MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Vlada dopušča možnost sprememb, ki bi vsem občinam zagotovile vsaj 50-odstotno sofinanciranje.
• Brez državnega denarja bi ostala tudi večja mesta, kot so Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj.
• Predlagatelji zakona verjamejo, da bodo spremembe omogočile pravičnejše in predvidljivejše financiranje.
• Novi sistem kaznuje občine, ki so bile uspešne pri črpanju evropskih in državnih sredstev.
• Župan občine Komen označuje nove izračune za absurdne, saj je majhna občina prehitela Domžale.
• Nova metodologija izračuna razvitosti bi 34 občin popolnoma odrezala od državnega sofinanciranja.
• Občinska združenja opozarjajo na nevarnost odlaganja ali opuščanja ključnih infrastrukturnih investicij.
• Koalicijske poslanske skupine so v DZ vložile predlog za minimalno 60-odstotno sofinanciranje investicij občin.
• Občina Bovec je po novi metodologiji postala bolj razvita od Mestne občine Kranj.
• Število občin s 100-odstotnim sofinanciranjem bi se po novem izračunu povečalo s 34 na 81.
• Ministrstvo za finance trdi, da so bili prejšnji kazalniki razvitosti zastareli in mednarodno neprimerljivi.
• Novi kazalniki vključujejo bruto dodano vrednost, indeks staranja in opremljenost s kulturno infrastrukturo.

key differences

Brez državnega denarja bi ostala tudi večja mesta, kot so Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj.

Svet24 potrjuje seznam, Dnevnik in PN le delno, RTV in STA molčita.

Koalicijske poslanske skupine so v DZ vložile predlog za minimalno 60-odstotno sofinanciranje investicij občin.

STA in RTV potrjujeta predlog, ostali viri ga sploh ne omenjajo.

Ministrstvo za finance trdi, da so bili prejšnji kazalniki razvitosti zastareli in mednarodno neprimerljivi.

Le Primorske novice navajajo pojasnilo o zastarelosti.

Nova metodologija izračuna razvitosti bi 34 občin popolnoma odrezala od državnega sofinanciranja.

STA molči, ostali potrjujejo izpad sredstev za 34 občin.

Novi kazalniki vključujejo bruto dodano vrednost, indeks staranja in opremljenost s kulturno infrastrukturo.

Le Primorske novice navajajo metodološke podrobnosti.

Novi sistem kaznuje občine, ki so bile uspešne pri črpanju evropskih in državnih sredstev.

Dnevnik potrjuje kaznovanje, Primorske le prek primera Divače.

Občina Bovec je po novi metodologiji postala bolj razvita od Mestne občine Kranj.

Lokalni mediji potrjujejo, nacionalni pa trditve ne omenjajo.

Občinska združenja opozarjajo na nevarnost odlaganja ali opuščanja ključnih infrastrukturnih investicij.

STA molči, drugi potrjujejo; lokalni viri so najbolj konkretni.

Predlagatelji zakona verjamejo, da bodo spremembe omogočile pravičnejše in predvidljivejše financiranje.

RTV potrjuje, drugi pa trditev izpuščajo ali le delno povzemajo.

Vlada dopušča možnost sprememb, ki bi vsem občinam zagotovile vsaj 50-odstotno sofinanciranje.

Razlike v potrditvi 50 % praga in omembi 60 % koalicijskega cilja.

Število občin s 100-odstotnim sofinanciranjem bi se po novem izračunu povečalo s 34 na 81.

RTV in Svet24 potrjujeta skok na 81, ostali podatek zamolčijo.

Župan občine Komen označuje nove izračune za absurdne, saj je majhna občina prehitela Domžale.

Dnevnik citira "absurdnost", Primorske "nelogičnost", ostali molčijo.

source analyses

Dnevnik

Brez državnega denarja bi ostala tudi večja mesta, kot so Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj.

Delno: Celje je omenjeno med najrazvitejšimi, ki bi ostali brez sredstev.

Koalicijske poslanske skupine so v DZ vložile predlog za minimalno 60-odstotno sofinanciranje investicij občin.

Ni omenjeno

Ministrstvo za finance trdi, da so bili prejšnji kazalniki razvitosti zastareli in mednarodno neprimerljivi.

Ni omenjeno

Nova metodologija izračuna razvitosti bi 34 občin popolnoma odrezala od državnega sofinanciranja.

Da: Besedilo navaja, da bi 34 občin v celoti ostalo brez podpore.

Novi kazalniki vključujejo bruto dodano vrednost, indeks staranja in opremljenost s kulturno infrastrukturo.

Ni omenjeno

Novi sistem kaznuje občine, ki so bile uspešne pri črpanju evropskih in državnih sredstev.

Da: Članek navaja, da so 'tepene' občine, ki so pridobivale sredstva.

Občina Bovec je po novi metodologiji postala bolj razvita od Mestne občine Kranj.

Da: Župan Modic je izpostavil, da je Bovec prehitel Kranj.

Občinska združenja opozarjajo na nevarnost odlaganja ali opuščanja ključnih infrastrukturnih investicij.

Delno: Župani (npr. Komen) opozarjajo na težave pri razvoju infrastrukture.

Predlagatelji zakona verjamejo, da bodo spremembe omogočile pravičnejše in predvidljivejše financiranje.

Delno: Županja Domžal pričakuje vzpostavitev pravih meril in sofinanciranja.

