MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Minimalna plača se bo v letu 2026 zvišala na 1482 evrov bruto oziroma 1000 evrov neto.
• Strošek delodajalca se bo zaradi načina obračuna prispevkov povečal le za 11,2 odstotka.
• Administrativni dvig plač bi lahko povzročil inflacijsko spiralo in višje cene osnovnih življenjskih potrebščin.
• Dvig minimalne plače znaša 15,97 odstotka v primerjavi s prejšnjim letom.
• Dvig minimalne plače bo avtomatično zvišal znesek letnega regresa in božičnice.
• Vlada ne bo pripravila rebalansa proračuna, resorji morajo sredstva najti znotraj obstoječih proračunov.
• Plačna kompresija je po mnenju ministra začasna in se sčasoma odpravlja.
• Zaposleni s polnim delovnim časom bodo zaslužili več, kot znaša prag tveganja revščine.
• Davčna razbremenitev plač bi po mnenju ministra Mesca ogrozila financiranje javnih storitev.
• Trgovinska zbornica Slovenije opozarja na nevarnost zapiranja trgovin na podeželju zaradi višjih stroškov.
• Vzpostavlja se šest novih zdravstvenih regij za boljše povezovanje javnih zavodov.
• Brezposelnost v Sloveniji in EU je na eni izmed najnižjih zgodovinskih točk.

key differences

Administrativni dvig plač bi lahko povzročil inflacijsko spiralo in višje cene osnovnih življenjskih potrebščin.

Večer svari pred spiralo, drugi citirajo ministra proti njej.

Brezposelnost v Sloveniji in EU je na eni izmed najnižjih zgodovinskih točk.

Le Primorske novice citirajo Mesca; ostali viri molčijo.

Davčna razbremenitev plač bi po mnenju ministra Mesca ogrozila financiranje javnih storitev.

Večina molči; le Slovenske novice in Primorske poročajo.

Dvig minimalne plače bo avtomatično zvišal znesek letnega regresa in božičnice.

Večina potrjuje avtomatizem, Večer dvomi, nekateri molčijo.

Dvig minimalne plače znaša 15,97 odstotka v primerjavi s prejšnjim letom.

Večina potrjuje 15,97 %, Primorske in Večer pa zaokrožujejo.

Minimalna plača se bo v letu 2026 zvišala na 1482 evrov bruto oziroma 1000 evrov neto.

Večina potrjuje vse, STA izpusti neto, Svet24 pa leto 2026.

Plačna kompresija je po mnenju ministra začasna in se sčasoma odpravlja.

Le Primorske potrjujejo, Večer svari, ostali molčijo.

Strošek delodajalca se bo zaradi načina obračuna prispevkov povečal le za 11,2 odstotka.

Večina potrjuje 11,2 %, Večer pa navaja višji, 16 % dvig.

Trgovinska zbornica Slovenije opozarja na nevarnost zapiranja trgovin na podeželju zaradi višjih stroškov.

Le Večer poroča o opozorilu, ostali viri temo prezrejo.

Vlada ne bo pripravila rebalansa proračuna, resorji morajo sredstva najti znotraj obstoječih proračunov.

Večina molči, Primorske in Novice potrjujejo brez rebalansa.

Vzpostavlja se šest novih zdravstvenih regij za boljše povezovanje javnih zavodov.

Le Svet24 poroča o vladni obravnavi uredbe, ostali viri molčijo.

Zaposleni s polnim delovnim časom bodo zaslužili več, kot znaša prag tveganja revščine.

Večina povzema Mesca, STA in regionalni mediji trditev izpuščajo.

source analyses

Bloomberg Adria

Administrativni dvig plač bi lahko povzročil inflacijsko spiralo in višje cene osnovnih življenjskih potrebščin.

Da: Gorenšček opozarja na višjo inflacijo in življenjske stroške.

Brezposelnost v Sloveniji in EU je na eni izmed najnižjih zgodovinskih točk.

Delno: Članek omenja le potencialno rast brezposelnosti ob visokih plačah.

Davčna razbremenitev plač bi po mnenju ministra Mesca ogrozila financiranje javnih storitev.

Ni omenjeno

Dvig minimalne plače bo avtomatično zvišal znesek letnega regresa in božičnice.

Ni omenjeno

Dvig minimalne plače znaša 15,97 odstotka v primerjavi s prejšnjim letom.

Delno: Članek navaja dvig za 15,96 odstotka.

Minimalna plača se bo v letu 2026 zvišala na 1482 evrov bruto oziroma 1000 evrov neto.

Delno: Zneska sta potrjena, a se dvig zgodi že z januarsko plačo.

Plačna kompresija je po mnenju ministra začasna in se sčasoma odpravlja.

Ne: GZS opozarja na porušeno strukturo, minister tega ne zanika.

Strošek delodajalca se bo zaradi načina obračuna prispevkov povečal le za 11,2 odstotka.

Delno: Članek navaja 11,25-odstotno rast stroškov delodajalca.

Trgovinska zbornica Slovenije opozarja na nevarnost zapiranja trgovin na podeželju zaradi višjih stroškov.

Ni omenjeno

Vlada ne bo pripravila rebalansa proračuna, resorji morajo sredstva najti znotraj obstoječih proračunov.

Ni omenjeno

Vzpostavlja se šest novih zdravstvenih regij za boljše povezovanje javnih zavodov.

Ni omenjeno

Zaposleni s polnim delovnim časom bodo zaslužili več, kot znaša prag tveganja revščine.

Ni omenjeno

Delo

Administrativni dvig plač bi lahko povzročil inflacijsko spiralo in višje cene osnovnih življenjskih potrebščin.

Delno: Minister meni, da dvig ne bo povzročil negativnih učinkov.

Brezposelnost v Sloveniji in EU je na eni izmed najnižjih zgodovinskih točk.

Ni omenjeno

Davčna razbremenitev plač bi po mnenju ministra Mesca ogrozila financiranje javnih storitev.

Ni omenjeno

Dvig minimalne plače bo avtomatično zvišal znesek letnega regresa in božičnice.

Da: Regres in božičnica sta vezana na znesek minimalne plače.

Dvig minimalne plače znaša 15,97 odstotka v primerjavi s prejšnjim letom.

Da: Članek navaja natančno 15,97-odstotno povišanje glede na lani.

Minimalna plača se bo v letu 2026 zvišala na 1482 evrov bruto oziroma 1000 evrov neto.

Da: Minister Mesec je potrdil zneska 1482 € bruto in 1000 € neto.

Plačna kompresija je po mnenju ministra začasna in se sčasoma odpravlja.

Ni omenjeno

Strošek delodajalca se bo zaradi načina obračuna prispevkov povečal le za 11,2 odstotka.

Da: Zaradi obračuna od 60 % povprečne plače bo strošek le 11,2 %.

Trgovinska zbornica Slovenije opozarja na nevarnost zapiranja trgovin na podeželju zaradi višjih stroškov.

Ni omenjeno

Vlada ne bo pripravila rebalansa proračuna, resorji morajo sredstva najti znotraj obstoječih proračunov.

Ni omenjeno

Vzpostavlja se šest novih zdravstvenih regij za boljše povezovanje javnih zavodov.

Ni omenjeno

Zaposleni s polnim delovnim časom bodo zaslužili več, kot znaša prag tveganja revščine.

Da: Mesec navaja, da bodo ob 40 urah nad pragom tveganja revščine.

Dnevnik

Administrativni dvig plač bi lahko povzročil inflacijsko spiralo in višje cene osnovnih življenjskih potrebščin.

Delno: Sindikati upajo, da se cene storitev in potrebščin ne bodo dvignile.

Brezposelnost v Sloveniji in EU je na eni izmed najnižjih zgodovinskih točk.

Ni omenjeno

Davčna razbremenitev plač bi po mnenju ministra Mesca ogrozila financiranje javnih storitev.

Ni omenjeno

Dvig minimalne plače bo avtomatično zvišal znesek letnega regresa in božičnice.

Ni omenjeno

Dvig minimalne plače znaša 15,97 odstotka v primerjavi s prejšnjim letom.

Da: Minister Mesec je potrdil dvig v višini 15,97 % glede na lani.

Minimalna plača se bo v letu 2026 zvišala na 1482 evrov bruto oziroma 1000 evrov neto.

Delno: Minister potrjuje 1482 € bruto, sindikati pa omenjajo 1000 € neto.

Plačna kompresija je po mnenju ministra začasna in se sčasoma odpravlja.

Ni omenjeno

Strošek delodajalca se bo zaradi načina obračuna prispevkov povečal le za 11,2 odstotka.

Ni omenjeno

Trgovinska zbornica Slovenije opozarja na nevarnost zapiranja trgovin na podeželju zaradi višjih stroškov.

Ni omenjeno

Vlada ne bo pripravila rebalansa proračuna, resorji morajo sredstva najti znotraj obstoječih proračunov.

Ni omenjeno

Vzpostavlja se šest novih zdravstvenih regij za boljše povezovanje javnih zavodov.

Ni omenjeno

Zaposleni s polnim delovnim časom bodo zaslužili več, kot znaša prag tveganja revščine.

Delno: Naslov in ZSSS to trdita, KS 90 pa meni, da to ne odpravlja revščine.

