MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Odkrit je bil nov jamski sistem, ki je verjetno največji na Dolenjskem.
• Novi sistem je najverjetneje povezan s Kostanjeviško jamo.
• Jamarji so po 60 letih iskanja odkrili podzemni tok reke Studene.
• Preboj v raziskovanju se je začel pred štirimi leti z odkritjem luknje v snegu.
• V dvoranah so odkrili kapnike, ki so visoki do deset metrov.
• Dolenjski kras z odkritjem dobiva nepričakovano pomembno vlogo.
• Dostop do novih delov jame je trenutno primeren le za izkušene jamarje.
• V jami so opazili netopirje in korale, kar nakazuje na povezavo s površjem.
• Do podzemnega toka so jamarji prišli preko 305 metrov globokega brezna Gorjanc.
• Do zdaj je bilo raziskanih približno 1,5 kilometra novega jamskega sistema.
• Celoten jamski sistem bi lahko bil dolg do deset kilometrov.
• Podzemni vodni tok bi se potencialno lahko uporabljal za vodovod.
• Obstaja možnost prisotnosti človeških ribic v sistemu.
• Jamarji načrtujejo barvanje vode za dokazovanje poteka vodnih poti.

key differences

Celoten jamski sistem bi lahko bil dolg do deset kilometrov.

Le trije viri navajajo oceno, ostali o dolžini molčijo.

Do podzemnega toka so jamarji prišli preko 305 metrov globokega brezna Gorjanc.

STA molči, ostali viri enotno potrjujejo globino in pot.

Do zdaj je bilo raziskanih približno 1,5 kilometra novega jamskega sistema.

Trije viri potrjujejo dolžino, ostali podatek izpuščajo.

Dolenjski kras z odkritjem dobiva nepričakovano pomembno vlogo.

Delo trditev potrdi, drugi le opisujejo obseg odkritja.

Dostop do novih delov jame je trenutno primeren le za izkušene jamarje.

Delo citira stroko, drugi le opisujejo tehnično zahtevnost.

Jamarji načrtujejo barvanje vode za dokazovanje poteka vodnih poti.

Le Delo potrjuje načrt, ostali viri o tem sploh ne poročajo.

Jamarji so po 60 letih iskanja odkrili podzemni tok reke Studene.

Razlike v časovnih okvirih (60 vs. 100 let) in potrditvi cilja.

Novi sistem je najverjetneje povezan s Kostanjeviško jamo.

Viri nihajo med potrditvijo in zgolj navajanjem bližine.

Obstaja možnost prisotnosti človeških ribic v sistemu.

Le Delo poroča o možni prisotnosti na podlagi pričevanj.

Odkrit je bil nov jamski sistem, ki je verjetno največji na Dolenjskem.

Viri se razlikujejo po citiranju Čukove ocene o velikosti.

Podzemni vodni tok bi se potencialno lahko uporabljal za vodovod.

Le Delo in Novice izpostavljata rabo vode; ostali molčijo.

Preboj v raziskovanju se je začel pred štirimi leti z odkritjem luknje v snegu.

Razhajanja v časovnici (2 vs. 4 leta) in omembi snega.

V dvoranah so odkrili kapnike, ki so visoki do deset metrov.

Delo, SiOL in Novice potrjujejo, STA in N1 pa molčijo.

V jami so opazili netopirje in korale, kar nakazuje na povezavo s površjem.

Le SiOL potrjuje vse; drugi molčijo ali izpustijo korale.

source analyses

Delo

Celoten jamski sistem bi lahko bil dolg do deset kilometrov.

Da: Brane Čuk ocenjuje, da bi sistem lahko bil dolg do 10 km.

Do podzemnega toka so jamarji prišli preko 305 metrov globokega brezna Gorjanc.

Da: Besedilo potrjuje vstop preko 305 m globokega brezna Gorjanc.

Do zdaj je bilo raziskanih približno 1,5 kilometra novega jamskega sistema.

Da: Navedeno je, da so v grobem raziskali okoli 1,5 km sistema.

Dolenjski kras z odkritjem dobiva nepričakovano pomembno vlogo.

Da: To je neposredno navedeno v naslovu in izjavi Braneta Čuka.

Dostop do novih delov jame je trenutno primeren le za izkušene jamarje.

Da: Čuk pojasnjuje, da je dostop primeren le za zelo izkušene.

Jamarji načrtujejo barvanje vode za dokazovanje poteka vodnih poti.

Da: Toku bodo sledili z obarvanjem za dokaz poteka vodnih poti.

Jamarji so po 60 letih iskanja odkrili podzemni tok reke Studene.

Da: Članek navaja, da jim je po 60 letih uspelo odkriti tok Studene.

Novi sistem je najverjetneje povezan s Kostanjeviško jamo.

Da: Raziskave potekajo v smeri povezave s Kostanjeviško jamo.

Obstaja možnost prisotnosti človeških ribic v sistemu.

Da: Jamarji bodo pozorni na ribice zaradi pričevanj domačinov.

Odkrit je bil nov jamski sistem, ki je verjetno največji na Dolenjskem.

Delno: Omenjen je velik sistem in pomembna vloga dolenjskega krasa.

Podzemni vodni tok bi se potencialno lahko uporabljal za vodovod.

Da: Omenjene so gospodarske implikacije uporabe toka za vodovod.

Preboj v raziskovanju se je začel pred štirimi leti z odkritjem luknje v snegu.

Delno: Brezno so odkrili pred 4 leti, luknja v snegu ni omenjena.

V dvoranah so odkrili kapnike, ki so visoki do deset metrov.

Da: Matjaž Čuk navaja, da je največji kapnik visok okoli 10 metrov.

V jami so opazili netopirje in korale, kar nakazuje na povezavo s površjem.

Delno: Omenjeni so netopirji in povezava s površjem, korale ne.

N1

Celoten jamski sistem bi lahko bil dolg do deset kilometrov.

Ni omenjeno

Do podzemnega toka so jamarji prišli preko 305 metrov globokega brezna Gorjanc.

Da: Besedilo potrjuje dostop preko 305 m globokega brezna Gorjanc.