Vlada dopušča možnost sprememb, ki bi vsem občinam zagotovile vsaj 50-odstotno sofinanciranje.

Delno: Vlada napoveduje spremembe, da bi delež prejele tudi najbolj razvite.

Število občin s 100-odstotnim sofinanciranjem bi se po novem izračunu povečalo s 34 na 81.

Ni omenjeno

Župan občine Komen označuje nove izračune za absurdne, saj je majhna občina prehitela Domžale.

Da: Župan Erik Modic je izračune označil za absurdne zaradi te primerjave.

Primorske Novice

Brez državnega denarja bi ostala tudi večja mesta, kot so Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj.

Delno: Omenjeno je, da bi brez sredstev ostalo 34 občin, tudi Nova Gorica.

Koalicijske poslanske skupine so v DZ vložile predlog za minimalno 60-odstotno sofinanciranje investicij občin.

Ni omenjeno

Ministrstvo za finance trdi, da so bili prejšnji kazalniki razvitosti zastareli in mednarodno neprimerljivi.

Da: Ministrstvo je pojasnilo, da je bil prejšnji nabor zastarel.

Nova metodologija izračuna razvitosti bi 34 občin popolnoma odrezala od državnega sofinanciranja.

Da: Besedilo navaja, da sofinanciranja ne bi bilo deležnih 34 občin.

Novi kazalniki vključujejo bruto dodano vrednost, indeks staranja in opremljenost s kulturno infrastrukturo.

Da: Ti kazalniki so izrecno našteti v pojasnilu metodologije.

Novi sistem kaznuje občine, ki so bile uspešne pri črpanju evropskih in državnih sredstev.

Delno: Županja Divače pravi, da so zaradi črpanja padli med najbolj razvite.

Občina Bovec je po novi metodologiji postala bolj razvita od Mestne občine Kranj.

Da: Župan Mlekuž potrjuje, da je Bovec po novem bogatejši od MO Kranj.

Občinska združenja opozarjajo na nevarnost odlaganja ali opuščanja ključnih infrastrukturnih investicij.

Delno: SOS in ZOS opozarjata na nepremišljen sistem in težave pri projektih.

Predlagatelji zakona verjamejo, da bodo spremembe omogočile pravičnejše in predvidljivejše financiranje.

Delno: Ministrstvo trdi, da novi kazalniki temeljijo na finančnih zmožnostih.

Vlada dopušča možnost sprememb, ki bi vsem občinam zagotovile vsaj 50-odstotno sofinanciranje.

Delno: Vlada dopušča spremembe zakona, a 50 % prag ni izrecno omenjen.

Število občin s 100-odstotnim sofinanciranjem bi se po novem izračunu povečalo s 34 na 81.

Ni omenjeno

Župan občine Komen označuje nove izračune za absurdne, saj je majhna občina prehitela Domžale.

Delno: Župan Modic pravi, da so izračuni nelogični, ker so prehiteli Domžale.

RTV Slovenija

Brez državnega denarja bi ostala tudi večja mesta, kot so Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj.

Ni omenjeno

Koalicijske poslanske skupine so v DZ vložile predlog za minimalno 60-odstotno sofinanciranje investicij občin.

Da: Koalicija predlaga dvig meje na 60 % upravičenih stroškov.

Ministrstvo za finance trdi, da so bili prejšnji kazalniki razvitosti zastareli in mednarodno neprimerljivi.

Ni omenjeno

Nova metodologija izračuna razvitosti bi 34 občin popolnoma odrezala od državnega sofinanciranja.

Da: Po izračunih ministrstva 34 občin ne bi bilo deležnih sredstev.

Novi kazalniki vključujejo bruto dodano vrednost, indeks staranja in opremljenost s kulturno infrastrukturo.

Ni omenjeno

Novi sistem kaznuje občine, ki so bile uspešne pri črpanju evropskih in državnih sredstev.

Ni omenjeno

Občina Bovec je po novi metodologiji postala bolj razvita od Mestne občine Kranj.

Ni omenjeno

Občinska združenja opozarjajo na nevarnost odlaganja ali opuščanja ključnih infrastrukturnih investicij.

Delno: Združenja opozarjajo na odlaganje ali opuščanje investicij.

Predlagatelji zakona verjamejo, da bodo spremembe omogočile pravičnejše in predvidljivejše financiranje.

Da: Predlagatelji so prepričani v pravičnejše in predvidljivejše financiranje.

Vlada dopušča možnost sprememb, ki bi vsem občinam zagotovile vsaj 50-odstotno sofinanciranje.

Da: Ministrstvi dopuščata rešitev z najmanj 50-odstotnim deležem.

Število občin s 100-odstotnim sofinanciranjem bi se po novem izračunu povečalo s 34 na 81.

Da: Po novem izračunu bi bilo takšnih občin bistveno več, 81.

Župan občine Komen označuje nove izračune za absurdne, saj je majhna občina prehitela Domžale.

Ni omenjeno

STA

Brez državnega denarja bi ostala tudi večja mesta, kot so Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj.

Ni omenjeno

Koalicijske poslanske skupine so v DZ vložile predlog za minimalno 60-odstotno sofinanciranje investicij občin.

Da: Koalicija je vložila predlog za najmanj 60 % sofinanciranja.

Ministrstvo za finance trdi, da so bili prejšnji kazalniki razvitosti zastareli in mednarodno neprimerljivi.