Primorske Novice

Administrativni dvig plač bi lahko povzročil inflacijsko spiralo in višje cene osnovnih življenjskih potrebščin.

Ni omenjeno

Brezposelnost v Sloveniji in EU je na eni izmed najnižjih zgodovinskih točk.

Da: Mesec je izpostavil, da je brezposelnost na zgodovinskem dnu.

Davčna razbremenitev plač bi po mnenju ministra Mesca ogrozila financiranje javnih storitev.

Da: Mesec trdi, da bi znižanje prispevkov ogrozilo javne storitve.

Dvig minimalne plače bo avtomatično zvišal znesek letnega regresa in božičnice.

Da: Mesec pojasnjuje, da se bosta z dvigom povečala regres in božičnica.

Dvig minimalne plače znaša 15,97 odstotka v primerjavi s prejšnjim letom.

Delno: Minister Mesec v besedilu omenja 16-odstotni dvig.

Minimalna plača se bo v letu 2026 zvišala na 1482 evrov bruto oziroma 1000 evrov neto.

Da: Besedilo potrjuje 1000 € neto in 1482 € bruto v letu 2026.

Plačna kompresija je po mnenju ministra začasna in se sčasoma odpravlja.

Da: Minister je ponovil, da je kompresija začasna in se odpravlja.

Strošek delodajalca se bo zaradi načina obračuna prispevkov povečal le za 11,2 odstotka.

Da: Minister pojasnjuje, da bo strošek znašal 11,2 odstotka.

Trgovinska zbornica Slovenije opozarja na nevarnost zapiranja trgovin na podeželju zaradi višjih stroškov.

Ni omenjeno

Vlada ne bo pripravila rebalansa proračuna, resorji morajo sredstva najti znotraj obstoječih proračunov.

Da: Minister Boštjančič je izrecno potrdil, da rebalansa ne bo.

Vzpostavlja se šest novih zdravstvenih regij za boljše povezovanje javnih zavodov.

Ni omenjeno

Zaposleni s polnim delovnim časom bodo zaslužili več, kot znaša prag tveganja revščine.

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Administrativni dvig plač bi lahko povzročil inflacijsko spiralo in višje cene osnovnih življenjskih potrebščin.

Delno: OZS opozarja na podražitev storitev zaradi višjih stroškov.

Brezposelnost v Sloveniji in EU je na eni izmed najnižjih zgodovinskih točk.

Delno: Mesec omenja zagotavljanje polne zaposlenosti v Sloveniji.

Davčna razbremenitev plač bi po mnenju ministra Mesca ogrozila financiranje javnih storitev.

Da: Mesec trdi, da bi nižji prispevki ogrozili javne sisteme.

Dvig minimalne plače bo avtomatično zvišal znesek letnega regresa in božičnice.

Da: Mesec in ZDS potrjujeta avtomatičen dvig regresa in božičnice.

Dvig minimalne plače znaša 15,97 odstotka v primerjavi s prejšnjim letom.

Da: Besedilo izrecno navaja povečanje za 15,97 odstotka.

Minimalna plača se bo v letu 2026 zvišala na 1482 evrov bruto oziroma 1000 evrov neto.

Da: Članek potrjuje dvig na 1482 € bruto in 1000 € neto v letu 2026.

Plačna kompresija je po mnenju ministra začasna in se sčasoma odpravlja.

Da: Mesec je izjavil, da je kompresija začasna in se odpravlja.

Strošek delodajalca se bo zaradi načina obračuna prispevkov povečal le za 11,2 odstotka.

Delno: Mesec navaja 11,25 %, kar je številčni ekvivalent trditvi.

Trgovinska zbornica Slovenije opozarja na nevarnost zapiranja trgovin na podeželju zaradi višjih stroškov.

Ni omenjeno

Vlada ne bo pripravila rebalansa proračuna, resorji morajo sredstva najti znotraj obstoječih proračunov.

Da: Boštjančič je izključil rebalans; resorji morajo najti sredstva.

Vzpostavlja se šest novih zdravstvenih regij za boljše povezovanje javnih zavodov.

Ni omenjeno

Zaposleni s polnim delovnim časom bodo zaslužili več, kot znaša prag tveganja revščine.

Da: Mesec navaja, da bodo zaslužili več od praga tveganja revščine.

STA

Administrativni dvig plač bi lahko povzročil inflacijsko spiralo in višje cene osnovnih življenjskih potrebščin.

Ni omenjeno

Brezposelnost v Sloveniji in EU je na eni izmed najnižjih zgodovinskih točk.

Ni omenjeno

Davčna razbremenitev plač bi po mnenju ministra Mesca ogrozila financiranje javnih storitev.

Ni omenjeno

Dvig minimalne plače bo avtomatično zvišal znesek letnega regresa in božičnice.

Ni omenjeno

Dvig minimalne plače znaša 15,97 odstotka v primerjavi s prejšnjim letom.

Da: Minister je potrdil dvig za 15,97 odstotka.

Minimalna plača se bo v letu 2026 zvišala na 1482 evrov bruto oziroma 1000 evrov neto.

Delno: Potrjen bruto znesek 1482 EUR, neto znesek ni izrecno naveden.

Plačna kompresija je po mnenju ministra začasna in se sčasoma odpravlja.

Ni omenjeno

Strošek delodajalca se bo zaradi načina obračuna prispevkov povečal le za 11,2 odstotka.

Ni omenjeno

Trgovinska zbornica Slovenije opozarja na nevarnost zapiranja trgovin na podeželju zaradi višjih stroškov.

Ni omenjeno

Vlada ne bo pripravila rebalansa proračuna, resorji morajo sredstva najti znotraj obstoječih proračunov.

Ni omenjeno

Vzpostavlja se šest novih zdravstvenih regij za boljše povezovanje javnih zavodov.

Ni omenjeno

Zaposleni s polnim delovnim časom bodo zaslužili več, kot znaša prag tveganja revščine.

Ni omenjeno

Slovenske Novice

Administrativni dvig plač bi lahko povzročil inflacijsko spiralo in višje cene osnovnih življenjskih potrebščin.

Ne: Mesec meni, da dvig ne bo povzročil negativnih gospodarskih učinkov.

Brezposelnost v Sloveniji in EU je na eni izmed najnižjih zgodovinskih točk.

Ni omenjeno

Davčna razbremenitev plač bi po mnenju ministra Mesca ogrozila financiranje javnih storitev.

Da: Mesec trdi, da bi nižji prispevki ogrozili javne storitve.

Dvig minimalne plače bo avtomatično zvišal znesek letnega regresa in božičnice.

Ni omenjeno

Dvig minimalne plače znaša 15,97 odstotka v primerjavi s prejšnjim letom.

Da: Članek navaja natančen odstotek dviga 15,97 % za leto 2026.

Minimalna plača se bo v letu 2026 zvišala na 1482 evrov bruto oziroma 1000 evrov neto.

Da: Minister Mesec je potrdil zneska 1482 € bruto in 1000 € neto.

Plačna kompresija je po mnenju ministra začasna in se sčasoma odpravlja.

Ni omenjeno

Strošek delodajalca se bo zaradi načina obračuna prispevkov povečal le za 11,2 odstotka.

Delno: Navedeno je povečanje za 11,25 % zaradi obračuna prispevkov.

Trgovinska zbornica Slovenije opozarja na nevarnost zapiranja trgovin na podeželju zaradi višjih stroškov.

Ni omenjeno

Vlada ne bo pripravila rebalansa proračuna, resorji morajo sredstva najti znotraj obstoječih proračunov.

Delno: Minister Boštjančič je potrdil, da rebalansa proračuna ne bo.

Vzpostavlja se šest novih zdravstvenih regij za boljše povezovanje javnih zavodov.

Ni omenjeno

Zaposleni s polnim delovnim časom bodo zaslužili več, kot znaša prag tveganja revščine.

Da: Mesec poudarja, da bodo presegli prag tveganja revščine.

Svet24

Administrativni dvig plač bi lahko povzročil inflacijsko spiralo in višje cene osnovnih življenjskih potrebščin.

Ne: Mesec trdi, da dvig ne bo povzročil negativnih gospodarskih učinkov.

Brezposelnost v Sloveniji in EU je na eni izmed najnižjih zgodovinskih točk.

Ni omenjeno

Davčna razbremenitev plač bi po mnenju ministra Mesca ogrozila financiranje javnih storitev.

Ni omenjeno

Dvig minimalne plače bo avtomatično zvišal znesek letnega regresa in božičnice.

Da: Članek navaja, da bosta z dvigom višja tudi regres in božičnica.

Dvig minimalne plače znaša 15,97 odstotka v primerjavi s prejšnjim letom.

Da: Besedilo eksplicitno navaja dvig za 15,97 odstotka.

Minimalna plača se bo v letu 2026 zvišala na 1482 evrov bruto oziroma 1000 evrov neto.

Delno: Članek potrjuje zneska 1482€ in 1000€, a ne navaja leta 2026.

Plačna kompresija je po mnenju ministra začasna in se sčasoma odpravlja.

Ni omenjeno

Strošek delodajalca se bo zaradi načina obračuna prispevkov povečal le za 11,2 odstotka.