Do zdaj je bilo raziskanih približno 1,5 kilometra novega jamskega sistema.

Ni omenjeno

Dolenjski kras z odkritjem dobiva nepričakovano pomembno vlogo.

Delno: Omenjen je velik sistem v podzemnem kraškem svetu.

Dostop do novih delov jame je trenutno primeren le za izkušene jamarje.

Delno: Opisano je zahtevno spuščanje in razširjanje brezna.

Jamarji načrtujejo barvanje vode za dokazovanje poteka vodnih poti.

Ni omenjeno

Jamarji so po 60 letih iskanja odkrili podzemni tok reke Studene.

Da: Članek navaja 60 let iskanja in odkritje toka reke Studene.

Novi sistem je najverjetneje povezan s Kostanjeviško jamo.

Delno: Omenjena je bližina Kostanjeviške jame.

Obstaja možnost prisotnosti človeških ribic v sistemu.

Ni omenjeno

Odkrit je bil nov jamski sistem, ki je verjetno največji na Dolenjskem.

Delno: Omenjen je velik sistem, a ni izrecne primerjave z drugimi.

Podzemni vodni tok bi se potencialno lahko uporabljal za vodovod.

Ni omenjeno

Preboj v raziskovanju se je začel pred štirimi leti z odkritjem luknje v snegu.

Delno: Brezno so odkrili pred 4 leti, sneg ni omenjen.

V dvoranah so odkrili kapnike, ki so visoki do deset metrov.

Ni omenjeno

V jami so opazili netopirje in korale, kar nakazuje na povezavo s površjem.

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Celoten jamski sistem bi lahko bil dolg do deset kilometrov.

Ni omenjeno

Do podzemnega toka so jamarji prišli preko 305 metrov globokega brezna Gorjanc.

Da: Do reke Studene so prišli 305 metrov pod površjem skozi brezno Gorjanc.

Do zdaj je bilo raziskanih približno 1,5 kilometra novega jamskega sistema.

Ni omenjeno

Dolenjski kras z odkritjem dobiva nepričakovano pomembno vlogo.

Delno: Izpostavljena pomembnost odkritja za Dolenjsko in morda širše.

Dostop do novih delov jame je trenutno primeren le za izkušene jamarje.

Ni omenjeno

Jamarji načrtujejo barvanje vode za dokazovanje poteka vodnih poti.

Ni omenjeno

Jamarji so po 60 letih iskanja odkrili podzemni tok reke Studene.

Delno: Klub deluje od 1964 (60 let), odkritje je uresničitev sanj generacij.

Novi sistem je najverjetneje povezan s Kostanjeviško jamo.

Da: Čuk pravi, da je sistem najverjetneje povezan s Kostanjeviško jamo.

Obstaja možnost prisotnosti človeških ribic v sistemu.

Ni omenjeno

Odkrit je bil nov jamski sistem, ki je verjetno največji na Dolenjskem.

Da: Čuk navaja, da gre verjetno za največji sistem na Dolenjskem.

Podzemni vodni tok bi se potencialno lahko uporabljal za vodovod.

Ni omenjeno

Preboj v raziskovanju se je začel pred štirimi leti z odkritjem luknje v snegu.

Da: Preboj se je zgodil pred 4 leti z odkritjem luknje v snegu.

V dvoranah so odkrili kapnike, ki so visoki do deset metrov.

Delno: Omenjen največji kapnik, ki je konkurenčen tistemu v Kostanjeviški jami.

V jami so opazili netopirje in korale, kar nakazuje na povezavo s površjem.

Ni omenjeno

Reporter

Celoten jamski sistem bi lahko bil dolg do deset kilometrov.

Ni omenjeno

Do podzemnega toka so jamarji prišli preko 305 metrov globokega brezna Gorjanc.

Da: Reko Studeno so dosegli 305 metrov pod površjem skozi Gorjanc.

Do zdaj je bilo raziskanih približno 1,5 kilometra novega jamskega sistema.

Ni omenjeno

Dolenjski kras z odkritjem dobiva nepričakovano pomembno vlogo.

Delno: Omenjeno, da gre za največji sistem na Dolenjskem in širše.

Dostop do novih delov jame je trenutno primeren le za izkušene jamarje.

Delno: Opisana globina 305m in 70 akcij implicira zahtevnost.

Jamarji načrtujejo barvanje vode za dokazovanje poteka vodnih poti.

Ni omenjeno

Jamarji so po 60 letih iskanja odkrili podzemni tok reke Studene.

Delno: Klub deluje od 1964 (60 let), zdaj so dosegli reko Studeno.

Novi sistem je najverjetneje povezan s Kostanjeviško jamo.

Da: Čuk pravi, da je sistem najverjetneje povezan s to jamo.

Obstaja možnost prisotnosti človeških ribic v sistemu.

Ni omenjeno

Odkrit je bil nov jamski sistem, ki je verjetno največji na Dolenjskem.

Da: Čuk navaja, da gre verjetno za največji sistem na Dolenjskem.

Podzemni vodni tok bi se potencialno lahko uporabljal za vodovod.

Ni omenjeno

Preboj v raziskovanju se je začel pred štirimi leti z odkritjem luknje v snegu.

Da: Pred štirimi leti so odkrili luknjo v snegu s toplim zrakom.

V dvoranah so odkrili kapnike, ki so visoki do deset metrov.

Delno: Omenjene so dvorane visoke več deset metrov in veliki kapniki.

V jami so opazili netopirje in korale, kar nakazuje na povezavo s površjem.

Ni omenjeno

STA

Celoten jamski sistem bi lahko bil dolg do deset kilometrov.

Ni omenjeno

Do podzemnega toka so jamarji prišli preko 305 metrov globokega brezna Gorjanc.

Ni omenjeno

Do zdaj je bilo raziskanih približno 1,5 kilometra novega jamskega sistema.

Da: Raziskali so okoli 1,5 kilometra sistema.

Dolenjski kras z odkritjem dobiva nepričakovano pomembno vlogo.

Ni omenjeno

Dostop do novih delov jame je trenutno primeren le za izkušene jamarje.

Ni omenjeno

Jamarji načrtujejo barvanje vode za dokazovanje poteka vodnih poti.