Ni omenjeno

Nova metodologija izračuna razvitosti bi 34 občin popolnoma odrezala od državnega sofinanciranja.

Ni omenjeno

Novi kazalniki vključujejo bruto dodano vrednost, indeks staranja in opremljenost s kulturno infrastrukturo.

Ni omenjeno

Novi sistem kaznuje občine, ki so bile uspešne pri črpanju evropskih in državnih sredstev.

Ni omenjeno

Občina Bovec je po novi metodologiji postala bolj razvita od Mestne občine Kranj.

Ni omenjeno

Občinska združenja opozarjajo na nevarnost odlaganja ali opuščanja ključnih infrastrukturnih investicij.

Ni omenjeno

Predlagatelji zakona verjamejo, da bodo spremembe omogočile pravičnejše in predvidljivejše financiranje.

Ni omenjeno

Vlada dopušča možnost sprememb, ki bi vsem občinam zagotovile vsaj 50-odstotno sofinanciranje.

Delno: Predlog koalicije predvideva še višji prag, to je 60 %.

Število občin s 100-odstotnim sofinanciranjem bi se po novem izračunu povečalo s 34 na 81.

Ni omenjeno

Župan občine Komen označuje nove izračune za absurdne, saj je majhna občina prehitela Domžale.

Ni omenjeno

Svet24

Brez državnega denarja bi ostala tudi večja mesta, kot so Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj.

Da: Navedena mesta so na seznamu 34 občin brez sofinanciranja.

Koalicijske poslanske skupine so v DZ vložile predlog za minimalno 60-odstotno sofinanciranje investicij občin.

Ni omenjeno

Ministrstvo za finance trdi, da so bili prejšnji kazalniki razvitosti zastareli in mednarodno neprimerljivi.

Ni omenjeno

Nova metodologija izračuna razvitosti bi 34 občin popolnoma odrezala od državnega sofinanciranja.

Da: Brez sofinanciranja bi po novem izračunu ostalo 34 občin.

Novi kazalniki vključujejo bruto dodano vrednost, indeks staranja in opremljenost s kulturno infrastrukturo.

Ni omenjeno

Novi sistem kaznuje občine, ki so bile uspešne pri črpanju evropskih in državnih sredstev.

Ni omenjeno

Občina Bovec je po novi metodologiji postala bolj razvita od Mestne občine Kranj.

Ni omenjeno

Občinska združenja opozarjajo na nevarnost odlaganja ali opuščanja ključnih infrastrukturnih investicij.

Delno: Občine opozarjajo na zamik ali opuščanje večjih investicij.

Predlagatelji zakona verjamejo, da bodo spremembe omogočile pravičnejše in predvidljivejše financiranje.

Ni omenjeno

Vlada dopušča možnost sprememb, ki bi vsem občinam zagotovile vsaj 50-odstotno sofinanciranje.

Da: Vlada dopušča spremembo za najmanj 50-odstotno sofinanciranje.

Število občin s 100-odstotnim sofinanciranjem bi se po novem izračunu povečalo s 34 na 81.

Da: Po novem bi bilo takšnih občin kar 81 namesto prejšnjih 34.

Župan občine Komen označuje nove izračune za absurdne, saj je majhna občina prehitela Domžale.

Ni omenjeno

Analiza sentimenta

entities

• Državni zbor (DZ)
• Ministrstvo za finance
• Ministrstvo za javno upravo
• Občina Divača
• Erik Modic
• Občina Komen
• Občina Bovec
• Evropska unija
• Skupnost občin Slovenije
• Valter Mlekuž
• Alenka Štrucl Dovgan
• Mestna občina Ptuj
• Mestna občina Ljubljana
• Mestna občina Maribor

key differences

Alenka Štrucl Dovgan

Le Primorske novice jo nevtralno navajajo kot govorko.

Državni zbor (DZ)

Večina poroča nevtralno, Primorske novice pa kritično.

Erik Modic

Viri ga enotno slikajo kot ostrega kritika metodologije.

Evropska unija

Le Dnevnik in Primorske jo nevtralno vežeta na črpanje sredstev.

Mestna občina Ljubljana

Svet24 jo omenja nevtralno, ostali viri pa je ne omenjajo.

Mestna občina Maribor

Le Svet24 jo nevtralno umešča v kontekst sofinanciranja.

Mestna občina Ptuj

Le Svet24 jo izpostavlja kot finančno ogroženo, drugi molčijo.

Ministrstvo za finance

Dnevnik kritizira odgovornost, ostali le nevtralno vlogo.

Ministrstvo za javno upravo

Vsi viri so nevtralni, razlikujejo se le v vlogi poročevalca.

Občina Bovec

Viri enotno izpostavljajo nelogičnost nove metodologije.

Občina Divača

Vsi viri so nevtralni; poudarek je na izgubi sofinanciranja.

Občina Komen

Lokalni in nacionalni mediji enotno o anomaliji metodologije.

Skupnost občin Slovenije

Le Primorske novice poročajo nevtralno o pomislekih glede uteži.

Valter Mlekuž

Večina virov ga ignorira, Primorske novice pa kot kritika.

source analyses

Dnevnik

Alenka Štrucl Dovgan

Ni omenjeno

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: Omenjen le kot prejemnik predloga novele zakona.

Erik Modic

Nevtralno: Govorec, ki kritizira sistem kot absurden in katastrofalen.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena kot vir sredstev, ki vpliva na izračun razvitosti.