Da: Potrjeno, da se strošek poveča za 11,2 % zaradi prispevkov.

Trgovinska zbornica Slovenije opozarja na nevarnost zapiranja trgovin na podeželju zaradi višjih stroškov.

Ni omenjeno

Vlada ne bo pripravila rebalansa proračuna, resorji morajo sredstva najti znotraj obstoječih proračunov.

Ni omenjeno

Vzpostavlja se šest novih zdravstvenih regij za boljše povezovanje javnih zavodov.

Da: Vlada je obravnavala uredbo o vzpostavitvi šestih regij.

Zaposleni s polnim delovnim časom bodo zaslužili več, kot znaša prag tveganja revščine.

Da: Minister Mesec navaja to kot osrednji cilj in posledico dviga.

Večer

Administrativni dvig plač bi lahko povzročil inflacijsko spiralo in višje cene osnovnih življenjskih potrebščin.

Da: Članek izrecno svari pred inflacijsko spiralo in višjimi cenami.

Brezposelnost v Sloveniji in EU je na eni izmed najnižjih zgodovinskih točk.

Ni omenjeno

Davčna razbremenitev plač bi po mnenju ministra Mesca ogrozila financiranje javnih storitev.

Ni omenjeno

Dvig minimalne plače bo avtomatično zvišal znesek letnega regresa in božičnice.

Delno: Omenja obvezno izplačilo regresa, a ne avtomatičnega dviga.

Dvig minimalne plače znaša 15,97 odstotka v primerjavi s prejšnjim letom.

Da: Navedeno je, da bi se bruto plača povečala za približno 16 %.

Minimalna plača se bo v letu 2026 zvišala na 1482 evrov bruto oziroma 1000 evrov neto.

Da: Članek navaja dvig na 1.000 € neto in 1.481,88 € bruto v letu 2026.

Plačna kompresija je po mnenju ministra začasna in se sčasoma odpravlja.

Ne: Članek omenja uravnilovko kot problem, ki pritiska na cene.

Strošek delodajalca se bo zaradi načina obračuna prispevkov povečal le za 11,2 odstotka.

Ne: Članek pravi, da bi se strošek dela povišal za okoli 16 %.

Trgovinska zbornica Slovenije opozarja na nevarnost zapiranja trgovin na podeželju zaradi višjih stroškov.

Da: TZS opozarja na zapiranje trgovin na podeželju zaradi stroškov.

Vlada ne bo pripravila rebalansa proračuna, resorji morajo sredstva najti znotraj obstoječih proračunov.

Ni omenjeno

Vzpostavlja se šest novih zdravstvenih regij za boljše povezovanje javnih zavodov.

Ni omenjeno

Zaposleni s polnim delovnim časom bodo zaslužili več, kot znaša prag tveganja revščine.

Ni omenjeno

Žurnal24

Administrativni dvig plač bi lahko povzročil inflacijsko spiralo in višje cene osnovnih življenjskih potrebščin.

Ne: Minister meni, da dvig ne bo povzročil negativnih učinkov.

Brezposelnost v Sloveniji in EU je na eni izmed najnižjih zgodovinskih točk.

Ni omenjeno

Davčna razbremenitev plač bi po mnenju ministra Mesca ogrozila financiranje javnih storitev.

Ni omenjeno

Dvig minimalne plače bo avtomatično zvišal znesek letnega regresa in božičnice.

Da: Regres in božičnica sta vezana na znesek minimalne plače.

Dvig minimalne plače znaša 15,97 odstotka v primerjavi s prejšnjim letom.

Da: Članek navaja točno 15,97-odstotni dvig glede na lani.

Minimalna plača se bo v letu 2026 zvišala na 1482 evrov bruto oziroma 1000 evrov neto.

Da: Minister Mesec je potrdil 1482 € bruto in 1000 € neto za leto 2026.

Plačna kompresija je po mnenju ministra začasna in se sčasoma odpravlja.

Ni omenjeno

Strošek delodajalca se bo zaradi načina obračuna prispevkov povečal le za 11,2 odstotka.

Da: Zaradi obračuna od 60 % povprečne plače bo strošek le 11,2 %.

Trgovinska zbornica Slovenije opozarja na nevarnost zapiranja trgovin na podeželju zaradi višjih stroškov.

Ni omenjeno

Vlada ne bo pripravila rebalansa proračuna, resorji morajo sredstva najti znotraj obstoječih proračunov.

Ni omenjeno

Vzpostavlja se šest novih zdravstvenih regij za boljše povezovanje javnih zavodov.

Ni omenjeno

Zaposleni s polnim delovnim časom bodo zaslužili več, kot znaša prag tveganja revščine.

Da: Mesec navaja, da bodo ob 40 urah nad pragom tveganja revščine.

Analiza sentimenta

entities

• Luka Mesec
• Vlada Republike Slovenije
• Savinjska regija
• Podčetrtek
• Klemen Boštjančič
• Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
• Evropska unija
• Matjaž Han
• Ministrstvo za finance
• Trgovinska zbornica Slovenije
• Levica
• Marjan Šarec

key differences

Evropska unija

Viri so izključno nevtralni, omejeni na statistične primerjave.

Klemen Boštjančič

Vsi viri so nevtralni, razlika je le v širini citiranja.

Levica

Le en vir jo nevtralno umešča v zakonodajni kontekst.

Luka Mesec

Večina poroča nevtralno, Večer pa kritično o škodljivosti.

Marjan Šarec

Le Primorske novice ga nevtralno umeščajo v pretekli mandat.

Matjaž Han

Le Svet24 ga nevtralno izpostavlja kot ministra s pomisleki.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v vsebini projektov.

Ministrstvo za finance

Le Primorske novice poročajo nevtralno o proračunskih navodilih.

Podčetrtek

Vsi viri so nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju lokacije.

Savinjska regija

Viri so enotno nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju obiska.

Trgovinska zbornica Slovenije

Le Večer jo izpostavlja kot opozorilni glas; drugi molčijo.

Vlada Republike Slovenije

Vsi viri so nevtralni, razlikujejo se le v vsebini sej.

source analyses

Bloomberg Adria

Evropska unija

Ni omenjeno

Klemen Boštjančič

Nevtralno: Omenjen kot govorec s pomisleki brez meta-vrednotenja.

Levica

Ni omenjeno

Luka Mesec

Nevtralno: Omenjen kot govorec in predlagatelj brez meta-vrednotenja.

Marjan Šarec

Ni omenjeno

Matjaž Han

Nevtralno: Omenjen kot govorec s pomisleki brez meta-vrednotenja.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Nevtralno: Omenjeno le v kontekstu funkcije ministra Mesca.

Ministrstvo za finance

Ni omenjeno

Podčetrtek

Ni omenjeno

Savinjska regija

Ni omenjeno

Trgovinska zbornica Slovenije

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Negativno: Deležna kritik zbornic zaradi 'predvolilnih bombončkov'.

Delo

Evropska unija

Ni omenjeno

Klemen Boštjančič

Ni omenjeno

Levica

Ni omenjeno

Luka Mesec

Nevtralno: Nastopa kot govorec in podaja informacije brez meta-vrednotenja.

Marjan Šarec

Ni omenjeno

Matjaž Han

Ni omenjeno

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Nevtralno: Omenjeno prek funkcije ministra, ki podaja izjave.

Ministrstvo za finance

Ni omenjeno

Podčetrtek

Nevtralno: Omenjen zgolj kot kraj seje vlade.

Savinjska regija

Nevtralno: Omenjena zgolj kot lokacija vladnega obiska.

Trgovinska zbornica Slovenije

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Omenjena le v kontekstu seje in obiska regije.

Dnevnik

Evropska unija

Ni omenjeno

Klemen Boštjančič

Ni omenjeno

Levica

Ni omenjeno

Luka Mesec

Nevtralno: Omenjen kot govorec, ki podaja informacije o dvigu plač.

Marjan Šarec

Ni omenjeno

Matjaž Han

Ni omenjeno

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Nevtralno: Omenjeno v kontekstu napovedi novega zneska minimalne plače.

Ministrstvo za finance

Ni omenjeno

Podčetrtek

Ni omenjeno

Savinjska regija

Ni omenjeno

Trgovinska zbornica Slovenije

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Omenjena posredno prek odločitev ministrstva brez vrednotenja.

Primorske Novice

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena informativno v primerjavi stopnje brezposelnosti.

Klemen Boštjančič

Nevtralno: Citiran kot govorec glede proračuna in analize stroškov.

Levica

Nevtralno: Omenjena kot soavtorica zakona iz leta 2019.

Luka Mesec

Nevtralno: Nastopa kot govorec in pojasnjuje vladne odločitve.

Marjan Šarec

Nevtralno: Omenjen v kontekstu pretekle vlade in priprave zakona.

Matjaž Han

Ni omenjeno

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Nevtralno: Omenjeno v kontekstu izvedbe analize življenjskih stroškov.

Ministrstvo za finance

Nevtralno: Omenjeno v zvezi z navodili proračunskim porabnikom.

Podčetrtek

Nevtralno: Naveden zgolj kot lokacija dogodka/poročanja.