Ni omenjeno

Jamarji so po 60 letih iskanja odkrili podzemni tok reke Studene.

Ni omenjeno

Novi sistem je najverjetneje povezan s Kostanjeviško jamo.

Delno: Sistem se nahaja v bližini Kostanjeviške jame.

Obstaja možnost prisotnosti človeških ribic v sistemu.

Ni omenjeno

Odkrit je bil nov jamski sistem, ki je verjetno največji na Dolenjskem.

Delno: Omenjeno odkritje velikega sistema v bližini Kostanjeviške jame.

Podzemni vodni tok bi se potencialno lahko uporabljal za vodovod.

Ni omenjeno

Preboj v raziskovanju se je začel pred štirimi leti z odkritjem luknje v snegu.

Ni omenjeno

V dvoranah so odkrili kapnike, ki so visoki do deset metrov.

Ni omenjeno

V jami so opazili netopirje in korale, kar nakazuje na povezavo s površjem.

Ni omenjeno

SiOL

Celoten jamski sistem bi lahko bil dolg do deset kilometrov.

Da: Tajnik kluba ocenjuje, da bi sistem lahko bil dolg do 10 km.

Do podzemnega toka so jamarji prišli preko 305 metrov globokega brezna Gorjanc.

Da: Besedilo potrjuje vstop preko 305 m globokega brezna Gorjanc.

Do zdaj je bilo raziskanih približno 1,5 kilometra novega jamskega sistema.

Da: Navedeno je, da so raziskali okoli 1,5 km rovov in dvoran.

Dolenjski kras z odkritjem dobiva nepričakovano pomembno vlogo.

Delno: Odkritje je opisano kot uresničitev sanj in velik sistem.

Dostop do novih delov jame je trenutno primeren le za izkušene jamarje.

Delno: Omenjeno je spuščanje v 305m brezno, kar implicira zahtevnost.

Jamarji načrtujejo barvanje vode za dokazovanje poteka vodnih poti.

Ni omenjeno

Jamarji so po 60 letih iskanja odkrili podzemni tok reke Studene.

Da: Članek navaja, da jim je po 60 letih uspelo odkriti tok Studene.

Novi sistem je najverjetneje povezan s Kostanjeviško jamo.

Da: Jamarji verjamejo, da se sistem razteza do Kostanjeviške jame.

Obstaja možnost prisotnosti človeških ribic v sistemu.

Ni omenjeno

Odkrit je bil nov jamski sistem, ki je verjetno največji na Dolenjskem.

Delno: Omenjen je velik sistem, a ni izrecne primerjave z drugimi.

Podzemni vodni tok bi se potencialno lahko uporabljal za vodovod.

Ni omenjeno

Preboj v raziskovanju se je začel pred štirimi leti z odkritjem luknje v snegu.

Delno: Brezno so odkrili pred 4 leti, a sneg ni izrecno omenjen.

V dvoranah so odkrili kapnike, ki so visoki do deset metrov.

Da: Matjaž Čuk navaja, da je največji kapnik visok okoli 10 metrov.

V jami so opazili netopirje in korale, kar nakazuje na povezavo s površjem.

Da: Prisotnost netopirjev in koral nakazuje na povezavo s površjem.

Slovenske Novice

Celoten jamski sistem bi lahko bil dolg do deset kilometrov.

Da: Brane Čuk navaja, da bo jama dolga več kot 10 kilometrov.

Do podzemnega toka so jamarji prišli preko 305 metrov globokega brezna Gorjanc.

Da: Navedeno je, da so prišli do reke 305 m globoko v tem breznu.

Do zdaj je bilo raziskanih približno 1,5 kilometra novega jamskega sistema.

Ni omenjeno

Dolenjski kras z odkritjem dobiva nepričakovano pomembno vlogo.

Delno: Odkritje je opisano kot zgodovinsko in izjemno za to območje.

Dostop do novih delov jame je trenutno primeren le za izkušene jamarje.

Da: Opisana kot zelo zahtevna jama z neprehodnimi ožinami.

Jamarji načrtujejo barvanje vode za dokazovanje poteka vodnih poti.

Ni omenjeno

Jamarji so po 60 letih iskanja odkrili podzemni tok reke Studene.

Delno: Omenja se 100 let pogovorov in delo od 60. let dalje.

Novi sistem je najverjetneje povezan s Kostanjeviško jamo.

Da: Navedeno je, da je sistem skoraj zagotovo povezan s to jamo.

Obstaja možnost prisotnosti človeških ribic v sistemu.

Ni omenjeno

Odkrit je bil nov jamski sistem, ki je verjetno največji na Dolenjskem.

Da: Članek navaja, da gre verjetno za največji sistem na Dolenjskem.

Podzemni vodni tok bi se potencialno lahko uporabljal za vodovod.

Da: Omenjena je možnost pomembnosti za oskrbo s pitno vodo.

Preboj v raziskovanju se je začel pred štirimi leti z odkritjem luknje v snegu.

Delno: Odkritje dihalnika v snegu je bilo leta 2022 (pred 2 leti).

V dvoranah so odkrili kapnike, ki so visoki do deset metrov.

Da: Članek omenja največji kapnik višine tja do 10 metrov.

V jami so opazili netopirje in korale, kar nakazuje na povezavo s površjem.

Delno: Netopirji so omenjeni, korale pa v besedilu niso navedene.

Analiza sentimenta

entities

• Klub jamarjev Kostanjevica na Krki
• Brezno Gorjanc
• Kostanjevica na Krki
• Kostanjeviška jama
• Reka Studena
• Gorjanci
• Brane Čuk
• Dolenjska
• Matjaž Čuk
• Hrvaška
• Dolenjski kras
• Človeška ribica

key differences

Brane Čuk

Večina virov je nevtralnih, Slovenske novice pa čustveno-pozitivne.

Brezno Gorjanc

Razpon od suhoparnih tehničnih opisov do navdušenja nad lepoto.

Dolenjska

Vsi viri so nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju regije.

Dolenjski kras

Delo poudarja pomen, Slovenske novice le nevtralno lokacijo.

