MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Ponarejena zdravila lahko vsebujejo nevarne snovi, kot so fentanil, težke kovine in bakterije.
• Med zaseženimi izdelki prevladujejo zdravila za erektilno motnjo, hujšanje in nespečnost.
• Zakonite spletne lekarne v EU morajo imeti enotno oznako z zastavo države.
• Goljufi zlorabljajo identitete zdravnikov in farmacevtov za zavajanje kupcev.
• Kupci pogosto zmotno verjamejo, da naročajo prehranska dopolnila, čeprav gre za zdravila.
• V Evropi so zdravila za erektilno disfunkcijo odobrena izključno v obliki tablet.
• Domene lažnih lekarn so pogosto registrirane zunaj EU, na primer v Hongkongu, Nigeriji in Indiji.
• Furs je v letu 2024 zasegel več kot 1200 pošiljk z več kot 120.000 kosi zdravil.
• Uporaba anaboličnih steroidov s črnega trga povzroča resne zdravstvene težave in odvisnost.
• Lažne spletne lekarne prodajajo ponarejena zdravila z neznanimi ali strupenimi sestavinami.
• V Sloveniji izdajanje zdravil na recept prek spleta ni dovoljeno.
• Nezakonite lekarne pogosto prodajajo zdravila s pretečenim rokom uporabnosti.
• Spletne lekarne v Sloveniji lahko upravljajo le tiste organizacije, ki imajo fizično lekarno.

key differences

Domene lažnih lekarn so pogosto registrirane zunaj EU, na primer v Hongkongu, Nigeriji in Indiji.

Žurnal24 edini potrjuje trditev, ostali jo delno omenjajo ali pa ne.

Furs je v letu 2024 zasegel več kot 1200 pošiljk z več kot 120.000 kosi zdravil.

Večina potrjuje 2024, Žurnal24 pa isto število pripisuje 2023.

Goljufi zlorabljajo identitete zdravnikov in farmacevtov za zavajanje kupcev.

Žurnal in Dnevnik potrjujeta krajo, drugi le lažne lekarne.

Kupci pogosto zmotno verjamejo, da naročajo prehranska dopolnila, čeprav gre za zdravila.

Večina potrjuje, nekateri le delno, tretjina pa ne omenja.

Lažne spletne lekarne prodajajo ponarejena zdravila z neznanimi ali strupenimi sestavinami.

Viri so enotni; razlike so le v stopnji opisa toksičnosti.

Med zaseženimi izdelki prevladujejo zdravila za erektilno motnjo, hujšanje in nespečnost.

Večina potrjuje, nekateri le delno, STA in SN pa molčita.

Nezakonite lekarne pogosto prodajajo zdravila s pretečenim rokom uporabnosti.

Polovica virov potrjuje tveganje, ostali ga sploh ne omenjajo.

Ponarejena zdravila lahko vsebujejo nevarne snovi, kot so fentanil, težke kovine in bakterije.

Razlike v specifičnosti primesi; nekateri fentanil izpustijo.

Spletne lekarne v Sloveniji lahko upravljajo le tiste organizacije, ki imajo fizično lekarno.

Polovica virov trditev potrjuje, ostali je sploh ne omenjajo.

Uporaba anaboličnih steroidov s črnega trga povzroča resne zdravstvene težave in odvisnost.

Dnevnik potrjuje, drugi le delno ali sploh ne omenjajo.

V Evropi so zdravila za erektilno disfunkcijo odobrena izključno v obliki tablet.

Le Dnevnik trditev potrjuje, Večer je nejasen, ostali molčijo.

V Sloveniji izdajanje zdravil na recept prek spleta ni dovoljeno.

Večina potrjuje prepoved, STA, 24ur in N1 pa je ne omenjajo.

Zakonite spletne lekarne v EU morajo imeti enotno oznako z zastavo države.