Savinjska regija

Ni omenjeno

Trgovinska zbornica Slovenije

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Omenjena kot organ, ki je sprejel odločitev o plači.

RTV Slovenija

Evropska unija

Ni omenjeno

Klemen Boštjančič

Nevtralno: Citiran kot govorec o proračunu in pomislekih glede dviga.

Levica

Nevtralno: Omenjena le kot soavtorica zakona iz leta 2019.

Luka Mesec

Nevtralno: Nastopa kot glavni govorec in vir informacij brez meta-vrednotenja.

Marjan Šarec

Nevtralno: Omenjen le v kontekstu pretekle vlade pri pripravi zakona.

Matjaž Han

Nevtralno: Omenjen le kot minister, ki je izrazil pomisleke ob dvigu.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Ni omenjeno

Ministrstvo za finance

Nevtralno: Omenjeno v kontekstu proračunskih navodil in analiz.

Podčetrtek

Nevtralno: Omenjen zgolj kot kraj, kjer je potekala seja vlade.

Savinjska regija

Nevtralno: Omenjena zgolj kot lokacija regijskega obiska in seje vlade.

Trgovinska zbornica Slovenije

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Negativno: Deležna ostrih kritik delodajalcev zaradi populizma in tveganj.

STA

Evropska unija

Ni omenjeno

Klemen Boštjančič

Ni omenjeno

Levica

Ni omenjeno

Luka Mesec

Nevtralno: Omenjen kot govorec in minister, ki sporoča odločitev.

Marjan Šarec

Ni omenjeno

Matjaž Han

Ni omenjeno

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Nevtralno: Omenjeno v povezavi z delovnim področjem ministra.

Ministrstvo za finance

Ni omenjeno

Podčetrtek

Nevtralno: Omenjen kot kraj dogodka oziroma seje vlade.

Savinjska regija

Nevtralno: Omenjena kot lokacija vladnega obiska.

Trgovinska zbornica Slovenije

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Omenjena v kontekstu seje in sprejetih odločitev.

Slovenske Novice

Evropska unija

Ni omenjeno

Klemen Boštjančič

Nevtralno: Citiran kot vir informacij glede proračuna.

Levica

Ni omenjeno

Luka Mesec

Nevtralno: Nastopa kot govorec in vir informacij brez meta-vrednotenja.

Marjan Šarec

Ni omenjeno

Matjaž Han

Ni omenjeno

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Ni omenjeno

Ministrstvo za finance

Ni omenjeno

Podčetrtek

Ni omenjeno

Savinjska regija

Ni omenjeno

Trgovinska zbornica Slovenije

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Omenjena v kontekstu koalicijske presoje in odločanja.

Svet24

Evropska unija

Ni omenjeno

Klemen Boštjančič

Nevtralno: Omenjen v vlogi ministra s pomisleki, brez vrednotenja.

Levica

Ni omenjeno

Luka Mesec

Nevtralno: Nastopa kot govorec in predlagatelj brez meta-vrednotenja.

Marjan Šarec

Ni omenjeno

Matjaž Han

Nevtralno: Omenjen kot minister s pomisleki, ki ni nasprotoval.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Ni omenjeno

Ministrstvo za finance

Ni omenjeno

Podčetrtek

Ni omenjeno

Savinjska regija

Nevtralno: Omenjena le kot lokacija vladnega obiska.

Trgovinska zbornica Slovenije

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Informativna omemba seje in sprejetih uredb.

Večer

Evropska unija

Nevtralno: Slovenija je le primerjalno umeščena med države EU.

Klemen Boštjančič

Ni omenjeno

Levica

Ni omenjeno

Luka Mesec

Negativno: avtor ukrep označi za paradoksalen in škodljiv najranljivejšim.

Marjan Šarec

Ni omenjeno

Matjaž Han

Ni omenjeno

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Ni omenjeno

Ministrstvo za finance

Ni omenjeno

Podčetrtek

Ni omenjeno

Savinjska regija

Ni omenjeno

Trgovinska zbornica Slovenije

Nevtralno: nastopa kot govorec, ki opozarja na negativne posledice.

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: omenjena v kontekstu proračunskega primanjkljaja in davkov.

Žurnal24

Evropska unija

Ni omenjeno

Klemen Boštjančič

Ni omenjeno

Levica

Ni omenjeno

Luka Mesec

Nevtralno: Poročanje o njegovih izjavah in ukrepih brez meta-vrednotenja.

Marjan Šarec

Ni omenjeno

Matjaž Han

Ni omenjeno

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Ni omenjeno

Ministrstvo za finance

Ni omenjeno

Podčetrtek

Nevtralno: Omenjen kot kraj seje vlade.

Savinjska regija

Nevtralno: Omenjena kot lokacija vladnega obiska.

Trgovinska zbornica Slovenije

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Omenjena le v kontekstu seje v Podčetrtku.

Viri

articles

• article order

  19

  body

  Ljubljana, 22. januarja - V ZSSS pozdravljajo dvig minimalne plače nad prag revščine. Želeli pa bi, da se razmerje med višino te plače in minimalnimi življenjskimi stroški ne bi zmanjšalo z 32 na 26 odstotkov, zato ne bi nasprotovali še večjemu dvigu minimalne plače, je dejal predsednik ...

  language

  slv

  published at

  2026-01-22T19:43:09

  source

  STA

  title

  V ZSSS in KS 90 pozdravljajo dvig minimalne plače nad prag revščine

  url

  https://www.sta.si/3513369/v-zsss-in-ks-90-pozdravljajo-dvig-minimalne-place-nad-prag-revscine