Gorjanci

Vsi viri enotno in nevtralno navajajo le geografsko lokacijo.

Hrvaška

Večina virov je ne omenja, ostali le kot geografsko lokacijo.

Klub jamarjev Kostanjevica na Krki

Nekateri le informativni, drugi slavijo vztrajnost in uspeh.

Kostanjevica na Krki

Vsi viri so nevtralni, razlikujejo se le v kontekstu dogodka.

Kostanjeviška jama

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v poudarku na lokaciji.

Matjaž Čuk

Viri ga enotno nevtralno opisujejo le kot najditelja brezna.

Reka Studena

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v odsotnosti pri STA.

Človeška ribica

Le Delo jo nevtralno umešča v prostor, ostali jo ignorirajo.

source analyses

Delo

Brane Čuk

Nevtralno: nastopa kot vir informacij in tajnik kluba.

Brezno Gorjanc

Nevtralno: omenjeno kot ključna vstopna točka v sistem.

Dolenjska

Nevtralno: širša regija, kjer se nahaja odkritje.

Dolenjski kras

Pozitivno: pripisana mu je nepričakovano pomembna vloga.

Gorjanci

Nevtralno: geografska lokacija najdenega brezna.

Hrvaška

Nevtralno: omenjena le kot lokacija izvira reke.

Klub jamarjev Kostanjevica na Krki

Pozitivno: avtor izpostavlja njihov uspeh po 60 letih iskanja.

Kostanjevica na Krki

Nevtralno: geografska lokacija dogajanja in odkritja.

Kostanjeviška jama

Nevtralno: omenjena kot referenčna točka in del raziskav.

Matjaž Čuk

Nevtralno: citiran kot član kluba in odkritelj brezna.

Reka Studena

Nevtralno: predmet raziskovanja in ugotavljanja vodnih poti.

Človeška ribica

Nevtralno: omenjena v kontekstu možnosti obstoja na območju.

N1

Brane Čuk

Ni omenjeno

Brezno Gorjanc

Nevtralno: Omenjeno kot pot do odkritja podzemnega toka.

Dolenjska

Ni omenjeno

Dolenjski kras

Ni omenjeno

Gorjanci

Nevtralno: Omenjeni kot geografska lokacija brezna.

Hrvaška

Ni omenjeno

Klub jamarjev Kostanjevica na Krki

Nevtralno: Informativno omenjeni kot raziskovalci in vir informacij.

Kostanjevica na Krki

Nevtralno: Omenjena le kot lokacija v bližini najdbe.

Kostanjeviška jama

Nevtralno: Omenjena kot geografska orientacijska točka.

Matjaž Čuk

Ni omenjeno

Reka Studena

Nevtralno: Omenjena kot predmet raziskovanja in odkritja.

Človeška ribica

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Brane Čuk

Nevtralno: nastopa kot informativni govorec in vir informacij.

Brezno Gorjanc

Pozitivno: opisano kot izjemno odkritje s čudovitimi kapniki.

Dolenjska

Nevtralno: omenjena kot regija, kjer se nahaja jamski sistem.

Dolenjski kras

Ni omenjeno

Gorjanci

Nevtralno: omenjeni kot geografska lokacija brezen.

Hrvaška

Ni omenjeno

Klub jamarjev Kostanjevica na Krki

Pozitivno: avtor izpostavlja njihovo vztrajnost in sanje generacij.

Kostanjevica na Krki

Nevtralno: omenjena le kot lokacija delovanja kluba.

Kostanjeviška jama

Nevtralno: informativna omemba v kontekstu primerjave in povezave.

Matjaž Čuk

Ni omenjeno

Reka Studena

Nevtralno: omenjena kot del naovoodkritega podzemnega sistema.

Človeška ribica

Ni omenjeno

Reporter

Brane Čuk

Nevtralno: nastopa kot vir informacij in govorec brez meta-vrednotenja

Brezno Gorjanc

Pozitivno: opisano kot prizorišče velikega in čudovitega odkritja

Dolenjska

Nevtralno: omenjena kot regija najglobljega jamskega sistema

Dolenjski kras

Ni omenjeno

Gorjanci

Nevtralno: omenjeni kot geografska lokacija brezen

Hrvaška

Ni omenjeno

Klub jamarjev Kostanjevica na Krki

Pozitivno: avtor izpostavlja njihovo vztrajnost in uresničitev sanj

Kostanjevica na Krki

Nevtralno: omenjena le kot lokacija delovanja kluba

Kostanjeviška jama

Nevtralno: informativna omemba v kontekstu primerjave in raziskav

Matjaž Čuk

Ni omenjeno

Reka Studena

Nevtralno: omenjena kot del naovoodkritega jamskega sistema

Človeška ribica

Ni omenjeno

STA

Brane Čuk

Ni omenjeno

Brezno Gorjanc

Ni omenjeno

Dolenjska

Ni omenjeno

Dolenjski kras

Ni omenjeno

Gorjanci

Ni omenjeno

Hrvaška

Ni omenjeno

Klub jamarjev Kostanjevica na Krki

Nevtralno: Omenjeni kot akterji odkritja in vir informacij.

Kostanjevica na Krki

Nevtralno: Navedena kot lokacija dogodka in del imena kluba.

Kostanjeviška jama

Nevtralno: Omenjena kot geografska referenčna točka za novo odkritje.

Matjaž Čuk

Ni omenjeno

Reka Studena

Ni omenjeno

Človeška ribica

Ni omenjeno

SiOL

Brane Čuk

Nevtralno: Citiran kot strokovni vir in tajnik kluba brez vrednotenja.

Brezno Gorjanc

Nevtralno: Omenjeno kot ključna vstopna točka v podzemni sistem.

Dolenjska

Ni omenjeno

Dolenjski kras

Ni omenjeno

Gorjanci

Nevtralno: Omenjeni kot geografska lokacija najdenega brezna.

Hrvaška

Nevtralno: Omenjena zgolj kot lokacija izvira reke Studene.

Klub jamarjev Kostanjevica na Krki

Pozitivno: Avtor poudarja njihov uspeh, vztrajnost in uresničitev sanj.

Kostanjevica na Krki

Nevtralno: Omenjena zgolj kot geografska lokacija dogajanja.