Mestna občina Ljubljana

Ni omenjeno

Mestna občina Maribor

Ni omenjeno

Mestna občina Ptuj

Ni omenjeno

Ministrstvo za finance

Negativno: Pripisana odgovornost za absurdne izračune in anomalije.

Ministrstvo za javno upravo

Nevtralno: Omenjeno v kontekstu napovedi sprememb in popravkov.

Občina Bovec

Nevtralno: Omenjena kot primer nelogičnega skoka na lestvici razvitosti.

Občina Divača

Nevtralno: Informativno omenjena kot občina, ki bi ostala brez sredstev.

Občina Komen

Nevtralno: Izpostavljena kot primer anomalije v novem sistemu izračuna.

Skupnost občin Slovenije

Ni omenjeno

Valter Mlekuž

Ni omenjeno

Primorske Novice

Alenka Štrucl Dovgan

Nevtralno: Županja je le govorec, ki pojasnjuje vpliv na občino.

Državni zbor (DZ)

Negativno: Modic kritizira DZ, ker je glasoval brez simulacij.

Erik Modic

Nevtralno: Modic je le govorec, ki ostro kritizira novo metodologijo.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena le v kontekstu ponderja koriščenja EU sredstev.

Mestna občina Ljubljana

Ni omenjeno

Mestna občina Maribor

Ni omenjeno

Mestna občina Ptuj

Ni omenjeno

Ministrstvo za finance

Nevtralno: Ministrstvo je le govorec, ki pojasnjuje novo metodologijo.

Ministrstvo za javno upravo

Nevtralno: Ministrstvo je le govorec, ki pojasnjuje novo metodologijo.

Občina Bovec

Nevtralno: Omenjena kot primer nelogične uvrstitve v novi metodologiji.

Občina Divača

Nevtralno: Omenjena v kontekstu izgube sofinanciranja investicij.

Občina Komen

Nevtralno: Omenjena kot primer nelogične uvrstitve v novi metodologiji.

Skupnost občin Slovenije

Nevtralno: SOS je le govorec, ki izraža pomisleke glede uteži kazalnikov.

Valter Mlekuž

Nevtralno: Mlekuž je le govorec, ki kritizira izračune kot smešne.

RTV Slovenija

Alenka Štrucl Dovgan

Ni omenjeno

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: Omenjen le kot institucija, kjer poteka postopek.

Erik Modic

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

Mestna občina Ljubljana

Ni omenjeno

Mestna občina Maribor

Ni omenjeno

Mestna občina Ptuj

Ni omenjeno

Ministrstvo za finance

Nevtralno: Informativno omenjeno glede izračunov in preučevanja učinkov.

Ministrstvo za javno upravo

Nevtralno: Omenjeno v kontekstu preučevanja možnosti sprememb zakona.

Občina Bovec

Ni omenjeno

Občina Divača

Ni omenjeno

Občina Komen

Ni omenjeno

Skupnost občin Slovenije

Ni omenjeno

Valter Mlekuž

Ni omenjeno

STA

Alenka Štrucl Dovgan

Ni omenjeno

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: Omenjen kot institucija, kjer je bil vložen predlog.

Erik Modic

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

Mestna občina Ljubljana

Ni omenjeno

Mestna občina Maribor

Ni omenjeno

Mestna občina Ptuj

Ni omenjeno

Ministrstvo za finance

Ni omenjeno

Ministrstvo za javno upravo

Ni omenjeno

Občina Bovec

Ni omenjeno

Občina Divača

Ni omenjeno

Občina Komen

Ni omenjeno

Skupnost občin Slovenije

Ni omenjeno

Valter Mlekuž

Ni omenjeno

Svet24

Alenka Štrucl Dovgan

Ni omenjeno

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: Omenjen le v kontekstu sprejetja novele zakona.

Erik Modic

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

Mestna občina Ljubljana

Nevtralno: Navedena na seznamu občin brez sofinanciranja.

Mestna občina Maribor

Nevtralno: Navedena na seznamu občin brez sofinanciranja.

Mestna občina Ptuj

Nevtralno: Izpostavljena kot primer občine, ki bi ostala brez sredstev.

Ministrstvo za finance

Nevtralno: Navedeno kot izvajalec izračunov po metodologiji.

Ministrstvo za javno upravo

Ni omenjeno

Občina Bovec

Ni omenjeno

Občina Divača

Nevtralno: Navedena na seznamu občin brez sofinanciranja.

Občina Komen

Ni omenjeno

Skupnost občin Slovenije

Ni omenjeno

Valter Mlekuž

Ni omenjeno

Viri

articles

• article order

  4

  body

  Ljubljana, 21. januarja (STA) Koalicijske poslanske skupine so v DZ vložile predlog sprememb zakona o financiranju občin, s katerimi bi določili minimalni obseg sofinanciranja investicij občin najmanj v višini 60 odstotkov upravičenih stroškov brez DDV. Do spremembe zakona, za katerega ...