• article order

  9

  body

  O novem znesku minimalne plače so se koalicijski partnerji pogovarjali že v torek. "Tam smo prišli do strinjanja, pri čemer je finančni minister Boštjančič izrazil pomisleke, podobno sta svoje pomisleke danes na vladi izrazila tako minister Boštjančič kot gospodarski minister Han, nista pa nasprotovala," je po seji vlade, ki je ob regijskem obisku savinjske regije potekala v Podčetrtku, sporočil minister za delo Luka Mesec in poudaril, da je tako "odločitev o 1000 evrih neto zdržala koalicijsko in vladno presojo." To pomeni, da se bruto minimalna plača povečuje za 15,97 odstotka - s 1278 evrov na 1482 evrov -, kar bo veljalo že za januarsko plačo, ki bo izplačana februarja. "Se pa strošek delodajalca ne poveča za 16 odstotkov, ampak za manj - za 11,25 odstotka, in sicer s 1558 na 1735 evrov," je ob tem poudaril Mesec. Pojasnil je, da je razlog v tem, da se prispevki od minimalne plače ne odvajajo od minimalne plače neposredno, ampak od 60 odstotkov povprečne plače. "Zato je strošek delodajalca precej nižji, kot je sam bruto dvig, kar je dobra novica tudi za gospodarsko stran," je dejal. S povišanjem minimalne plače se povečujeta tudi letni regres, ki bo torej znašal najmanj 1482 evrov, in obvezna božičnica za zaposlene, ki mora biti izplačana vsaj v znesku polovice minimalne plače, in se tako s 639 evrov dviga na 741 evrov. Mesec je ob tem ocenil, da bodo posledice dviga minimalne plače predvsem pozitivne. Kot je dodal, je dvig po njegovi oceni namreč realen, čeprav je ambiciozen. "Vsi tisti, ki delajo 40 ur na teden, bodo zaslužili več, kot znaša prag tveganja revščine, kar je bil moj osrednji cilj, ko sem se odločil za ta znesek. Hkrati pa po vseh razpravah, ki smo jih imeli, ocenjujem, da je ta dvig dovolj zmeren, da ne bo povzročil negativnih gospodarskih učinkov," je dodal. Mesec: Plačna kompresija se na srednji rok odpravlja Ob vsakem dvigu minimalne plače se sicer pojavlja vprašanje, kako bo to vplivalo na plačna sorazmerja. "Na srednji rok lahko vidimo, da se plačna kompresija odpravlja. Od leta 2019 naprej, ko je bil sprejet obstoječi Zakon o minimalni plači, ki smo ga takrat pripravili v Levici v sodelovanju s Šarčevo vlado, vidimo, da sta tako minimalna plača kot povprečna plača nominalno zrasli za okrog 44 odstotkov, če odštejemo inflacijo, pa realno za okrog 15 odstotkov. Se pravi, kompresija je začasna, se pa sčasoma odpravlja," je dejal Mesec. Z dvigom minimalne plače se namreč ustvarja pritisk na to, da se povišajo tudi druge plače. "V tem smislu sam razumem problem, ki sta ga izpostavila minister za finance in tudi minister za javno upravo - to je predvsem plačna kompresija v plačnem sistemu v javnem sektorju, kjer bo trenutno prvih pet razredov pod ravnjo minimalne plače," je poudaril minister za delo. Boštjančič: "Ministrstvo za finance niti v sanjah ne razmišlja, da bi šli v rebalans" Dvig minimalne plače bo vplival tudi na javne finance, a po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča rebalansa letošnjega proračuna ne bo. Proračun je bil potrjen novembra, v njem pa je bil upoštevan dvig minimalne plače v višini inflacije. Finančno ministrstvo bo te dni po Boštjančičevih besedah poslalo dopis vsem proračunskim porabnikom, da morajo svoje stroške dela prilagoditi novi realnosti. V javnem sektorju namreč del zaposlenih prejema minimalno plačo, sredstva pa bo treba najti s prerazporeditvami, je navedel. "Ministrstvo za finance absolutno niti v sanjah ne razmišlja, da bi šli v rebalans ali kaj podobnega, tako da bodo morali resorji ta sredstva najti znotraj svojih proračunov," je dejal. Kot je dodal, je sicer zakon o minimalni plači star približno 20 let, in pravi, da je treba vsakih šest let narediti analizo minimalnih življenjskih stroškov. Minister za delo se je odločil, da bo to storil konec lanskega leta. "Očitek z moje strani je, da o tem nismo bili obveščeni, ampak analiza je narejena, po mojih informacijah je korektna in se ji ne da oporekati," je poudaril. "Ne pogovarjamo se več o tem, kaj si kdo želi, kaj bi bilo prav za gospodarstvo ali ne. Zakon je tak, kot je, in glede na to analizo je razpon minimalne plače, ki ga določi minister za delo, približno med 950 in 1100 evri," je dejal. "Razbremenitev plač je rešitev, ki ljudem jemlje iz desnega in daje v levi žep" Dvigu minimalne plače sicer vse od napovedi dviga na 1000 evrov ostro nasprotujejo v delodajalskih organizacijah, ki pozivajo k davčni razbremenitvi plač. Kot je dejal Mesec, pa ta rešitev, ki jo zagovarjajo predvsem gospodarske zbornice in stranke z desnega pola, pomeni "prerazporeditev, ki ljudem jemlje iz desnega žepa in daje v levi žep". "Davkov namreč ne zbiramo zato, da bi obremenjevali gospodarstvo, davke zbiramo zato, da lahko financiramo storitve, pokojninski sistem, zdravstveni sistem, šolstvo, infrastrukturo. In če začnemo zniževati prispevke, ki so največje breme na plačah, potem trgamo od zdravstvenega sistema, od pokojninskega sistema, dolgotrajne oskrbe in te stvari, ki se danes plačujejo iz prispevkov, bo treba plačevati iz žepa," je opozoril. Sindikati so na drugi strani pozivali k višjemu dvigu, v delavski koaliciji so predlagali, da bi ta znašala 1108 evrov. "Razumem, da bi nekateri želeli biti še ambicioznejši, ampak v presoji je treba upoštevati vse vidike, tudi vprašanje, kje minimalna plača postane mogoče preveč obremenilna za gospodarstvo," je dejal Mesec. Kot je dejal, je pri odločitvi upošteval dve glavni merili - minimalne življenjske stroške in prag tveganja revščine - ob tem pa je želel zagotoviti, da dvig ne bi vplival na zaposlenost. "Zelo sem ponosen na to, da je naša politika in nasploh ekonomska politika te vlade uspela zadnja štiri leta zagotavljati polno zaposlenost v Sloveniji. To ni samoumevno in to želimo na vsak način obdržati naprej," je poudaril. GZS: Grob rez v stroškovno strukturo podjetij Izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček opozarja, da gre pri zvišanju minimalne plače za administrativen poseg, ki bo imel široke in dolgoročne posledice. "Ne gre za zmeren ali tehničen popravek, temveč za grob rez v stroškovno strukturo podjetij. Minimalna plača ni le socialna kategorija, temveč pomemben ekonomski dejavnik, ki vpliva na poslovne modele, investicije in ohranjanje delovnih mest," poudarja Gorenšček. Po njegovih besedah dvig ne pomeni le višjih izplačil najnižje plačanim, temveč sproža verižni učinek: "Zvišujejo se regresi, zimski dodatki in celotna plačna lestvica. Podjetja ne dobijo enega dodatnega stroška, ampak paket novih obremenitev, ki se razlijejo po celotnem sistemu." Gorenšček opozarja tudi na razmere, v katerih je bila odločitev sprejeta: "Slovensko gospodarstvo se že spopada z visokimi stroški energije, surovin, pomanjkanjem kadrov in naraščajočo regulativo. V takšnih okoliščinah dodatno administrativno zviševanje stroškov dela zmanjšuje konkurenčnost in investicijsko sposobnost podjetij." Ob tem zavrača trditve, da je dejanski strošek za delodajalce nižji od bruto dviga. "To je zavajajoče poenostavljanje. Stroški ne rastejo le s prispevki, temveč tudi s pritiskom na celotno plačno strukturo in pričakovanja zaposlenih," je poudaril Gorenšček. Cilj dostojnih plač je po njegovih besedah legitimen, vendar mora biti dosežen na drugačen način: "Dostojne plače se lahko dolgoročno zagotovijo le z rastjo produktivnosti, dodane vrednosti in razbremenitvijo dela. Administrativni ukazi, ki povečujejo stroške in dušijo razvoj, pa vodijo v zmanjševanje investicij in lahko ogrozijo delovna mesta." "Država ne more podjetij obravnavati kot neomejen vir sredstev za financiranje političnih odločitev. Odgovorna ekonomska politika mora temeljiti na dialogu in realnih analizah, ne pa na populističnih potezah," je še sklenil. ZDS: Vlada je zabila žebelj v krsto slovenskega gospodarstva Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) je ostro kritiziralo odločitev vlade in ministra za delo Luke Mesca o skoraj 16-odstotnem zvišanju minimalne plače v letu 2026, na 1482 evrov bruto oziroma 1000 evrov neto. Po mnenju delodajalcev gre za politično motiviran in ekonomsko tvegan ukrep, ki bo podjetjem naložil nesorazmerno breme ter ogrozil njihovo konkurenčnost. ZDS opozarja, da dvig minimalne plače ne pomeni le višjih izplačil zaposlenim, temveč sproža verižno rast drugih obveznosti, kot sta regres za letni dopust in obvezni zimski regres. To po njihovih besedah predstavlja celovit pritisk na stroškovno strukturo podjetij, zlasti malih in srednjih ter delovno intenzivnih panog. "Pri minimalni plači je javnosti vedno znova predstavljena zgolj številka, medtem ko se namenoma ali ignorantsko spregleduje njen verižni, eksploziven in sistemsko uničujoč učinek. Dvig minimalne plače namreč sproži neposredno rast številnih drugih obveznosti delodajalcev. Z dvigom minimalne plače se tako zvišuje tudi regres za letni dopust (na 1.482 evrov) ter obvezen zimski regres, ki mora znašati najmanj polovico minimalne plače (s 639 evrov na 741 evrov). To pomeni, da podjetja ne dobijo enega dodatnega stroška, temveč cel paket novih obremenitev, ki se kot plaz razlije po celotnem plačnem sistemu," so navedli. Po oceni ZDS-ja je odločitev sprejeta brez zadostnih ekonomskih analiz in dialoga z gospodarstvom ter v času, ko se podjetja že spopadajo z visokimi stroški energentov, surovin in regulative. ZDS poudarja, da je cilj dostojnih plač legitimen, a da ga je mogoče doseči le z rastjo produktivnosti in dodane vrednosti, ne pa z administrativnimi posegi, ki lahko dolgoročno ogrozijo delovna mesta in investicije. OZS: Dvig je za mnoga mala podjetja in obrtnike ekonomsko nevzdržen Na odločitev o dvigu minimalne plače so se že odzvali iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), kjer zaradi tega izražajo zaskrbljenost. "Obrtniki in podjetniki si želimo zadovoljnih in dobro plačanih delavcev, saj so ti ključni za uspeh vsakega podjetja. Vendar pa zgolj zviševanje minimalne plače brez upoštevanja realnih zmožnosti gospodarstva povzroča resno in dolgotrajno škodo," so zapisali v sporočilu za javnost. Predsednik OZS-ja Blaž Cvar je ob tem sporočil, da je "dvig minimalne plače v takšni obliki za mnoga mala podjetja in obrtnike ekonomsko nevzdržen" in da mora država končno razumeti svojo vlogo. "Država naj poskrbi za razbremenitev plač, namesto da vse breme vali na pleča delodajalcev," je pozval. Na OZS-ju opozarjajo, da se bodo z dvigom minimalne plače podražile storitve obrtnikov in podjetnikov, pa tudi javne storitve, in da se minimalna plača vse bolj približuje povprečni, kar po njihovih navedbah negativno vpliva na motivacijo kadrov ter zaradi nezmožnosti podjetij, da bi sorazmerno dvignila vse druge plače, povečuje nezadovoljstvo v kolektivih. Posvarili so tudi pred izgubo konkurenčnosti, saj slovenska podjetja na tujih trgih težko tekmujejo s podjetji iz držav, kjer je davčna obremenitev dela nižja. Ob tem OZS opozarja, da nekatere panoge teh dodatnih stroškov sploh ne bodo mogle več prenesti v višje cene, kar lahko vodi v zmanjševanje obsega poslovanja, odpuščanja ali celo zapiranje podjetij. OZS tako poziva vlado, da namesto "enostranskih odločitev prisluhne glasu gospodarstva in pripravi ukrepe, ki bodo dejansko razbremenili stroške dela in omogočili dolgoročno vzdržno rast plač za vse zaposlene".

