izdal 1674 sklepov o izvršbi dolžnikom, ki so v zadnjih dveh letih imeli vsaj tri neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev. Iz tega naslova je bilo izterjanih 126.260 evrov. "Z izvršbo bomo nadaljevali tudi v prihodnje," zagotavljajo na Fursu. Pri tem je izvršba dopustna tudi na denarno socialno pomoč. Sklepi so bili izdani dolžnikom iz celotne Slovenije in ne zgolj Romom, posamezni sklep o izvršbi pa sta prejela dolžnik in banka. "Da, te izvršbe so posledica Šutarjevega zakona, ki določa, da se tistim prejemnikom socialnih pomoči, ki ne plačujejo glob, lahko socialne pomoči rubijo," je v izjavi po terenski seji vlade v Podčetrtku ob vladnem obisku dela savinjske regije dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Sklepi izdani brez sodelovanja s CSD Na Centru za socialno delo (CSD) Novo mesto so ob tem opozorili, da bi moral Furs o tem obvestiti krajevno pristojen CSD in pred takšno izvršbo pridobiti njegovo mnenje. Tudi Mesec je bil obveščen o tem, da centri za socialno delo, sploh novomeški, pravijo, da niso bili obveščeni. "Mi smo stopili v stik z njimi, stopili smo v stik tudi s Fursom, preverjamo pa zdaj predvsem, kako bomo v prihodnje poskrbeli za boljše obveščanje in pa tudi v tistih vidikih, kjer je lahko družina, ki se ji rubi, močno socialno ogrožena - kako lahko poskrbimo za manj socialno ogrožajoč ukrep," je dejal minister. Prav danes so zato glede tega predlagali sestanek skupaj s Fursom in centri za socialno delo, da se poskušajo pogovoriti, je še dodal minister. Kot je v sredo povedal vodja CSD Novo mesto Alen Pust, iz Šutarjevega zakona izhaja, da mora Furs v tem primeru s sklepom o izvršbi obvestiti center za socialno delo, ki nato iz socialnega položaja dolžnika presodi, ali se lahko izvede izvršba oziroma ali bi bilo namesto izvršbe bolj smiselno, da se dolžniku denarna socialna pomoč izplačuje v naravi. V tem primeru izvršba ne bi bila mogoča, bi pa lahko upravičenec denar prejemal zgolj v naravi in ne v denarju, kar pomeni, da bi se mu izplačeval v obliki konkretnih dobrin - na podlagi naročilnice za konkretno blago, plačila posameznih računov in podobno. Na ministrstvo so glede tega navedli, da niti centri za socialno delo niti ministrstvo teh izvršb "v nobenem primeru ne bi mogli preprečiti, ker zakon tega ne predvideva". "Pojasnjujemo, da ker Finančna uprava sklepe, vključno takšne, ki lahko posežejo na denarno socialno pomoč, izdaja dnevno, bi presojanje Centrov za socialno delo, ali je potrebno izplačilo socialne pomoči delno ali v celoti v naravi, imelo lahko morebiten vpliv le na bodoča izplačila denarnih socialnih prejemkov ter s tem na rubež denarnih sredstev, na osnovi sklepov Finančne uprave. Vpliv na že izdane sklepe, izdane v januarju, bi tako bil mogoč le, če bi Centri za socialno delo, o institutu izplačevanja v naravi odločali pred izvršitvijo sklepa, ta možnost je namreč obstajala tudi pred sprejetjem Šutarjevega zakona. Finančna uprava je sezname izdanih sklepov posredovala Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), saj ne razpolaga s podatkom o tem, kdo je krajevno pristojen center za socialno delo," pa na Fursu pojasnjujejo, zakaj niso vključili CSD.