Kostanjeviška jama

Nevtralno: Omenjena kot predmet raziskovanja in del jamskega sistema.

Matjaž Čuk

Nevtralno: Omenjen kot najditelj brezna in govorec na konferenci.

Reka Studena

Nevtralno: Omenjena kot vodotok, ki tvori novoodkriti jamski sistem.

Človeška ribica

Ni omenjeno

Slovenske Novice

Brane Čuk

Pozitivno: Opisan kot izkušen jamar, ki ima jame v srcu.

Brezno Gorjanc

Pozitivno: Opisano kot izjemno odkritje in verjetno največji sistem.

Dolenjska

Nevtralno: Omenjena kot regija, kjer se nahaja jamski sistem.

Dolenjski kras

Nevtralno: Omenjen v kontekstu pomembnosti odkritja na tem območju.

Gorjanci

Nevtralno: Omenjeni kot geografska lokacija odkritja nove jame.

Hrvaška

Ni omenjeno

Klub jamarjev Kostanjevica na Krki

Nevtralno: Omenjen v kontekstu zgodovine in organizacije raziskav.

Kostanjevica na Krki

Nevtralno: Omenjena kot lokacija delovanja kluba in sekcije.

Kostanjeviška jama

Nevtralno: Omenjena v kontekstu zgodovine in možne povezave z breznom.

Matjaž Čuk

Nevtralno: Govorec, ki opisuje potek odkritja in raziskovalne akcije.

Reka Studena

Nevtralno: Omenjena kot vodotok, ki teče skozi jamski sistem.

Človeška ribica

Ni omenjeno

Viri

articles

• article order

  8

  body

  Kostanjevica na Krki, 28. januarja (STA) Člani Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki, iz katerega so v ponedeljek sporočili novico o odkritju velikega podzemnega jamskega sistema v bližini Kostanjeviške jame, so do zdaj odkrili in v grobem raziskali okoli 1,5 kilometra sistema, še vsaj nekaj ...

  language

  slv

  published at

  2026-01-28T14:19:34

  source

  STA

  title

  Kostanjeviški jamarji za zdaj raziskali le del velikega jamskega sistema

  url

  https://www.sta.si/3515414/

• article order

  3

  body

  Jamarski klub deluje že od leta 1964 in je nastal predvsem zaradi bližine Kostanjeviške jame. Jamo, ki je dolga okoli 2,5 kilometra, so ves čas intenzivno raziskovali. Odkrivali so nova nadaljevanja in nove galerije, a so jih ustavila globoka jezera, sifoni, preko katerih niso mogli. Zato so se odločili, da bodo poskušali v sistem priti z vrha, preko brezen z Gorjancev, je pojasnil tajnik kluba Brane Čuk. Preboj v raziskovanju se je zgodil pred štirimi leti, ko so odkrili luknjo v snegu, iz katere je prihajal topel zrak. Luknjo oziroma brezno, ki so ga poimenovali Gorjanc, so začeli raziskovati in se postopoma spuščali vedno globlje. Po 70 delovnih akcijah pa se je raziskovanje ustavilo pred dvema letoma, ko niso našli poti naprej. Sreča se jim je znova nasmehnila 17. januarja letos, ko so v nadaljevanju brezna odkrili velike dvorane s čudovitimi kapniki. Te so sklenili temeljito raziskati in teden dni kasneje, minulo soboto, so naleteli še na večje odkritje. "Prišli smo do kanjona reke Studene 305 metrov pod površjem, s slapovi, dvoranami, kapniki, stranskimi rovi in podobno. Fantje, ki so bili notri, povedo, da je sistem verjetno daljši od sistema Kostanjeviške jame," je za STA povedal Čuk. Brezno Gorjanc je tako razkrilo verjetno največji jamski sistem najgloblje na področju Dolenjske, morda tudi širše, je poudaril in dodal: "To so bile sanje več generacij jamarjev." Odkrite dvorane se po njegovih besedah visoke več deset metrov in dolge po 50 metrov, največji kapnik, ki so ga videli do zdaj, "pa je konkurenčen največjemu kapniku v Kostanjeviški jami". Jamski sistem, ki so ga odkrili, je po besedah Čuka najverjetneje povezan z jamskim sistemom Kostanjeviške jame, saj Studena teče dva kilometra od vhoda vanjo. Več podrobnosti o odkritju bodo predstavniki kluba razkrili na sredini novinarski konferenci.

  language

  slv

  published at

  2026-01-27T12:25:49

  source

  RTV Slovenija

  title

  Kostanjeviški jamarji odkrili verjetno največji podzemni sistem jam na Dolenjskem

  url

  https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/kostanjeviski-jamarji-odkrili-verjetno-najvecji-podzemni-sistem-jam-na-dolenjskem/771411