  language

  slv

  published at

  2026-01-21T13:11:28

  source

  STA

  title

  Koalicija v DZ že vložila predlog sprememb zakona o financiranju občin

  url

  https://www.sta.si/3511453/

• article order

  1

  body

  Do spremembe zakona, za katerega koalicija predlaga, da ga DZ obravnava po skrajšanem postopku, prihaja po opozorilu več občin, da je zaradi spremembe metodologije izračuna kazalnika razvitosti več občin ostalo brez pravice do sofinanciranja investicij. Lani sprejeta novela zakona o financiranju občin je namreč na novo določila kazalnike, na podlagi katerih se izračunava razvitost občin kot merilo za sofinanciranje investicij iz državnega proračuna. Ministrstvo za finance je po predvideni metodologiji izračunalo enotni kompozitni kazalnik razvitosti. Obseg sofinanciranja pa so nato za posamezno občino določili glede na razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v državi. Do sofinanciranja investicij po zakonu niso upravičene občine, kjer je razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v državi enako ali večje od 1,40. Kot je razvidno iz izračunov, ki jih ministrstvo objavlja tudi na svoji spletni strani, sofinanciranja v teh dveh letih ne bi bilo deležnih 34 občin. Preostalih 178 od 212 občin bi bilo upravičenih do sofinanciranja v različnem obsegu. V občinskih združenjih so pristojne pozvali k preučitvi sprememb, saj bi te v nekaterih občinah lahko vodile tudi do odlaganja ali opuščanja investicij. Na ministrstvih za finance in za javno upravo so za STA te dni napovedali, da preučujejo učinke novele in dopuščajo možnost sprememb, če se bo pokazalo, da so te upravičene. Kot eno od mogočih rešitev so navedli, da se lestvica dopolni tako, da bi bile vse občine, tudi najrazvitejše, upravičene do najmanj 50-odstotnega sofinanciranja občinskih investicij. Poslanci koalicije pa so šli očitno še korak dlje in bi mejo dvignili na 60 odstotkov upravičenih stroškov investicije brez DDV-ja. V prejšnjih dveh letih so bile do sofinanciranja investicij upravičene vse občine. Občini Komenda in Trzin sta bili upravičeni do 50-odstotnega sofinanciranja. Pravico do 60-odstotnega sofinanciranja je imelo 11 občin, druge so imele pravico do višjega obsega sofinanciranja. Stoodstotno sofinanciranje investicij iz državnega proračuna je pripadalo 34 občinam, medtem ko jih je po novem izračunu takšnih bistveno več, kar 81. Predlagatelji zakona so prepričani, da bi sprememba omogočila pravičnejše in predvidljivejše financiranje občinskih investicij.

  language

  slv

  published at

  2026-01-22T03:53:14

  source

  RTV Slovenija

  title

  Koalicija v DZ že vložila predlog sprememb zakona o financiranju občin

  url

  https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/koalicija-v-dz-ze-vlozila-predlog-sprememb-zakona-o-financiranju-obcin/770869