language
slv
published at
2026-01-22T13:50:10
source
Žurnal24
title
Luka Mesec priznava težavo: Zasegi socialne pomoči sprožili alarm
url
https://www.zurnal24.si/slovenija/luka-mesec-zasegi-socialne-pomoci-furs-csd-sestanek-453487
article order
31
body
Furs je izdal 1674 sklepov o izvršbi, ki jim jo omogoča Šutarjev zakon, ter izterjal 126.260 evrov. Finančna uprava je od 8. januarja do danes izdala 1674 sklepov o izvršbi dolžnikom, prejemnikom socialne pomoči, kar ji po novem omogoča tako imenovan Šutarjev zakon. Izterjali so 126.260 evrov, medtem ko znaša terjan dolg okoli pol milijona evrov. " Z izvršbo bomo nadaljevali tudi v prihodnje," pravijo na Fursu, ki se je zaradi tega znašel pod plazom kritik. Furs nima podatka, kateri dolžniki so članki romske skupnosti Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, t. i. Šutarjev zakon, Fursu omogoča, da terja plačilo od dolžnikov, ki so v zadnjih dveh letih imeli vsaj tri neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev, pri čemer je izvršba dopustna tudi na denarno socialno pomoč. Na Furs se je usul plaz kritik, da bi morali s tem seznaniti centre za socialno delo, česar da niso storili, predstavniki romske skupnosti pa so jim očitali diskriminacijo. Generalni direktor Fursa Peter Grum je očitke zavrnil. Pojasnil je, da so sklepi izdani za celotno Slovenijo in dodal, da na Fursu ne razpolagajo s podatki o tem, kateri dolžniki so člani romske skupnosti in kateri ne. Potrdil je, da je delež izdanih sklepov res največji v Novem mestu, a to preprosto zato, ker je tam storjenih največ prekrškov. Furs: Obvestili smo ministrstvo Kar se tiče očitka, da Furs o izdanih izvršbah, iz katerih tudi denarna socialna pomoč ni izvzeta, ni posebej obvestil centrov za socialno delo, pa je Grum pojasnil, da centrov za socialno delo niso obveščali vnaprej, so jih pa obvestili, da so bili izdani sklepi. Obvestili so ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, saj na Fursu ne razpolagajo s podatki o tem, kateri center je pristojen, in tako bodo ravnali tudi vnaprej, če ne bo dosežen drugačen dogovor. Med očitki je tudi ta, da je bila v posameznih primerih izvršba opravljena na celotni znesek, zavezancem ni ostal niti minimalni znesek za preživetje, a Grum odgovarja, da Šutarjev zakon kakšnega minimalnega zneska ne predvideva. Nekateri z več kot 50 prekrški "Kdor izvaja prekrške tako pogosto kot ti kršitelji, zoper katere smo v zadnjem času ukrepali, od države ne sme dobiti denarne socialne pomoči, ker ne ravna v skladu s pravili te države," je svoje mnenje podal direktor Fursa. Pojasnil je, da imajo nekateri prekrškarji več kot 50 prekrškov, konkretni, zoper katere so ukrepali, pa imajo vsaj tri ali več predlogov za izvršbo od prekrškovnih organov. Vsakemu zavezancu, ki je zahteval obročno odplačevanje in je izpolnjeval pogoje, je bilo to odobreno, je še dodal. Vsi dolžniki, ki so jim zdaj rubili sredstva, so dobili opomin, v sklepu o izvršbi je bil podučen, da bodo rubljena tudi sredstva iz naslova denarne socialne pomoči, pojasnjujejo na Fursu. "Določeni večkratni kršitelji v prej veljavni ureditvi glob niso poravnali, saj niso imeli drugih dohodkov, kot le socialne prejemke, s čimer izrečene globe niso vplivale na njihovo bodoče ravnanje, znesek neporavnanih obveznosti pa se je povečeval," pravijo na Fursu.