Večina potrjuje zastavo, nekateri le logotip, trije molčijo.

source analyses

24ur

Domene lažnih lekarn so pogosto registrirane zunaj EU, na primer v Hongkongu, Nigeriji in Indiji.

Ni omenjeno

Furs je v letu 2024 zasegel več kot 1200 pošiljk z več kot 120.000 kosi zdravil.

Da: Podatki Fursa za leto 2024 potrjujejo te številke.

Goljufi zlorabljajo identitete zdravnikov in farmacevtov za zavajanje kupcev.

Delno: Omenjeno je posnemanje domen in imen zakonitih lekarn.

Kupci pogosto zmotno verjamejo, da naročajo prehranska dopolnila, čeprav gre za zdravila.

Da: Kupci so prepričani, da naročajo dopolnila namesto zdravil.

Lažne spletne lekarne prodajajo ponarejena zdravila z neznanimi ali strupenimi sestavinami.

Da: Članek navaja neznane sestavine in strupene primesi.

Med zaseženimi izdelki prevladujejo zdravila za erektilno motnjo, hujšanje in nespečnost.

Da: Navedena so kot prevladujoči izdelki med zaseženimi pošiljkami.

Nezakonite lekarne pogosto prodajajo zdravila s pretečenim rokom uporabnosti.

Ni omenjeno

Ponarejena zdravila lahko vsebujejo nevarne snovi, kot so fentanil, težke kovine in bakterije.

Delno: Omenjene so strupene primesi in bakterije, fentanil pa ne.

Spletne lekarne v Sloveniji lahko upravljajo le tiste organizacije, ki imajo fizično lekarno.

Ni omenjeno

Uporaba anaboličnih steroidov s črnega trga povzroča resne zdravstvene težave in odvisnost.

Ni omenjeno

V Evropi so zdravila za erektilno disfunkcijo odobrena izključno v obliki tablet.

Ni omenjeno

V Sloveniji izdajanje zdravil na recept prek spleta ni dovoljeno.

Ni omenjeno

Zakonite spletne lekarne v EU morajo imeti enotno oznako z zastavo države.

Da: Potočnik Benčičeva je izpostavila to obvezno oznako.

Delo

Domene lažnih lekarn so pogosto registrirane zunaj EU, na primer v Hongkongu, Nigeriji in Indiji.

Delno: Omenjene so domene zunaj EU, konkretne države niso navedene.

Furs je v letu 2024 zasegel več kot 1200 pošiljk z več kot 120.000 kosi zdravil.

Ni omenjeno

Goljufi zlorabljajo identitete zdravnikov in farmacevtov za zavajanje kupcev.

Ni omenjeno

Kupci pogosto zmotno verjamejo, da naročajo prehranska dopolnila, čeprav gre za zdravila.

Delno: Omenjeno je, da se prodajajo pod zavajajočimi imeni.

Lažne spletne lekarne prodajajo ponarejena zdravila z neznanimi ali strupenimi sestavinami.

Da: Članek omenja neznano sestavo in nevarne primesi.

Med zaseženimi izdelki prevladujejo zdravila za erektilno motnjo, hujšanje in nespečnost.

Delno: Navedena so kot najpogosteje prodajana ponarejena zdravila.

Nezakonite lekarne pogosto prodajajo zdravila s pretečenim rokom uporabnosti.

Ni omenjeno

Ponarejena zdravila lahko vsebujejo nevarne snovi, kot so fentanil, težke kovine in bakterije.

Delno: Omenjene so nevarne primesi in neznana sestava.

Spletne lekarne v Sloveniji lahko upravljajo le tiste organizacije, ki imajo fizično lekarno.

Da: Spletne lekarne so lahko le tiste s fizično enoto.

Uporaba anaboličnih steroidov s črnega trga povzroča resne zdravstvene težave in odvisnost.

Ni omenjeno

V Evropi so zdravila za erektilno disfunkcijo odobrena izključno v obliki tablet.

Ni omenjeno

V Sloveniji izdajanje zdravil na recept prek spleta ni dovoljeno.