  language

  slv

  published at

  2026-01-22T12:53:11

  source

  RTV Slovenija

  title

  Mesec: Minimalna plača 1000 evrov zdržala koalicijsko in vladno presojo. Ostre kritike gospodarstva.

  url

  https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-minimalna-placa-1000-evrov-zdrzala-koalicijsko-in-vladno-presojo-ostre-kritike-gospodarstva/770915

• article order

  1

  body

  Minimalna plača bo v letu 2026 določena pri 1482 evrov bruto, kar je 15,97 odstotka več kot je ta znašala lani, je danes po seji vlade v Podčetrtku v okviru obiska dela savinjske regije sporočil minister za delo Luka Mesec. "Ocenjujem, da bodo posledice dviga predvsem pozitivne, ker je dvig realen, čeprav je ambiciozen," je poudaril. Kot je pojasnil Mesec, bo strošek delodajalca ob 16-odstotnem dvigu minimalne plače sicer manjši, znašal bo 11,2 odstotka. Prispevki se namreč ne odvajajo neposredno od minimalne plače, ampak od 60 odstotkov povprečne plače. "To je dobra novica za gospodarsko stran," je poudaril minister. Povečal se bo tudi letni regres Pojasnil je še, da se bo z dvigom minimalne plače povečal tudi letni regres, ki mora biti izplačan najmanj v znesku minimalne plače, višja pa bo tudi božičnica, ki mora biti izplačana vsaj v znesku polovice minimalne plače. Mesec ocenjuje, da bodo posledice dviga minimalne plače, po katerem bo zaposleni prejel 1000 evrov neto izplačila, predvsem pozitivne. "Vsi tisti, ki delajo 40 ur na teden, bodo zaslužili več, kot znaša prag tveganja revščine. Po vseh razpravah ocenjujem, da je ta dvig dovolj zmeren, da ne bo povzročil negativnih gospodarskih učinkov," je prepričan.

  language

  slv

  published at

  2026-01-22T11:02:34

  source

  Delo

  title

  Koalicija enotna: minimalna plača z januarjem 1000 evrov neto

  url

  https://www.delo.si/novice/slovenija/minimalna-placa-povisanje-luka-mesec

• article order

  15

  body

  V ZSSS pozdravljajo dvig minimalne plače nad prag revščine. Želeli pa bi, da se razmerje med višino te plače in minimalnimi življenjskimi stroški ne bi zmanjšalo z 32 na 26 odstotkov, zato ne bi nasprotovali še večjemu dvigu minimalne plače, je dejal predsednik ZSSS Andrej Zorko. Še večjega dviga minimalne plače si želijo tudi v KS 90. Kot je pojasnil prvi mož Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), se bo letos minimalna plača resda v nominalnem znesku precej dvignila, vendar so se tudi cene osnovnih življenjskih potrebščin od leta 2022 precej dvignile. "Pričakujemo, da bodo dvigu minimalne plače sledili tudi dvigi ostalih plač, predvsem v zasebnem sektorju, da se prepreči plačna kompresija v spodnjem delu plačne lestvice," je poudaril. Hkrati pa po njegovih besedah pričakujejo tudi, da se zato ne bodo povečale cene javnih storitev ter da se zaradi dviga minimalne plače ne bodo povečevali izdatki družin za pokrivanje osnovnih življenjskih potrebščin. Minimalna plača po njegovem ni ekonomska kategorija, ampak predvsem politična odločitev države, ki pove, koliko naj delavec za najbolj enostavna dela s polnim delovnim časom zasluži, da bo lahko kolikor toliko dostojno živel. Zato je izračun minimalnih življenjskih stroškov pomemben, pomembno pa je tudi, da temelji na realnih podatkih. V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije (KS 90) so poudarili, da pozdravljajo vsak dvig minimalne plače, a 1000 evrov neto ne bo odpravilo tveganja revščine. "Predlagani znesek temelji na podatkih in modelih iz časa, ko so bile razmere povsem drugačne," so zapisali v sporočilu za javnost. Minimalna plača bi morala biti po njihovih besedah rezultat "strokovnih izračunov, realnih življenjskih stroškov in spoštovanja do dela, ne pa političnih kompromisov in metodologij, ki obstajajo samo na papirju". Minimalni življenjski stroški se morajo izračunavati vsako leto, na podlagi realnih cen, realnih potrošniških navad in realnih življenj ljudi, so pozvali. "Dvigu minimalne plače pa mora slediti tudi sorazmeren dvig vseh ostalih plač. Plačni sistem mora ohranjati razmerja, pravičnost in motivacijo. Če se dvigne samo dno, sredina pa ostane na mestu, nastane nova krivica, ki jo občutijo kvalificirani delavci in tisti z dolgoletnimi izkušnjami," so dodali. Minister za delo Luka Mesec je danes sporočil, da bo minimalna plača v letu 2026 določena pri 1482 evrih bruto, kar je 15,97 odstotka več, kot je ta znašala lani. "Ocenjujem, da bodo posledice dviga predvsem pozitivne, ker je dvig realen, čeprav je ambiciozen," je poudaril.

  language

  slv

  published at

  2026-01-22T22:40:05

  source

  Dnevnik

  title

  Sindikati pozdravljajo dvig minimalne plače nad prag revščine

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/sindikati-pozdravljajo-dvig-minimalne-place-nad-prag-revscine-2780164/

• article order

  20

  body

  Želeli pa bi, da se razmerje med višino te plače in minimalnimi življenjskimi stroški ne bi zmanjšalo z 32 na 26 odstotkov, zato ne bi nasprotovali še višjemu dvigu minimalne plače, je dodal Andrej Zorko. Kot je pojasnil prvi mož Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), se bo letos minimalna plača resda v nominalnem znesku precej dvignila, vendar so se tudi cene osnovnih življenjskih potrebščin od leta 2022 precej dvignile. "Pričakujemo, da bodo dvigu minimalne plače sledili tudi dvigi ostalih plač, predvsem v zasebnem sektorju, da se prepreči plačna kompresija v spodnjem delu plačne lestvice," je poudaril. Hkrati pa po njegovih besedah pričakujejo tudi, da se zato ne bodo povečale cene javnih storitev ter da se zaradi dviga minimalne plače ne bodo povečevali izdatki družin za pokrivanje osnovnih življenjskih potrebščin. Minimalna plača po njegovem ni ekonomska kategorija, ampak predvsem politična odločitev države, ki pove, koliko naj delavec za najbolj enostavna dela s polnim delovnim časom zasluži, da bo lahko kolikor toliko dostojno živel. Zato je izračun minimalnih življenjskih stroškov pomemben, pomembno pa je tudi, da temelji na realnih podatkih. Minister za delo Luka Mesec je danes sporočil, da bo minimalna plača v letu 2026 določena pri 1482 evrih bruto, kar je 15,97 odstotka več, kot je ta znašala lani. "Ocenjujem, da bodo posledice dviga predvsem pozitivne, ker je dvig realen, čeprav je ambiciozen," je poudaril.

  language

  slv

  published at

  2026-01-22T13:46:46

  source

  Večer

  title

  Zveza svobodnih sindikatov pozdravila dvig minimalne plače: Pričakujemo, da bodo sledili tudi dvigi ostalih plač

  url

  https://vecer.com/slovenija/zveza-svobodnih-sindikatov-pozdravila-dvig-minimalne-place-pricakujemo-da-bodo-sledili-tudi-dvigi-ostalih-plac-10403465

• article order

  5

  body

  Minimalna plača se bo v letu 2026 zvišala za 15,97 %. Minister za delo Luka Mesec je sporočil, da je po posvetovanjih znotraj koalicije in vlade sprejel odločitev, da se bo minimalna plača v letu 2026 zvišala za 15,97 odstotka, tako da bo znašala 1482 evrov bruto oziroma 1000 evrov neto. Dodal je, da se "strošek delodajalca ne poveča za 16 odstotkov, ampak za manj - za 11,25 odstotka, in sicer iz 1558 na 1735 evrov". Pojasnil je, da je razlog v tem, da se prispevki od minimalne plače ne odvajajo od minimalne plače neposredno, ampak od 60 odstotkov povprečne plače. Mesec je poudaril, da je tako "odločitev o 1000 evrih neto zdržala koalicijsko in vladno presojo". "Ocenjujem, da bodo posledice dviga predvsem pozitivne, ker je dvig realen, čeprav je ambiciozen," je še poudaril. "Vsi tisti, ki delajo 40 ur na teden, bodo zaslužili več, kot znaša prag tveganja revščine. Po vseh razpravah ocenjujem, da je ta dvig dovolj zmeren, da ne bo povzročil negativnih gospodarskih učinkov," je prepričan. Glede pozivov delodajalcev, da bi namesto takšnega dviga minimalne plače vlada davčno razbremenila plače, je Mesec izpostavil, da bi takšna prerazporeditev ljudem jemala iz desnega in dajala v levi žep. "Davkov ne zbiramo zato, da bi obremenjevali gospodarstvo, davke zbiramo zato, da lahko financiramo storitve, kot so pokojninski sistem, zdravstveni sistem, šolstvo, infrastruktura," je naštel. Če začnemo zniževati prispevke, bi bilo po njegovih besedah te storitve treba plačevati iz lastnega žepa. Dvig minimalne plače bo vplival tudi na javne finance, a po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča rebalansa letošnjega proračuna ne bo. Proračun je bil potrjen novembra, v njem pa je bil upoštevan dvig minimalne plače v višini inflacije.