language
slv
published at
2026-01-22T15:03:31
source
Svet24
title
Skoraj četrtina rubežev socialne pomoči v Novem mestu
url
https://svet24.si/novice/slovenija/furs-izvrsba-romi-sutarjev-zakon-1875492
article order
27
body
LJUBLJANA * Ta teden je Furs po besedah premierja zarubil socialno pomoč več kot 1600 posameznikom, ki so se doslej počutili nedotakljive. "Gre za velik mejnik, ki ga ne gre podcenjevati," je poudaril Golob. "To je prvi korak k temu, da smo socialna država, ki bo pomagala pomoči potrebnim, hkrati pa rekla ne tistim, ki to izkoriščajo in se ob tem počutijo nedotakljive. Zdaj je čas, da začnejo živeti enako, kot živimo vsi Slovenci in Slovenke, odgovorno in urejeno." S tem se strinja tudi poslanska skupina Svoboda. Namestnik vodje skupine Lenart Žavbi je ocenil, da se zakon izvaja "tako kot smo si v DZ in v zakonodajnem postopku to predstavljali" - da pravila veljajo za vse enako in se doseže maksimalna solidarnost med ljudmi. Po njegovem mnenju je tudi sporočilo organov ob neizplačilu delov socialne pomoči ustrezno, vendar bo potrebno še nekaj dodatnih usklajevalnih sestankov med Fursom in centri za socialno delo. V zadnjih dneh je Furs na podlagi Šutarjevega zakona izdal 1275 sklepov o izvršbi dolžnikom, ki v zadnjih dveh letih niso poravnali vsaj treh glob. Izvršba je dopustna tudi na denarno socialno pomoč, zaradi česar nekateri prejemniki niso mogli dvigniti dela ali celotnega zneska, na težave pa so opozorili tudi predstavniki romske skupnosti. Na Centru za socialno delo Novo mesto so opozorili, da jih Furs pred izvršbo ni obvestil, čeprav bi moral pridobiti njihovo mnenje glede socialnega položaja dolžnika. Minister za delo Luka Mesec je potrdil, da gre za posledice Šutarjevega zakona in napovedal, da ministrstvo preverja možnosti boljšega obveščanja ter uvedbe manj socialno ogrožajočih ukrepov za najbolj ranljive družine. Ena od možnosti je izplačevanje socialne pomoči v naravi namesto v denarju, kar pomeni, da bi se izplačevalo v obliki konkretnih dobrin - na podlagi naročilnice za konkretno blago, plačila posameznih računov in podobno.
language
slv
published at
2026-01-22T14:55:49
source
Primorske Novice
title
Golob sporočil, da "ni več nedotakljivih", ministrstvo predlagalo sestanek s CSD in Fursom
url
https://primorske.svet24.si/slovenija/golob-sporocil-da-ni-vec-nedotakljivih-ministrstvo-predlagalo-sestanek-s-csd-in-fursom
article order
2
body
Nekateri dolžniki na banki danes niso mogli dvigniti dela ali celotne denarne socialne pomoči, saj jim jo je zasegel Furs. Ta je namreč izdal odločbe o izvršbi na podlagi novega Šutarjevega zakona, ki omogoča tudi izvršbe na socialno pomoč. Na centru za socialno delo pa opozarjajo, da bi moral Furs pred takšno izvršbo pridobiti njihovo mnenje. Na izvršbe na denarno socialno pomoč so danes opozorili predstavniki Romov Kot je za STA povedal predsednik Sveta romske skupnosti RS Jožef Horvat Muc, nekaj deset Romov na banki ni moglo dvigniti dela ali celotne denarne pomoči, ker jim jo je zasegel Furs. Slednje je za STA potrdil tudi nekdanji novomeški romski svetnik Zoran Grm, ki mu je Furs kot dolžniku zasegel celotno denarno socialno pomoč, prav tako njegovi partnerki. Ob tem Horvat Muc opozarja, da slednje za romsko skupnost pomeni socialno bombo. Na Finančni upravi RS (Furs) so za STA povedali, da so v zadnjih dneh na podlagi zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (t. i. Šutarjev zakon) izdali 1275 sklepov o izvršbi dolžnikom, ki so v zadnjih dveh letih imeli vsaj tri neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev. Pri tem je izvršba dopustna tudi na denarno socialno