• article order

  6

  body

  Novi sistem izračuna razvitosti občin je poskrbel za kar nekaj začudenja, če ne razburjenja v županskih vrstah, saj je prinesel nove anomalije. Najkrajšo bi očitno potegnile nekatere občine, ki so pridno pridobivale dodatna (evropska) sredstva, zato bi se jim zmanjšala državna podpora ne glede na dejansko razvitost, kar 34 občin pa bi v celoti ostalo brez nje. Vlada je že napovedala spremembe. Ministrstvo za finance je pred kratkim objavilo nove kazalnike razvitosti občin in obseg sofinanciranja občinskih naložb iz državnega proračuna za leti 2026 in 2027, kar je v nemalo občinah poskrbelo za precej slabe volje. Zaradi spremembe sistema izračuna - in ne zaradi dejanskih razvojnih premikov - so nastale bistveno večje razlike med občinami, pa tudi drugačna razvrstitev občin glede na razvitost. Brez pravice do državnega sofinanciranja naložb bi po novem ostalo kar 34 občin. Koalicijski poslanci v DZ že poslali novelo zakona A še preden bi imel novi sistem lahko negativne finančne posledice za nekatere občine, ki bi ostale z manjšim deležem sofinanciranja oziroma brez njega, sta pristojni ministrstvi za javno upravo in finance, morda tudi zaradi bližajočih se volitev, na podlagi ponovne preučitve učinkov napovedali spremembe. Koalicijski poslanci pa so v državni zbor že poslali predlog novele zakona o financiranju občin, po kateri bodo intervali, v katere se razvrščajo občine, razširjeni, določen odstotek sofinanciranja pa bodo prejele tudi najbolj razvite občine. Da je nova metodologija izračuna prinesla nove anomalije, so ob robu vladnega obiska ministre prejšnji teden odločno opozorili župani obalno-kraških občin. Zaradi spremembe sistema izračuna - in ne zaradi dejanskih razvojnih premikov - so nastale bistveno večje razlike med občinami, pa tudi drugačna razvrstitev občin glede na razvitost. Brez pravice do državnega sofinanciranja naložb bi po novem ostalo kar 34 občin. "Za nas je to katastrofa" "Novi izračuni so dejansko absurdni. Za tiste občine, ki smo zelo odvisne od sofinanciranja iz evropskih in nacionalnih sredstev, je to katastrofa," je poudaril Erik Modic, župan majhne obmejne primorske občine Komen, ki je bila do konca lanskega leta 13. najmanj razvita občina v državi (od 212). "Zdaj je nenadoma postala bolj razvita od občine Domžale, občina Bovec, ki je bila prav tako bolj pri dnu lestvice, pa je prehitela mestno občino Kranj. Tukaj nekaj ni v redu," je ponazoril Modic. Komenska občina bi bila po novem namesto 100-odstotnega upravičena le še do 70-odstotnega sofinanciranja, bovška pa je s 100-odstotnega padla na 50-odstotni delež. "Ne predstavljam si, kako bi lahko zagotavljali nadaljnji razvoj. Smo obmejno problemsko območje, imamo ogromno izzivov, nataliteta močno pada. Če želimo ohranjati poseljenost, moramo zagotavljati vsaj neke minimalne standarde, kar pomeni vlaganje v različno infrastrukturo. Tega si ne moremo privoščiti sami, temveč potrebujemo močno podporo države in EU," je izpostavil. Podpredsednik vlade Matej Arčon, nekdanji novogoriški župan, je zagotovil hitre popravke. "V veri, da delaš dobro, se zgodijo tudi lapsusi. Ko so se te spremembe pripravljale, očitno niso bili narejeni vsi izračuni," je priznal. Hitra primerjava novih in starih kazalnikov pokaže, da je do opaznih sprememb prišlo v občinah po vsej državi ne glede na velikost, posebno zanimive so tako na vrhu lestvice kot na dnu. Doslej so bile tudi najrazvitejše občine upravičene do 50- oziroma 60-odstotnega sofinanciranja (v prvi peterici so bile Komenda, Trzin, Domžale, Novo mesto in Šoštanj), po novem pa bi brez vsakršnega sofinanciranja ostalo kar 34 občin. Novo prvo peterico sestavljajo občine Trzin, Mengeš, Ankaran, Bled in Celje. Med najrazvitejšimi in s tem brez sofinanciranja so po novem tudi nekatere občine, ki so bile doslej v sredini oziroma celo spodnjem delu lestvice, denimo Divača, Bohinj, Ilirska Bistrica, Radenci in Podčetrtek. Nasprotno pa je iz družbe najrazvitejših, nekoliko presenetljivo, zdrsnila občina Domžale, ki so jo med drugimi prehitele občine, kot so Bloke, Komen, Kostel, Solčava, Ruše, Pivka ... Čeprav bi za Domžale sprememba pomenila višje državno sofinanciranje, županja Renata Kosec razume nezadovoljstvo posameznih županskih kolegov pri novem izračunu. "Upravičeno vsi pričakujemo, da se odpravijo nastale anomalije in vzpostavijo prava merila za merjenje razvitosti občin in temu primerno tudi upravičeno sofinanciranje investicij iz državnega proračuna za leti 2026/2027." Birokratska napaka, ki bi škodila pridnim Peter Misja, župan občine Podčetrtek, je za Dnevnik pojasnil, da gre razlog za drugačno uvrstitev na lestvici iskati predvsem v spremembi, ki pri izračunu razvitosti daje večji poudarek dimenziji finančnih virov, kar pomeni, da se razvitost občine po novem v veliki meri določa glede na razmerje med sredstvi za izvajanje zakonskih nalog in drugimi prihodki. Malim občinam, ki so uspešne pri pridobivanju evropskih in drugih sredstev, se posledično koeficient hitro dvigne. "Sistem je, skratka, narejen tako, da so pridne občine, ki znajo pridobiti več sredstev, tepene. Najbolj absurdno pa je, da je odstotek sofinanciranja, do katerega so upravičene, nič." Misja je ocenil, da bi se sami sicer lahko s svojim skokom na eni strani pohvalili, toda na drugi bi ostali brez možnosti sofinanciranja in nadaljnjega razvoja. "Tu gre za birokratsko napako, ki so jo v vladi na srečo hitro prepoznali, tudi po zaslugi nekaterih ministrov, ki so bili župani." Do precejšnjih sprememb je prišlo tudi na dnu lestvice. Nekaterim manjšim, predvsem (severo)vzhodnim občinam se bi po novem delež državnega sofinanciranja nekoliko dvignil, pri drugih bi ostal nespremenjen. Izstopajo predvsem tri občine, ki so z dna močno skočile navzgor. Poleg omenjene komenske tudi Solčava, v oči pa močno bode skok obmejne občine Kostel, ki je imela za leti 2024 in 2025 koeficient razvitosti 0,59 in je bila med desetimi najmanj razvitimi občinami v državi. Po novem je njen koeficient, ki kaže razmerje razvitosti občine glede na povprečje občin, 1,29, s čimer je prehitela številne občine, s katerimi ni primerljiva. Namesto 100-odstotnega bi bila upravičena le še do 60-odstotnega sofinanciranja investicij iz državnega proračuna. Županja Nataša Turk nam je povedala, da so bili ob novem izračunu nekoliko šokirani, zato so na pristojni ministrstvi tudi poslali pobudo, naj še enkrat preverijo številke, saj po njihovem ne odražajo dejanskega stanja. "Koeficient se nam je dvignil kot posledica nekaterih izvedenih projektov v osnovno infrastrukturo. Seveda smo veseli in zadovoljni, da smo zanje dobili sredstva države, vendar to še ne pomeni, da se lahko primerjamo z občinami, kot so na primer Grosuplje, Škofljica, Ribnica in Kočevje, ki jih celo nekoliko prehitimo. Poleg tega se uvrščamo v obmejno problemsko območje. Očitno gre za anomalijo, zato upamo, da bo prišlo do popravka in da bomo od države še naprej deležni podpore in sodelovanja, zato da se bomo še naprej razvijali in bo čez leta ta koeficient dejansko upravičen."