• article order

  7

  body

  Člani Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki, iz katerega so v ponedeljek sporočili novico o odkritju velikega podzemnega jamskega sistema v bližini Kostanjeviške jame, so do zdaj odkrili in v grobem raziskali okoli 1,5 kilometra sistema, še vsaj nekaj kilometrov pa jih še čaka, so prepričani. Pri tem si glede na zdaj videno obetajo veliko. "Predvsem smo ugotovili, da bo treba v to jamo še velikokrat vstopit in izstopiti. Odločili smo se, da bomo en del vhoda dodatno razširili, da bo dostop lažji, nato sledijo meritve, risanje načrta in raziskava tistih delov jamskega sistema, ki jih še nismo uspeli pogledati," je za Delo pojasnil tajnik jamarskega kluba Brane Čuk. Zaenkrat so uspeli pregledati le del, kjer poteka glavni tok potoka, predvidoma Studene. Toku vode bodo poskusili slediti tudi z obarvanjem, s čemer nameravajo ugotoviti in dokazati potek vodnih poti. "Ugotovili bomo kam in kako vode tečejo, kar nam bo pomagalo pri iskanju morebitnih novih vhodov, ki bi olajšali vstope v jamski sistem," je pojasnil in dodal, da bodo nadaljnje raziskave zahtevne, saj je še neraziskanih stranskih rovov veliko. Pozorni bodo tudi na morebitno prisotnost človeških ribic. Čeprav je veljalo prepričanje, da jih na tem območju ni, je Čuk po odkritju jamskega sistema prejel sporočilo lokalnega prebivalca, ki naj bi kot otrok v eni izmed jam na področju Kostanjevice videl jezera s človeškimi ribicami. Jamske dvorane s čudovitimi kapniki zaenkrat ostajajo nedostopne očem laikov, saj je dostop do njih tako zahteven, da je primeren le za zelo izkušene jamarje, "kakršen koli turizem zaenkrat odpade", je pojasnil Čuk. Kljub temu odkritje ni brez gospodarskih implikacij, saj bi podzemni vodni tok potencialno lahko uporabljali za vodovod. Predvsem pa s tem odkritjem "dolenjski Kras dobiva nepričakovano pomembno vlogo, saj nihče ni pričakoval najdbe tako velikih jamskih prostorov z tako lepim kapniškim okrasjem," je dejal Čuk. "Lahko rečem, da so se nam s tem odkritjem uresničile sanje, ki smo jih sanjali leta," je dejal. Podzemni tok odkrili po več pol stoletja iskanja Člani kostanjeviškega kluba jamarjev so namreč v ponedeljek sporočili, da jim je po 60 letih iskanja uspelo odkriti podzemni tok reke Studene, ki je v podzemnem kraškem svetu v bližini Kostanjeviške jame pri Kostanjevici na Krki ustvarila velik jamski sistem s številnimi jezeri, galerijami in dvoranami, visokimi in dolgimi tudi po več deset metrov. Do podzemnega toka reke jim je uspelo priti preko 305 metrov globokega brezna v Gorjancih, ki so ga po naključju odkrili pred štirimi leti in so ga poimenovali brezno Gorjanc. Po postopnem spuščanju, odkrivanju in razširjanju brezna so 17. januarja letos odkrili prvo veliko dvorano, nato pa so teden dni pozneje, v soboto, prišli še do podzemnega toka, predvidoma reke Studene. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal član jamarskega kluba, ki je tudi odkril ključno brezno Gorjanc, Matjaž Čuk, jim je do zdaj uspelo odkriti in v grobem raziskati okoli 1,5 kilometra rovov in dvoran, ki se raztezajo ob okoli do zdaj pol kilometra raziskanega toka Studene, pred njimi pa je najverjetneje še kar nekaj kilometrov, vse do Kostanjeviške jame, skozi katero teče Studena. Pri tem bodo sledili podzemnemu toku reke, kar jim bo močno olajšalo raziskovanje, je povedal. Ker gre pri tem za precejšnjo višinsko razliko, verjame, da bodo pri tem odkrili še marsikaj. Brane Čuk glede na svoje dolgoletne jamarske izkušnje ocenjuje, da bi bil lahko celoten jamski sistem rovov in dvoran reke Studene od njenega izvira na Hrvaškem do Kostanjeviške jame dolg tudi do deset kilometrov. Po jami bosi, da ne bi umazali kapnikov V dvoranah, ki so jih odkrili do zdaj, je po besedah Matjaža Čuka veliko kapnikov, med katerimi je največji visok okoli deset metrov, veliko je tudi preostalih skulptur, značilnih za kraške jame, pa tudi netopirjev, kar nakazuje, da je sistem povezan s površjem. V eni izmed dvoran je veliko belih kapnikov, zato so se ob raziskovanju sezuli škornje, da jih ne bi umazali, in se odpravili naprej zgolj v nogavicah, je povedal. Klub jamarjev Kostanjevica na Krki je bil ustanovljen leta 1964 in je nastal predvsem zaradi bližine Kostanjeviške jame. Jamo, ki je skupno dolga nekaj manj kot 2,5 kilometra, so ves čas intenzivno raziskovali. Odkrivali so nova nadaljevanja in nove galerije, a jih je ustavilo globoko jezero, sifon, preko katerega se ni dalo naprej. Zato so se odločili, da bodo poskušali v sistem vstopiti z vrha, kar jim je zdaj uspelo preko brezna Gorjanc.

  language

  slv

  published at

  2026-01-28T17:23:12

  source

  Delo

  title

  Dolenjski Kras z odkritjem jamskega sistema dobiva nepričakovano pomembno vlogo

  url

  https://www.delo.si/novice/slovenija/dolenjski-kras-z-odkritjem-jamskega-sistema-dobiva-nepricakovano-pomembno-vlogo

• article order

  11

  body

  Člani kostanjeviškega kluba jamarjev so v ponedeljek sporočili, da jim je po 60 letih iskanja uspelo odkriti podzemni tok reke Studene, ki je v podzemnem kraškem svetu v bližini Kostanjeviške jame pri Kostanjevici na Krki ustvarila velik jamski sistem s številnimi jezeri, galerijami in dvoranami, visokimi in dolgimi tudi po več deset metrov. Do podzemnega toka reke jim je uspelo priti preko 305 metrov globokega brezna v Gorjancih, ki so ga po naključju odkrili pred štirimi leti in so ga poimenovali brezno Gorjanc. Po postopnem spuščanju, odkrivanju in razširjanju brezna so 17. januarja letos odkrili prvo veliko dvorano, nato pa so teden dni pozneje, v soboto, prišli še do podzemnega toka reke Studene. Da gre za omenjeno reko, morajo sicer potrdili, a so v klubu prepričani, da se niso zmotili.

  language

  slv

  published at

  2026-01-28T15:05:39

  source

  N1

  title

  Kostanjeviške jamarje čaka še več kilometrov raziskovanja velikega sistema jam

  url

  https://n1info.si/novice/slovenija/kostanjeviske-jamarje-caka-se-vec-kilometrov-raziskovanja-velikega-sistema-jam/