pomoč. Sklepi so bili izdani dolžnikom iz celotne Slovenije in ne zgolj Romom, pravijo Sklep o izvršbi sta prejela dolžnik in banka, kjer ima dolžnik odprt račun, banka pa je nato na tej podlagi odtegnila sredstva, ki jih ima dolžnik na računu. Pri tem informacij o tem, koliko dolžnikom so bila odtegnjena oz. zarubljena sredstva iz naslova denarne socialne pomoči, nimajo. Šutarjev zakon sicer določa tudi, da mora Furs o izdaji takšnega sklepa obvestiti krajevno pristojen center za socialno delo, kar je za STA potrdil tudi vodja Centra za socialno delo Novo mesto Alen Pust. Kot je povedal, iz zakona izhaja, da mora Furs v tem primeru s sklepom o izvršbi obvestiti center za socialno delo, ki nato iz socialnega položaja dolžnika presodi, ali se lahko izvede izvršba oz. ali bi bilo namesto izvršbe bolj smiselno, da se dolžniku denarna socialna pomoč izplačuje v naravi. V tem primeru izvršba ne bi bila mogoča, bi pa lahko upravičenec denar prejemal zgolj v naravi in ne v denarju, kar pomeni, da bi se mu izplačeval v obliki konkretnih dobrin - na podlagi naročilnice za konkretno blago, plačila posameznih računov in podobno. Na novomeškem centru so bili sicer po besedah Pusta z informacijo o Fursovih izvršbah na denarno socialno pomoč seznanjeni zgolj s strani nekaterih uporabnikov, medtem ko s strani Fursa niso prejeli nobenih dodatnih obvestil, pojasnil ali podatkov, ki bi se nanašali na izvajanje Šutarjevega zakona. V službi za odnose z javnostjo na Fursu glede tega, da bi moral Furs o sklepih o izvršbi pri dolžnikih, ki so v zadnjih dveh letih imeli vsaj tri neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev, obveščati center za socialno delo oz. pridobiti njegovo mnenje, za STA danes niso znali podati odgovora in so ga obljubili za četrtek. Takšno ravnanje med prizadetimi krepi občutek, da oblasti delujejo samovoljno in namerno kaznujejo celotne skupnosti zaradi dejanj posameznikov, so v sporočilu za javnost zapisali pri Amnesty International Slovenije. Po njihovih besedah od začetka opozarjajo, da to ne bo okrepilo varnosti nikogar, ampak so s tem ranljive skupine še bolj potisnjene na družbeni rob in v obup. "Oblastno poseganje v človekove pravice, ne da bi bili ljudje obveščeni o tem in o možnosti, da se pritožijo, predstavlja eno najbolj temeljnih in resnih kršitev človekovih pravic, ki žal Sloveniji ni tuja," so v sporočilu za javnost povzeli besede direktorice Amnesty International Slovenije Nataše Posel.
language
slv
published at
2026-01-21T18:22:32
source
Lokalec.si
title
Nekateri dolžniki z izvajanjem Šutarjevega zakona ostali brez dela ali celotne denarne pomoči
url
https://www.lokalec.si/nekateri-dolzniki-z-izvajanjem-sutarjevega-zakona-ostali-brez-dela-ali-celotne-denarne-pomoci/
article order
30
body
Več kot tretjina oseb, ki jim je Furs zaradi neplačanih glob izdal sklepe o izvršbi, živi v regijah JV Slovenija in Posavje. Kaj o novi praksi pravi MO Novo mesto? Za odziv na odločbe o izvršbah na denarno socialno pomoč, ki jih je v teh dneh množično izdal Furs, smo v uredništvu Dolenjskega lista zaprosili tudi novomeškega župana Gregorja Macedonija, saj je bilo največ rubežev prav na območju MO Novo mesto. MONM: Tudi prejemniki socialne pomoči imajo enake obveznosti Z rotovža so nam odgovorili, da je ''namen določbe Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, da imajo tudi prejemniki socialne pomoči enake obveznosti do skupnosti, kot vsi ostali, in da so prekrškovna dejanja - še posebej ponavljajoča - nesprejemljiva.'' Številni državni organi so že dlje časa opozarjali, da je njihovo delo popolnoma neučinkovito, ker prekrškovne globe