  language

  slv

  published at

  2026-01-21T23:13:12

  source

  Dnevnik

  title

  Kako sta mali obmejni občini Kostel in Komen prehiteli Domžale

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kako-sta-mali-obmejni-obcini-kostel-in-komen-prehiteli-domzale-2778735/

• article order

  3

  body

  V marsikateri občini so nezadovoljni z določitvijo obsega sofinanciranja naložb na podlagi novega izračuna razvitosti. Brez sofinanciranja bi ostalo 34 občin, tudi Ptuj. V prejšnjih dveh letih so bile do sofinanciranja investicij upravičene vse občine, sedveda v različnem obsegu, od najmanj 50 do največ 100 odtstotkov. Stoodstotno sofinanciranje investicij iz državnega proračuna je pripadalo 34 občinam, medtem ko jih je po novem izračunu takšnih kar 81. Lani sprejeta novela zakona o financiranju občin je namreč na novo določila kazalnike, na podlagi katerih se izračunava razvitost občin kot merilo za sofinanciranje investicij iz državnega proračuna. Ministrstvo za finance je po predvideni metodologiji izračunalo enotni kompozitni kazalnik razvitosti. Obseg sofinanciranja pa so nato za posamezno občino določili glede na razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v državi. Kot je razvidno iz izračunov, ki jih ministrstvo objavlja tudi na svoji spletni strani, sofinanciranja v teh dveh letih ne bi bilo deležnih 34 občin. Preostalih 178 od 212 občin bi bilo upravičenih do sofinanciranja v različnem obsegu. Občine, ki obstajajo brez pravice do sofinanciranja investicij, so Ajdovščina, Ankaran, Bled, Bohinj, Celje, Cerklje na Gorenjskem, Divača, Ilirska Bistrica, Izola, Komenda, Koper, Kranjska gora, Krško, Ljubljana, Maribor, Mengeš, Mežica, Mirna, Mirna Peč, Naklo, Nova Gorica, Novo mesto, Piran, Podčetrtek, Postojna, Preddvor, Prevalje, Ptuj, Radenci, Slovenj Gradec, Šempeter-Vrtojba, Šoštanj, Trzin, Velenje. Občine na nogah, vlada miri Občine, ki bi se jim zmanjšal ali popolnoma ukinilo državno sofinanciranje naložb, so seveda na nogah. Opozarjajo, da to pomeni zamaknitev naložb, v veliko primerih pa tudi popolno opuščanje zlasti večjih investicij, s tem pa tudi težave pri zagotavljanju infrastrukture za izvajanje osnovnih zakonskih nalog, kot so šole, vrtci in komunalna infrastruktura. Na vladni strani dopuščajo možnost, da bi še prišlo do sprememb, pri čemer je ena od rešitev tudi ta, da bi bile vse občine, tudi najbolj razvite, upravičene do najmanj 50-odstotnega sofinanciranja občinskih investicij.

  language

  slv

  published at

  2026-01-21T16:05:14

  source

  Svet24

  title

  Ptuj tako razvit, da bi ostal brez državnega denarja za naložbe?!

  url

  https://svet24.si/lokalno/podravje/novice/finance/ptuj-obcine-sofinanciranje-nalozbe-1875233