Da: Članek navaja, da ne smejo prodajati zdravil na recept.

Zakonite spletne lekarne v EU morajo imeti enotno oznako z zastavo države.

Da: Vse legalne lekarne v EU imajo enotno oznako z zastavo države.

Dnevnik

Domene lažnih lekarn so pogosto registrirane zunaj EU, na primer v Hongkongu, Nigeriji in Indiji.

Delno: Izpostavljena je možnost registracije domene v Indiji.

Furs je v letu 2024 zasegel več kot 1200 pošiljk z več kot 120.000 kosi zdravil.

Ni omenjeno

Goljufi zlorabljajo identitete zdravnikov in farmacevtov za zavajanje kupcev.

Da: Opozorilo na krajo identitete pri oglaševanju zdravil.

Kupci pogosto zmotno verjamejo, da naročajo prehranska dopolnila, čeprav gre za zdravila.

Delno: Omenja iskanje snovi za šport, ki so dejansko zdravila.

Lažne spletne lekarne prodajajo ponarejena zdravila z neznanimi ali strupenimi sestavinami.

Da: Članek navaja, da vsebina ni razvidna in ogroža zdravje.

Med zaseženimi izdelki prevladujejo zdravila za erektilno motnjo, hujšanje in nespečnost.

Delno: Omenja razširjenost teh zdravil na spletu in črnem trgu.

Nezakonite lekarne pogosto prodajajo zdravila s pretečenim rokom uporabnosti.

Da: Članek navaja, da včasih razpošiljajo zdravila s pretečenim rokom.

Ponarejena zdravila lahko vsebujejo nevarne snovi, kot so fentanil, težke kovine in bakterije.

Delno: Omenja neznane sestavine in nevarne sintezne učinkovine.

Spletne lekarne v Sloveniji lahko upravljajo le tiste organizacije, ki imajo fizično lekarno.

Ni omenjeno

Uporaba anaboličnih steroidov s črnega trga povzroča resne zdravstvene težave in odvisnost.

Da: Navedene so številne zdravstvene težave zaradi steroidov.

V Evropi so zdravila za erektilno disfunkcijo odobrena izključno v obliki tablet.

Da: Strokovnjakinja potrjuje, da so v Evropi odobrene le tablete.

V Sloveniji izdajanje zdravil na recept prek spleta ni dovoljeno.

Da: Spletne lekarne lahko prodajajo le zdravila brez recepta.

Zakonite spletne lekarne v EU morajo imeti enotno oznako z zastavo države.

Delno: Omenjen je skupni logotip za identifikacijo lekarn.

N1

Domene lažnih lekarn so pogosto registrirane zunaj EU, na primer v Hongkongu, Nigeriji in Indiji.

Ni omenjeno

Furs je v letu 2024 zasegel več kot 1200 pošiljk z več kot 120.000 kosi zdravil.

Ni omenjeno

Goljufi zlorabljajo identitete zdravnikov in farmacevtov za zavajanje kupcev.

Ni omenjeno

Kupci pogosto zmotno verjamejo, da naročajo prehranska dopolnila, čeprav gre za zdravila.

Ni omenjeno

Lažne spletne lekarne prodajajo ponarejena zdravila z neznanimi ali strupenimi sestavinami.

Da: Članek navaja neznane sestavine in strupene primesi.

Med zaseženimi izdelki prevladujejo zdravila za erektilno motnjo, hujšanje in nespečnost.

Delno: Naslov omenja naročanje zdravil za erekcijo in hujšanje.

Nezakonite lekarne pogosto prodajajo zdravila s pretečenim rokom uporabnosti.

Ni omenjeno

Ponarejena zdravila lahko vsebujejo nevarne snovi, kot so fentanil, težke kovine in bakterije.

Delno: Omenjene so neznane sestavine, strupene primesi in bakterije.

Spletne lekarne v Sloveniji lahko upravljajo le tiste organizacije, ki imajo fizično lekarno.