niso izterjane in je posledično vsaka kazen brez učinka, dodajajo: ''Tudi zato starši po zaključku inšpekcijskih postopkov še vedno niso pošiljali otrok v šole, številni storilci cestno - prometnih prekrškov pa so le-te ponavljali znova in znova in s tem nekaznovani ogrožali ostale udeležence v prometu.'' Izvršbe se nanašajo na neplačane prekrškovne globe in z izvrševanjem določbe t. i. Šutarjevega zakona država pošilja sporočilo, da ponavljanje prekrškov ni sprejemljivo, pravijo na novomeški občini. Odziv CSD je po menju občinskih oblasti nenavaden, ''ker so si pri dosedanjem delovanju zatiskali oči pred neustreznim ravnanjem prejemnikov denarnih socialnih pomoči, ob jasnem dejstvu, da je med prejemniki denarnih socialnih pomoči veliko več storilcev ponavljajočih prekrškov kot med ostalimi državljani in da je to tudi rezultat neizvajanja nalog, ki jih ima CSD.'' Dobra tretjina rubežev na jugovzhodu Slovenije Od 8. januarja 2026 do danes je Finančna uprava izdala 1.674 sklepov o izvršbi, in sicer 1.058 dolžnikom z vsaj tremi neplačanimi prekrški v zadnjih dveh letih. S podatkom o tem, koliko teh oseb je prejemnikov denarne socialne pomoči, Furs ne razpolaga. Navajajo zgolj to, da je bilo izterjanih 126.260 evrov od skupno terjanega dolga v višini 495.968 evrov. Za nekatere dolžnike je bilo izdanih tudi po več sklepov. Na območju Finančnega urada Novo mesto je sklepe prejelo 245 dolžnikov (23,16 odst. vseh dolžnikov) Na območju Finančnega urada Brežice je sklepe prejelo 63 dolžnikov (5,95 odst. vseh dolžnikov) Na območju Finančnega urada Kočevje je sklepe prejelo 61 dolžnikov (5,77 odst. vseh dolžnikov) Z območja, ki ga pokrivajo omenjeni finančni uradi, prihaja torej 34,88 odst. vseh oseb, ki jim je Furs zaradi neplačanih prekrškov zarubil denar. Na tem območju sicer živi okrog 222.000 oseb oz. 10,40 odst. prebivalcev Slovenije. Kot navajajo na Fursu, so bili sklepi izdani dolžnikom iz celotne Slovenije. Sklep o izvršbi sta prejela dolžnik in banka, kjer ima dolžnik odprt račun, banka pa je nato na tej podlagi odtegnila sredstva, ki jih ima dolžnik na računu. CSD ne more zadržati izvršbe, ko je sklep izdan Dodajajo, da so sezname izdanih sklepov posredovali Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (kot pravijo, Furs ne razpola s podatkom o tem, za katero osebo je krajevno pristojen posamezen CSD), dejstvo pa je, da ko je sklep enkrat izdan, sledi tudi izvršba. "Ker Furs sklepe, vključno takšne, ki lahko posežejo na denarno socialno pomoč, izdaja dnevno, bi presojanje Centrov za socialno delo, ali je potrebno izplačilo socialne pomoči delno ali v celoti v naravi, imelo lahko morebiten vpliv le na bodoča izplačila denarnih socialnih prejemkov," pravijo na Fursu. Dolžnikom socialna pomoč v prihodnje v bonih? Pričakovati je torej, da bodo CSD-ji osebam, ki jim je bil ta mesec zarubljena denarna socialna pomoč, to v prihodnje izplačevali v naravi oz. v vrednostnih bonih, ki jih Furs ne more rubiti. Na to možnost v sporočilu za javnost pokažejo tudi na Fursu: "Vpliv na že izdane sklepe, izdane v januarju, bi tako bil mogoč le, če bi Centri za socialno delo o morebitnem izplačevanja v naravi odločali pred izvršitvijo sklepa, ta možnost je namreč obstajala tudi pred sprejetjem Šutarjevega zakona." Izvršbe tudi v prihodnje Furs bo z izvršbami nadaljeval, napoveduje. Glede na številčnost takšnih primerov, ko se lahko poseže tudi na denarne socialne pomoči, pa bo o tem najmanj tedensko obveščal Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti oziroma Centre za socialno delo, ko bo to ustrezno usklajeno z ministrstvom, so še sporočili s Finančne uprave.