  language

  slv

  published at

  2026-01-22T12:00:27

  source

  Slovenske Novice

  title

  V letu 2026 minimalna plača prvič na 1000 evrov neto: znani so natančni zneski

  url

  https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/znano-za-koliko-se-bo-letos-zvisala-minimalna-placa

• article order

  18

  body

  Mesec po napovedi ministra za delo Luke Mesca je koalicija in vlada sprejela odločitev, da se minimalna plača že z januarsko plačo zvišala za 15,96 odstotka, poroča RTV Slovenija. Minimalna plača bo po novem znašala 1.482 evrov bruto oziroma tisoč evrov neto. Kot poročajo, sta finančni minister Klemen Boštjančič kot gospodarski minister Matjaž Han izrazila pomisleke, vendar zvišanju nista nasprotovala. Bruto plača bo 1.482 evrov, a za delodajalca je strošek višji. Izplačilo minimalne plače bo pomenilo 11,25-odsotno rast stroškov delodajalca. Iz 1.558 se bo strošek povečal na 1.735 evrov. Luka Mesec meni, da je to dobra novica za gospodarstvo: "strošek delodajalca je precej nižji kot je sam bruto dvig, kar je dobra novica tudi za gospodarsko stran.'' Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je nad sprejemom minimalne plače zgrožena. Ukrep opisuje kot ''zaskrbljujočo predvolilno potezo''. ''Prednost daje svojim političnim interesom in žrtvuje gospodarstvo. Tako izrazit dvig je ekonomsko nesmiseln in škoduje predvsem tistim podjetjem, ki se že zdaj borijo za konkurenčnost in ohranitev poslovanja - s tem pa tudi za prihodnost svojih zaposlenih,'' je sporočila. Dodaja, da dvig pomeni vse manjše razlike med plačami zaposlenih v podjetjih. ''Pričakovati, da bodo podjetja lahko za 16,4-odstotka dvignila vse plače svojih zaposlenih z namenom, da se plačna struktura ne bi porušila, pa je znanstvena fantastika,'' opozarja. ''Poraženci so podjetja, za katere bo to pomenilo višje stroške dela in jih bo sililo v racionalizacijo poslovanja,'' opozarja glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. Pravi še, da bodo poraženci vsi tisti zaposleni, ki bodo ostali brez svojih delovnih mest ter tudi vsi državljani, ki bodo dvig stroškov dela prek višje inflacije občutili v povišanih življenjskih stroških. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so zaskrbljeni in opozarjajo nad posledicami napovedanega 16-odstotnega dviga minimalne plače. ''Dvig minimalne plače v takšni obliki je za mnoga mala podjetja in obrtnike ekonomsko nevzdržno. Podjetniki nismo tisti, ki bi zavirali blaginjo zaposlenih, vendar pa mora država končno razumeti svojo vlogo,'' je sporočil predsednik OZS Blaž Cvar. Poudarja, naj država poskrbi za razbremenitev plač, namesto da vse breme vali na pleča delodajalcev. Opozarjajo, da bi bila minimalna plača že lani 1.022 evrov, če ne bi vlada sprememinjala dohodninske zakonodaje, uvedla prispevka za dolgotrajno oskrbo ter obveznega prispevek za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. S tem so plačo znižali na okoli 870 evrov. Čeprav je bil institut minimalne plače v 20. stoletju pogosto izpodbijan s strani ekonomistov, je od prvih zakonov o minimalni plači, uvedenih konec 19. in v začetku 20. stoletja, do danes postal splošno razširjen po svetu, le peščica držav ga ni uvedla. Od začetka tega stoletja se je praksa uvajanja minimalne plače širila po svetu, njena relativna višina pa se je v večini držav povečevala. Kot smo pisali, številne razvite države še vedno nimajo univerzalne minimalne plače. Finska, Švedska, Norveška, Danska in Island - države, ki jih pogosto dojemamo kot socialno občutljive in z visoko ravnjo zaščite delavskih pravic - še vedno nimajo zakonsko določene nacionalne minimalne plače. Ker je minimalna plača postala globalno sprejeta politika, se je razprava premaknila z vprašanja, ali naj država sploh ima zakonsko določeno minimalno plačo, na vprašanje, kolikšna naj bo. Jasno je, da lahko previsoka raven potencialno vodi v makroekonomske težave, vključno z rastjo brezposelnosti, vendar o tem, katera raven je "previsoka", ni soglasja.

  language

  slv

  published at

  2026-01-22T13:48:18

  source

  Bloomberg Adria

  title

  Novi vladni predvolilni bombonček: gospodarstvo šokirano

  url

  https://si.bloombergadria.com/ekonomija/slovenija/95554/novi-vladni-predvolilni-bomboncek-tisoc-evrov-minimalne-place/news

• article order

  0

  body

  Minister za delo Luka Mesec je uredil opazen dvig mesečnih izplačil, hkrati pa tudi višji regres in božičnico. Minimalna plača bo v letu 2026 določena pri 1482 evrih bruto, kar je 15,97 odstotka več, kot je ta znašala lani, je po seji vlade v Podčetrtku v okviru obiska dela savinjske regije sporočil minister za delo Luka Mesec. "Ocenjujem, da bodo posledice dviga predvsem pozitivne, ker je dvig realen, čeprav je ambiciozen," je poudaril. Kot je pojasnil Mesec, bo strošek delodajalca ob 16-odstotnem dvigu minimalne plače sicer manjši, znašal bo 11,2 odstotka. Prispevki se namreč ne odvajajo neposredno od minimalne plače, ampak od 60 odstotkov povprečne plače. "To je dobra novica za gospodarsko stran," je poudaril minister. Pojasnil je še, da se bo z dvigom minimalne plače povečal tudi letni regres, ki mora biti izplačan najmanj v znesku minimalne plače, višja pa bo tudi božičnica, ki mora biti izplačana vsaj v znesku polovice minimalne plače. Mesec ocenjuje, da bodo posledice dviga minimalne plače, po katerem bo zaposleni prejel 1000 evrov neto izplačila, predvsem pozitivne. "Vsi tisti, ki delajo 40 ur na teden, bodo zaslužili več, kot znaša prag tveganja revščine. Po vseh razpravah ocenjujem, da je ta dvig dovolj zmeren, da ne bo povzročil negativnih gospodarskih učinkov," je prepričan.