• article order

  13

  body

  "Ta jama bo dolga več kot 10 kilometrov, če nam bo uspelo povezati te dele z izvirom Studene. Smo na dobri poti, da to postane. S tem odkritjem smo pokazali, da smo na pravi poti, da raziskujemo v pravo smer. Vsak jamar si želi, da bi našel nekaj, česar ni še nihče videl. Ti prostori, te dvorane, ta kader, ta voda, ki smo jo našli naši jamarji s prijatelji. Upam trditi, da obstaja povezava med Gorjanci in porečjem reke Krke. Voda je bila in ostala vir življenja. Voda, ki smo jo našli, o tem sem prepričan, je bolj kakovostna kot tale tule. Morda bo nekoč to naše odkritje pomembno za oskrbo s pitno vodo," je na dušek, jame ima v srcu, izjemno odkritje opisal Brane Čuk, več kot pol stoletja je že jamar, 19 let je bil predsednik Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki. Tod se o jamah govori že skoraj 100 let. Novomeški taborniki "Leta 1937 so narasle vode odprle vhod v danes Kostanjeviško jamo nad izvirom Studene. V 50. letih minulega stoletja je tedanja oblast začela urejati jamo za oglede, a je zmanjkalo denarja. Prelomnica pomeni obisk novomeških tabornikov, ki so leta 1962 našli vhod v jamo, ustanovili so klub, od leta 1964 tudi sekcijo v Kostanjevici, kjer od leta 1969 deluje naš klub," je Brane opisal zgodovino, potem pa besedo predal mlademu rodu, ki je med 24. januarjem 2022 in 24. januarjem letos poskrbel za preboj. Pred tem so svoja raziskovanja ustavili pri kar 130 metrov dolgem in 32 metrov z vodo polnem sifonu. Zato so vse sile usmerili v iskanje novih poti, trud je obrodil sadove. Pri polhih "24. januarja 2022 na rojstni dan sem hotel v jame. Ker je bilo sredi tedna, ni imel nihče časa. S psom Zevsom sva se odpravila na Gorjance iskat nove prehode. Bilo je malo snega, kar je bilo idealno za iskanje dihalnikov, kjer piha ven topel zrak. Po treh urah sva s psom prišla do lesene hiške ob drevesu. Izkazalo se je, da je stara polšna, s katero domačini lovijo polhe. Odmaknil sem jo, v meni je butnil topel zrak, čutil sem prepih," danes 41-letni Matjaž Čuk opiše začetke odkritja. Radovednost jim ni dala miru, lotili so se dela in raziskovanja. Da bi imeli pri sebi ves čas logistiko, jim je novomeška škofija dovolila, da na njeni zemlji postavijo bivalni kontejner, od koder pozorno spremljajo vsako raziskovalno akcijo, ki traja tudi po 12 ur. Od takrat je bilo izvedenih več kot 70 jamarskih akcij, največ prav v prvih mesecih po odkritju, ko je bilo v štirih mesecih opravljenih več kot 25 akcij. Večina raziskovanj je bila namenjena širjenju izjemno zahtevnih in neprehodnih ožin. Do zdaj je bilo premaganih devet trdovratnih ožin. Konec oktobra 2022 je bila dosežena trenutno najnižja izmerjena točka v tako imenovani Dvorani novega upanja na globini 305 metrov, kar ostaja uradna izmerjena globina brezna. Ker gre za zelo zahtevno jamo, so bila naslednja leta namenjena sistematičnemu širjenju ožin. Letos so šli korak dlje: 17. januarja sta si dva tuja jamarja zaželela ogleda jame, spremljala sta ju Matevž Marinko iz Društva za raziskovanje jam Ljubljana in domači jamar Matjaž Čuk. Izraelska jamarja, gosta, sta bila navdušena nad slovenskim podzemnim svetom. Matevž, ki velja za hitrega jamarja, je napredoval precej hitreje - tako daleč in tako spretno, da je odkril ogromne dvorane, vsem zbranim v jami je zaigralo srce, prav tako pa vsem, ki so na planem spremljali akcijo. Odkrite dvorane so visoke več deset metrov in dolge po 50 metrov, največji kapnik višine tja do 10 metrov, v jami kar mrgoli izjemnih kapnikov, predvsem pa netopirjev. Teden dni za tem so se jamarji v postavi Matjaž Čuk, Adam Likar, Matevž Marinko, Mikail Tertični (oba člana Društva za raziskovanje jam Ljubljana), Maks Petrič (Šaleški Jamarski Klub Podlasica) spet veselili, z njimi pa tudi logistična ekipa na planem v postavi Peter Arnšek, Brane Čuk, Risto Sovčev. Jamarji so v soboto prišli do kanjona reke Studene 305 metrov pod površjem. Brezno Gorjanc, tako so poimenovali odkritje, je tako razkrilo verjetno največji jamski sistem najgloblje na območju Dolenjske. Jamski sistem, ki so ga odkrili, je skoraj zagotovo povezan z jamskim sistemom Kostanjeviške jame, saj Studena teče dva kilometra od vhoda vanjo. Odkrivanje na Dolenjskem pa je potrdilo, da je v slogi (društev) moč. Tako želijo tudi nadaljevati.

  language

  slv

  published at

  2026-01-29T07:11:20

  source

  Slovenske Novice

  title

  Zgodovinsko odkritje pod Gorjanci

  url

  https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/zgodovinsko-odkritje-pod-gorjanci