language
slv
published at
2026-01-22T15:29:55
source
dolenjskilist
title
Tretjina rubežev na jugovzhodu, MO Novo mesto: Poslano je jasno sporočilo - Dolenjski list
url
https://dolenjskilist.svet24.si/novice/jugovzhod-slovenije-tretjina-rubezev-1875476
article order
13
body
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je glede izvršb na socialnih pomočeh, ki so bile pri dolžnikih glob izvedene na podlagi Šutarjevega zakona, predlagalo sestanek s centri za socialno delo in Fursom. Preverjajo možnosti boljšega obveščanja in manj ogrožajočih ukrepov za najbolj ogrožene, je dejal minister Luka Mesec. Predstavniki Romov so v sredo opozorili, da nekateri dolžniki na bankah niso mogli dvigniti dela ali celotne denarne socialne pomoči, saj jim jo je zasegla Finančna uprava RS (Furs). Ta je v zadnjih dneh na podlagi zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, t. i. Šutarjevega zakona, izdala 1275 sklepov o izvršbi dolžnikom, ki so v zadnjih dveh letih imeli vsaj tri neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev. Pri tem je izvršba dopustna tudi na denarno socialno pomoč. Sklepi so bili izdani dolžnikom iz celotne Slovenije in ne zgolj Romom, posamezni sklep o izvršbi pa sta prejela dolžnik in banka. Na Centru za socialno delo (CSD) Novo mesto so ob tem za STA v sredo opozorili, da bi moral Furs o tem obvestiti krajevno pristojen CSD in pred takšno izvršbo pridobiti njegovo mnenje. "Da, te izvršbe so posledica Šutarjevega zakona, ki določa, da se tistim prejemnikom socialnih pomoči, ki ne plačujejo glob, lahko socialne pomoči rubijo," je v izjavi po terenski seji vlade v Podčetrtku ob današnjem vladnem obisku dela savinjske regije dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Po njegovih podatkih centri za socialno delo, sploh novomeški, pravijo, da niso bili obveščeni. "Mi smo stopili v stik z njimi, stopili smo v stik tudi s Fursom, preverjamo pa zdaj predvsem, kako bomo v prihodnje poskrbeli za boljše obveščanje in pa tudi v tistih vidikih, kjer je lahko družina, ki se ji rubi, močno socialno ogrožena - kako lahko poskrbimo za manj socialno ogrožajoč ukrep," je dejal minister. Prav danes so zato glede tega predlagali sestanek skupaj s Fursom in centri za socialno delo, da se poskušajo pogovoriti, je še dodal minister. Kot je v sredo povedal vodja CSD Novo mesto Alen Pust, iz Šutarjevega zakona izhaja, da mora Furs v tem primeru s sklepom o izvršbi obvestiti center za socialno delo, ki nato iz socialnega položaja dolžnika presodi, ali se lahko izvede izvršba oz. ali bi bilo namesto izvršbe bolj smiselno, da se dolžniku denarna socialna pomoč izplačuje v naravi. V tem primeru izvršba ne bi bila mogoča, bi pa lahko upravičenec denar prejemal zgolj v naravi in ne v denarju, kar pomeni, da bi se mu izplačeval v obliki konkretnih dobrin - na podlagi naročilnice za konkretno blago, plačila posameznih računov in podobno.
language
slv
published at
2026-01-22T12:58:31
source
Politikis
title
Glede rubežev socialnih pomoči predlagan sestanek s centri za socialno
url
https://www.politikis.si/2026/01/glede-rubezev-socialnih-pomoci-predlagan-sestanek-s-centri-za-socialno-delo-in-fursom-stevilni-slovenci-zelo-razburjeni/

omitted source count

total source count