  language

  slv

  published at

  2026-01-22T11:45:55

  source

  Žurnal24

  title

  Zdaj je tudi uradno: Toliko bo po novem znašala minimalna plača

  url

  https://www.zurnal24.si/slovenija/dvig-minimalne-place-luka-mesec-453476

• article order

  30

  body

  Minimalno plačo bi lahko dvignili že prej, so jasni nekateri humanitarci, ki se jim zdi sramotno, da ljudje delajo osem ur in živijo pod pragom revščine. Vlada je dvignila minimalno plačo, ki bo znašala 1.000 evrov neto, kar pozdravljajo humanitarne organizacije. Po besedah vodje humanitarnega društva UPornik Borisa Krabonje, ki sicer pomaga starejšim v stiski, je ukrep vsekakor dobrodošel, a po njegovem mnenju prihaja veliko prepozno. "To bi lahko naredili že veliko prej, glede na to, da redno zaposleni prejemajo plačo, ki je nižja od praga revščine. Če drugega ne, bodo ti ljudje zdaj vsaj šli čez prag revščine," je dejal. Lahko pametujejo, če imajo dobre plače Ob tem je bil izjemno kritičen do menedžerjev na vodilnih položajih. "Zelo me žalosti, kako nekateri vrhunski menedžerji komentirajo to zadevo. Lahko pametujejo, če imajo sami dobre plače, medtem ko drugi komaj pridejo iz meseca v mesec. Za povrh pa nekateri na visokih položajih, pogosto tudi visoko izobraženi, zahtevajo še več," je poudaril. Krabonja je še priznal, da bi v primeru pomoči tudi drugim, ne le starejšim, prejeli ogromno prošenj. Ostra je tudi predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) Darja Groznik, ki se ji zdi sramotno, da ljudje z rednim osemurnim delovnikom in pogodbo za nedoločen čas živijo pod pragom revščine. "Poznam pripombe delodajalcev, vendar se mi zdi ustrezno, da so minimalno plačo dvignili na približno tisoč evrov neto," je dejala. Po besedah Groznik se na ZPMS vse pogosteje obračajo zaposleni, ki kljub polnemu delovnemu času ne zmorejo pokriti niti osnovnih življenjskih stroškov. "Te stiske dobro poznamo in takšen dvig podpiram," je poudarila. V letu 2024 je prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo v Sloveniji znašal 981 evrov neto na mesec, kar je za 78 evrov več kot leto prej. Za štiričlansko družino (dva odrasla in dva otroka) je ta prag postavljen na 2060 evrov mesečnega dohodka. Dobivajo vse več prošenj Posebej skrb vzbujajoč trend opažajo pri enostarševskih družinah. "V zadnjem letu ali dveh beležimo vse več prošenj enostarševskih družin. S tem problemom smo seznanili tudi vlado, zdaj pa čakamo na nadaljnje ukrepe," je pojasnila Groznik in dodala, da bi morala država tej skupini nameniti sistemsko podporo. Opozorila je tudi na močno povečanje števila prošenj zaposlenih z minimalnimi dohodki v zadnjih petih letih. "Ti starši otrokom pogosto ne morejo zagotoviti niti izvenšolskih dejavnosti niti počitnic na morju," je dodala. Da je višja plača vedno dobrodošla, pravijo tudi na Rdečem križu. "Vedno podpiramo ukrepe, ki najbolj ranljivim pomagajo lažje prebroditi mesec. Vsako leto pomagamo več kot 100 tisoč socialno šibkejšim - tako upokojencem kot t. i. revno zaposlenim. Gre za ljudi, ki hodijo v službo, a njihova plača ne zadošča za preživetje, zato bo dvig minimalne plače zagotovo vsaj nekoliko olajšal njihovo situacijo," je povedal Matic Slapšak, strokovni sodelavec za odnose z javnostmi pri Rdečem križu. Zgodbe, ki zarežejo V Sloveniji je lani pod pragom revščine živelo 276 tisoč ljudi, pri čemer humanitarne organizacije pomembno prispevajo k temu, da se prebijejo skozi mesec. Razmere so najtežje pozimi, ko so zaradi dolge kurilne sezone stroški ogrevanja še posebej visoki. Slapšak priznava, da se vsakodnevno srečujejo z zgodbami, ki sežejo globoko v srce, še posebej, kadar so vanje vključeni otroci. Omenil je tudi nedavno tragedijo pri Ptuju, ko je v požaru umrl otrok. "Naše območno združenje zbira pomoč in Slovenija se je znova izkazala z izjemno solidarnostjo," je dejal. Pretresljivi so tudi trenutki, ko poleti otroke iz socialno šibkejših družin peljejo na morje. "Velikokrat pridejo z vsem, kar imajo, v plastičnih vrečkah. Nimajo kopalk, brisač, bidonov. Veseli so zobne ščetke in majhnih praznovanj ob rojstnih dnevih. Ko jim naše osebje speče tortico in pripravi mini zabavo, nekateri s solzami v očeh povedo, da je to prva zabava v njihovem življenju," je povedal. "Takšnih zgodb je žal preveč. Upam, da bo tudi ta dvig minimalne plače prispeval k temu, da jih bo vsaj nekaj manj," je sklenil Slapšak. Kot je znano, se bruto minimalna plača povečuje za 15,97 odstotka, z letošnjih 1278 evrov na 1482 evrov. Sklep o višini minimalne plače velja od 1. januarja 2026, kar pomeni, da bo izplačana že za prvi mesec letošnjega leta. Z dvigom minimalne plače bosta višja tudi letni regres in božičnica. Letni regres mora biti izplačan najmanj v višini (bruto) minimalne plače, kar pomeni, da se bo dvignil s 1278 na 1482 evrov, božičnica pa mora biti vsaj v znesku polovice (bruto) minimalne plače in se bo povišala s 639 evrov na 741 evrov.

  language

  slv

  published at

  2026-01-23T04:55:34

  source

  Svet24

  title

  "Sramotno, da ljudje delajo osem ur in živijo pod pragom revščine"

  url

  https://svet24.si/novice/finance/minimalna-placa-odziv-humanitarna-organizacija-1875431

• article order

  9

  body

  "Ocenjujem, da bodo posledice dviga predvsem pozitivne, ker je dvig realen, čeprav je ambiciozen," je poudaril minister za delo Luka Mesec. Kot je pojasnil, bo strošek delodajalca ob 16-odstotnem dvigu minimalne plače manjši. Znašal bo 11,2 odstotka- s 1558 evrov se bo povečal na 1735 evrov. Prispevki se namreč ne odvajajo neposredno od minimalne plače, ampak od 60 odstotkov povprečne plače. "To je dobra novica za gospodarsko stran," je poudaril Mesec. Pojasnil je, da se bo z dvigom minimalne plače povečal tudi letni regres, ki mora biti izplačan najmanj v znesku minimalne plače, torej v višini 1482 evrov. Višji bo tudi zimski regres ali božičnica, ki mora biti izplačana vsaj v znesku polovice minimalne plače, kar je po novem 741 evrov. Mesec meni, da bodo posledice pozitivne Mesec ocenjuje, da bodo posledice dviga minimalne plače, po katerem bo zaposleni prejel 1000 evrov neto izplačila, predvsem pozitivne. "Vsi tisti, ki delajo 40 ur na teden, bodo zaslužili več, kot znaša prag tveganja revščine. Po vseh razpravah ocenjujem, da je ta dvig dovolj zmeren, da ne bo povzročil negativnih gospodarskih učinkov," je še dodal in izpostavil, da je brezposelnost na eni od najnižjih točk v zgodovini, tudi v EU je stopnja brezposelnosti med najnižjimi. "Tudi to je bil pomemben del presoje odločitve o primernem znesku minimalne plače," je pojasnil minister. Glede pozivov delodajalcev, da bi namesto takšnega dviga minimalne plače vlada davčno razbremenila plače, je Mesec izpostavil, da bi takšna prerazporeditev ljudem jemala iz desnega in dajala v levi žep. "Davkov ne zbiramo zato, da bi obremenjevali gospodarstvo, davke zbiramo zato, da lahko financiramo storitve, kot so pokojninski sistem, zdravstveni sistem, šolstvo, infrastruktura," je naštel. Rebelansa proračuna ne bo; TZS svari pred inflacijo Dvig minimalne plače bo vplival tudi na javne finance, a po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča rebalansa letošnjega proračuna ne bo. "Ministrstvo za finance absolutno niti v sanjah ne razmišlja, da bi šli v rebalans ali kaj podobnega, tako da bodo morali resorji ta sredstva najti znotraj svojih proračunov," je dejal. Visok administrativni dvig plač brez ustrezne rasti bruto domačega proizvoda po opozorilih trgovinske zbornice ustvarja dodaten inflacijski pritisk in tveganje inflacijske spirale. Predsednica trgovinske zbornice Mariča Lah je opozarila, da podjetja rezerv nimajo več, zato se bo po njeni oceni dvig minimalne plače praktično v celoti prelil v višje cene blaga in storitev. "To bo prizadelo prav vse potrošnike, posebej pa gospodinjstva z nižjimi dohodki, ki največji delež porabe namenjajo osnovnim življenjskim potrebščinam," je izpostavila. Dobrodelne organizacije odločitev pozdravljajo Rdeči križ in Društvo prijateljev mladine vladno odločitev pozdravljata. "V rdečem križu upamo, da bo tudi dvig minimalne plače pomagal, da bomo v prihodnjih letih slišali manj tragičnih, težkih zgodb, predvsem od revnih zaposlenih. Ti so zaposleni in prejemajo redne mesečne dohodke, pa jim ti ne zadostujejo, da bi dostojno živeli," je dvig minimalne plače pozdravil Matic Slapšak iz Rdečega križa Slovenije. Podpredsednik Zveze prijateljev mladine Slovenij Uroš Brezovšek je poudaril, da gre za koristen premik. "Za družine, kjer sta eden ali oba starša na minimalni plači, je dvig minimalne plače na 1000 evrov zelo konkreten premik, saj pomeni lažje pokritje osnovnih stroškov, kot so hrana, položnice, prevoz, vrtec in šola," je pojasnil.

  language

  slv

  published at

  2026-01-23T03:49:12

  source

  Primorske Novice

  title

  Minimalna plača v 2026<br> nad pragom tveganja revščine

  url

  https://primorske.svet24.si/slovenija/minimalna-placa-v-2026-nad-pragom-tveganja-revscine

source scope

analyzed source count

10

omitted articles

• article order

  2

  body

  Minimalna plača bo v letu 2026 določena pri 1482 evrih bruto, kar je 15,97 odstotka več, kot je ta znašala lani, je sporočil minister za delo Luka Mesec. "Ocenjujem, da bodo posledice dviga predvsem pozitivne, ker je dvig realen, čeprav je ambiciozen," je poudaril. Kot je pojasnil Mesec, bo strošek delodajalca ob 16-odstotnem dvigu minimalne plače sicer manjši, znašal bo 11,2 odstotka. Prispevki se namreč ne odvajajo neposredno od minimalne plače, ampak od 60 odstotkov povprečne plače. "To je dobra novica za gospodarsko stran," je poudaril minister. Pojasnil je še, da se bo z dvigom minimalne plače povečal tudi letni regres, ki mora biti izplačan najmanj v znesku minimalne plače, višja pa bo tudi božičnica, ki mora biti izplačana vsaj v znesku polovice minimalne plače.

  language

  slv

  published at

  2026-01-22T12:26:06

  source

  cekin.si

  title

  Minimalna plača 2026 za 16 odstotkov višja

  url

  https://www.cekin.si/zaposlitev/zaposleni/minimalna-placa-2026-za-16-odstotkov-visja.html

omitted source count

1

total source count

11