• article order

  5

  body

  PRIMORSKA * Lani sprejeta novela zakona o financiranju občin je na novo določila kazalnike, na podlagi katerih se izračunava razvitost občin kot merilo za sofinanciranje investicij iz državnega proračuna. Ministrstvo za finance je po predvideni metodologiji izračunalo enotni kompozitni kazalnik razvitosti. Obseg sofinanciranja pa so nato za posamezno občino določili glede na razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v državi. Do sofinanciranja investicij po zakonu niso upravičene občine, kjer je razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v državi enako ali večje od 1,40. Sofinanciranja ne bi bilo deležnih 34 občin. Preostalih 178 od 212 občin bi bilo upravičenih do sofinanciranja v različnem obsegu. Primorske občine, ki bi ostale brez pravice do sofinanciranja investicij, so Ajdovščina, Ankaran, Divača, Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Nova Gorica, Piran, Postojna in Šempeter-Vrtojba. V prejšnjih dveh letih so bile do sofinanciranja investicij upravičene vse občine. Ministrstvi branita spremembo Na finančnem ministrstvu so pojasnili, da je bil prejšnji nabor kazalnikov zastarel in mednarodno neprimerljiv. Kakšni so novi? "Ti izračuni temeljijo na bruto dodani vrednost gospodarskih družb na zaposlenega, osnove za dohodnino in število delovnih mest na število delovno aktivnega prebivalstva. Upoštevajo tudi ogroženost občine, indeks staranja prebivalstva, stopnjo registrirane brezposelnosti, stopnjo delovno aktivnih. Za razvojne možnosti jemljejo oskrbljenost s dobrinami in storitvami javnih komunalnih služb, opremljenost s kulturno infrastrukturo, delež območij natura 2000 in poseljenost občine. Vzeli so zelo visok ponder koriščenja EU in državnih sredstev. Naša občina je v zadnjih dveh mandatih koristila veliko teh sredstev in zato smo padli med najbolj razvite občine," pojasnjuje divaška županja Alenka Štrucl Dovgan. Stari kazalniki so po navedbah ministrstva za javno upravo pretežno temeljili na gospodarskih parametrih, na katere občine nimajo vpliva, novi pa temeljijo na finančnih zmožnostih in stopnji urejenosti infrastrukture, kjer občina igra ključno vlogo. "Nikakršnega pojasnila nismo dobili, kakršnokoli pa bi bilo, je obstoječi preračun naravnost smešen. Ni kazalnika in formule, ki bi lahko dokazala in potrdila, da je občina Bovec bolj razvita od mestnih občin in nekaterih drugih gospodarsko in drugače razvitejših občin," je oster bovški župan Valter Mlekuž, čigar občina je po novi metodologiji bogatejša od MO Kranj. Dodal je: "Sicer se lepo sliši, da smo tako zelo razviti, če bi to tudi zares držalo. Če bi ostalo pri takih izračunih, bi občino Bovec zaradi najnižjega odstotka sofinanciranja projektov z državnimi sredstvi neupravičeno potisnili v zelo težaven položaj. Zato so ponovna obravnava, nov preračun in sprememba nujni." V Skupnosti občin Slovenije, kjer so že ob sprejemanju rešitev imeli pomisleke, opozarjajo, da ima pri novem splošnem kompozitnem kazalniku dimenzija finančnih virov kar 50-odstotno utež. "Posledično se razvitost občine v veliki meri določa glede na razmerje med sredstvi za izvajanje zakonskih nalog in drugimi prihodki, ne pa glede na dejanske razvojne potrebe ali strukturne izzive," so izpostavili. V Združenju občin Slovenije so v dopisu, ki so ga posredovali ministrstvu za javno upravo, med drugim ocenili, da je novi sistem določanja razvitosti občin "nepremišljen, parcialen in nerazumen". Župani: popolnoma zgrešen sistem Komenski župan Erik Modic je povedal, da so imeli pred obiskom vlade župani Krasa in Brkinov na to temo spletno koordinacijo. "Na delovnem kosilu s predsednikom vlade in nekaterimi ministri smo jih opozorili na popolnoma zgrešen način določanja stopnje razvitosti občin. Novi način izračuna zanemarja bistveno pomembnejše dejavnike za določitev dejanske stopnje razvitosti, kot so demografska slika, gostota poseljenosti, razdalje med naselji, infrastrukturna razvitost, prostorske omejitve ter naravovarstvene omejitve. Posledice takšnega pristopa so nelogične in nesprejemljive. Tako je na primer občina Komen, ki je bila doslej najmanj razvita primorska občina in hkrati deseta najmanj razvita občina v Sloveniji, po novem uvrščena bolj razvita od občine Domžale. Predsednik je ob tem priznal, da sam osebno s predvidenimi spremembami metodologije ni bil seznanjen, ter zagotovil, da bodo ponovno proučili smiselnost in ustreznost novega načina izračuna stopnje razvitosti občin," je obširno pojasnil komenski župan. Po informacijah županov je metodologija predvidevala vključitev številnih novih kazalnikov, za katere pa država ne razpolaga z ustreznimi podatki. Zaradi tega se je vlada odločila, da pri novem izračunu upošteva zgolj tiste kazalnike, za katere ima na voljo podatke. "Takšen pristop pomeni, da izračuni ne temeljijo na celovitih strokovnih podlagah, temveč so oblikovani arbitrarno, zgolj na podlagi trenutno dostopnih podatkov, brez upoštevanja celovitih strokovnih kriterijev. Tragično je, da je državni zbor glasoval o noveli zakona o financiranju občin in s tem uzakonil novo metodologijo brez predhodnih simulacij izračunov. Te bi že takrat jasno pokazale, da je z novo metodologijo nekaj temeljno narobe," poudarja Modic. Po novem bi se maksimalni delež sofinanciranja občinskih investicij komenski občini znižal s 100 na 70, Bovcu s 100 na 50, občini Divača pa s 100 odstotkov na nič. "Ne bomo se mogli prijavljati za sredstva državnega proračuna ali pa bodo naši projekti zelo malo ali nič sofinancirani," pravi divaška županja. "Vsekakor bomo župani Krasa in Brkinov vztrajali, da se čim prej razveljavi strokovno neutemeljena nova metodologija, saj bo v nasprotnem primeru povzročila veliko škodo dejansko najmanj razvitim občinam. Te namreč brez ustreznega sofinanciranja ne bodo več zmožne izvajati niti najnujnejših razvojnih projektov za odpravo razvojnega zaostanka," poudarjata župana Modic in Štrucl Dovgan. Še možnost zakonskih sprememb Medtem se na ministrstvu za javno upravo sklicujejo tudi na mednarodno primerjavo kazalnikov razvitosti občin, ki jo je pred spremembo zakona izvedla Fakulteta za družbene vede. Na vladni strani pa dopuščajo možnost, da bi še prišlo do sprememb. Na obeh ministrstvih so potrdili, da skupaj preučujejo učinke novele. "Če bi se pokazalo, da posamezni kazalniki vodijo v neupravičene učinke in bi to na podlagi strokovne analize zahtevalo poseg v zakon, ta rešitev ni izključena," so navedli na finančnem ministrstvu. *

  language

  slv

  published at

  2026-01-24T04:25:20

  source

  Primorske Novice

  title

  Najmanj razvita primorska občina čez noč bogatejša od Domžal

  url

  https://primorske.svet24.si/slovenija/najmanj-razvita-primorska-obcina-cez-noc-bogatejsa-od-domzal

source scope

analyzed source count

5

omitted articles

omitted source count

0

total source count

5