• article order

  5

  body

  Člani Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki, iz katerega so v ponedeljek sporočili novico o odkritju velikega podzemnega jamskega sistema v bližini Kostanjeviške jame, so do zdaj odkrili in v grobem raziskali okoli 1,5 kilometra sistema, vsaj nekaj kilometrov pa jih še čaka, so prepričani. Pri tem si glede na zdaj videno obetajo veliko. Člani kostanjeviškega kluba jamarjev so namreč v ponedeljek sporočili, da jim je po 60 letih iskanja uspelo odkriti podzemni tok reke Studene, ki je v podzemnem kraškem svetu v bližini Kostanjeviške jame pri Kostanjevici na Krki ustvarila velik jamski sistem s številnimi jezeri, galerijami in dvoranami, visokimi in dolgimi tudi po več deset metrov. Do podzemnega toka reke preko 305 metrov globokega brezna v Gorjancih Do podzemnega toka reke jim je uspelo priti preko 305 metrov globokega brezna v Gorjancih, ki so ga po naključju odkrili pred štirimi leti in so ga poimenovali brezno Gorjanc. Po postopnem spuščanju, odkrivanju in razširjanju brezna so 17. januarja letos odkrili prvo veliko dvorano, nato pa so teden dni pozneje, v soboto, prišli še do podzemnega toka reke Studene. Da gre za omenjeno reko, morajo sicer potrdili, a so v klubu prepričani, da se niso zmotili. Foto: Klub jamarjev Kostanjevica na Krki V grobem raziskali okoli pol drugi kilometer rovov in dvoran Kot je na današnji novinarski konferenci povedal član jamarskega kluba, ki je odkril tudi ključno brezno Gorjanc, Matjaž Čuk, jim je do zdaj uspelo odkriti in v grobem raziskati okoli 1,5 kilometra rovov in dvoran, ki se raztezajo okoli pol kilometra do zdaj raziskanega toka Studene, pred njimi pa je najverjetneje še kar nekaj kilometrov, vse do Kostanjeviške jame, skozi katero teče Studena. Pri tem bodo sledili podzemnemu toku reke, kar jim bo močno olajšalo raziskovanje, je povedal. Ker gre pri tem za precejšnjo višinsko razliko, verjame, da bodo pri tem odkrili še marsikaj. Celoten jamski sistem rovov in dvoran dolg deset kilometrov? Tajnik jamarskega kluba Brane Čuk glede na svoje dolgoletne jamarske izkušnje ocenjuje, da bi bil lahko celoten jamski sistem rovov in dvoran reke Studene od njenega izvira na Hrvaškem do Kostanjeviške jame dolg tudi do deset kilometrov. V dvoranah, ki so jih odkrili do zdaj, je po besedah Matjaža Čuka veliko kapnikov, med katerimi je največji visok okoli deset metrov, veliko je tudi preostalih skulptur, značilnih za kraške jame, pa tudi netopirjev in koral, kar nakazuje, da je sistem povezan s površjem. V eni izmed dvoran je veliko belih kapnikov, zato so se ob raziskovanju sezuli škornje, da jih ne bi umazali, in se naprej odpravili zgolj v nogavicah, je povedal. Sledi odkrivanje nadaljevanja podzemnega sistema Po besedah Braneta Čuka jih zdaj čaka veliko merjenja, popisov in risanja tega, kar so odkrili, hkrati pa tudi odkrivanja nadaljevanja podzemnega sistema. Pri tem upa, da jim bo, ko se bodo po toku Studene približevali Kostanjeviški jami, uspelo odkriti kakšen nižje ležeči vhod, kar bi jim bistveno olajšalo nadaljnje odkrivanje in raziskovanje. "Že zdaj pa lahko rečem, da so se nam s tem odkritjem uresničile sanje, ki smo jih imeli leta," je dejal. Intenzivno raziskovanje Kostanjeviške jame Klub jamarjev Kostanjevica na Krki je bil ustanovljen leta 1964 in je nastal predvsem zaradi bližine Kostanjeviške jame. Jamo, ki je skupno dolga nekaj manj kot 2,5 kilometra, so ves čas intenzivno raziskovali. Odkrivali so nova nadaljevanja in nove galerije, a jih je ustavilo globoko jezero, sifon, preko katerega se ni dalo naprej. Zato so se odločili, da bodo poskušali v sistem vstopiti z vrha, kar jim je zdaj uspelo preko brezna Gorjanc.

  language

  slv

  published at

  2026-01-28T19:07:32

  source

  SiOL

  title

  Kostanjeviškim jamarjem so se uresničile sanje

  url

  https://siol.net/novice/slovenija/kostanjeviski-jamarji-za-zdaj-raziskali-le-del-velikega-jamskega-sistema-682960

• article order

  2

  body

  Jamarski klub deluje že od leta 1964 in je nastal predvsem zaradi bližine Kostanjeviške jame. Jamo, ki je dolga okoli 2,5 kilometra, so ves čas intenzivno raziskovali. Odkrivali so nova nadaljevanja in nove galerije, a so jih ustavila globoka jezera, sifoni, preko katerih niso mogli. Zato so se po Čukovih besedah odločili, da bodo poskušali v sistem priti z vrha, preko brezen z Gorjancev. Po dolgotrajnih poskusih je prišlo do preboja, ko so pred štirimi leti odkrili luknjo v snegu, iz katere je prihajal topel zrak. Luknjo oziroma brezno, ki so ga poimenovali Gorjanc, so začeli raziskovati in se postopoma spuščali vedno globlje. Po 70 delovnih akcijah pa se je raziskovanje ustavilo pred dvema letoma, ko niso našli poti naprej. Sreča se jim je znova nasmehnila 17. januarja letos, ko so v nadaljevanju brezna odkrili velike dvorane s čudovitimi kapniki. Te so sklenili temeljito raziskati in teden dni kasneje, minulo soboto, so naleteli še na večje odkritje. "Prišli smo do kanjona reke Studene 305 metrov pod površjem, s slapovi, dvoranami, kapniki, stranskimi rovi in podobno. Fantje, ki so bili notri, povedo, da je sistem verjetno daljši od sistema Kostanjeviške jame," je za STA povedal Čuk. Brezno Gorjanc je tako razkrilo verjetno največji jamski sistem najgloblje na področju Dolenjske, morda tudi širše, je dodal. Odkrite dvorane se po njegovih besedah visoke več deset metrov in dolge po 50 metrov, največji kapnik, ki so ga videli do zdaj, "pa je konkurenčen največjemu kapniku v Kostanjeviški jami". Jamski sistem, ki so ga odkrili, je po besedah Čuka najverjetneje povezan z jamskim sistemom Kostanjeviške jame, saj Studena teče dva kilometra od vhoda vanjo. Več podrobnosti o odkritju bodo predstavniki kluba razkrili na sredini novinarski konferenci.

  language

  slv

  published at

  2026-01-27T10:30:16

  source

  Reporter

  title

  Sanje jamarjev iz Kostanjevice so postale resničnost

  url

  https://reporter.si/clanek/slovenija/sanje-jamarjev-iz-kostanjevice-so-postale-resnicnost-foto-1876344

source scope

analyzed source count

7

omitted articles

omitted source count

0

total source count

7