Ni omenjeno

Uporaba anaboličnih steroidov s črnega trga povzroča resne zdravstvene težave in odvisnost.

Ni omenjeno

V Evropi so zdravila za erektilno disfunkcijo odobrena izključno v obliki tablet.

Ni omenjeno

V Sloveniji izdajanje zdravil na recept prek spleta ni dovoljeno.

Ni omenjeno

Zakonite spletne lekarne v EU morajo imeti enotno oznako z zastavo države.

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Domene lažnih lekarn so pogosto registrirane zunaj EU, na primer v Hongkongu, Nigeriji in Indiji.

Ni omenjeno

Furs je v letu 2024 zasegel več kot 1200 pošiljk z več kot 120.000 kosi zdravil.

Da: Navedeni so natančni podatki Fursa za leto 2024.

Goljufi zlorabljajo identitete zdravnikov in farmacevtov za zavajanje kupcev.

Delno: Omenjeno je posnemanje domen in imen zakonitih lekarn.

Kupci pogosto zmotno verjamejo, da naročajo prehranska dopolnila, čeprav gre za zdravila.

Da: Potočnik Benčič izpostavlja to zmotno prepričanje kupcev.

Lažne spletne lekarne prodajajo ponarejena zdravila z neznanimi ali strupenimi sestavinami.

Da: Članek omenja nevarne primesi in toksične razpadne produkte.

Med zaseženimi izdelki prevladujejo zdravila za erektilno motnjo, hujšanje in nespečnost.

Da: Te kategorije so izrecno naštete med prevladujočimi.

Nezakonite lekarne pogosto prodajajo zdravila s pretečenim rokom uporabnosti.

Da: Strokovna vodja opozarja na prodajo zdravil s pretečenim rokom.

Ponarejena zdravila lahko vsebujejo nevarne snovi, kot so fentanil, težke kovine in bakterije.

Da: Omenjeni so fentanil, težke kovine in patogeni mikroorganizmi.

Spletne lekarne v Sloveniji lahko upravljajo le tiste organizacije, ki imajo fizično lekarno.

Da: Navedeno je, da jih lahko imajo zgolj fizične lekarne.

Uporaba anaboličnih steroidov s črnega trga povzroča resne zdravstvene težave in odvisnost.

Delno: Omenjeni so resni zapleti in nezaželeni učinki pri zdravilih.

V Evropi so zdravila za erektilno disfunkcijo odobrena izključno v obliki tablet.

Ni omenjeno

V Sloveniji izdajanje zdravil na recept prek spleta ni dovoljeno.

Da: Besedilo jasno navaja, da to v Sloveniji ni dovoljeno.

Zakonite spletne lekarne v EU morajo imeti enotno oznako z zastavo države.

Da: Omenjena je enotna oznaka z zastavo države lokacije lekarne.

STA

Domene lažnih lekarn so pogosto registrirane zunaj EU, na primer v Hongkongu, Nigeriji in Indiji.

Delno: Omenjeno je zavajanje z imeni domen, ne pa lokacije registracije.

Furs je v letu 2024 zasegel več kot 1200 pošiljk z več kot 120.000 kosi zdravil.

Ni omenjeno

Goljufi zlorabljajo identitete zdravnikov in farmacevtov za zavajanje kupcev.

Ni omenjeno

Kupci pogosto zmotno verjamejo, da naročajo prehranska dopolnila, čeprav gre za zdravila.

Ni omenjeno

Lažne spletne lekarne prodajajo ponarejena zdravila z neznanimi ali strupenimi sestavinami.

Da: Članek navaja neznane sestavine in strupene primesi.

Med zaseženimi izdelki prevladujejo zdravila za erektilno motnjo, hujšanje in nespečnost.

Ni omenjeno

Nezakonite lekarne pogosto prodajajo zdravila s pretečenim rokom uporabnosti.

Ni omenjeno

Ponarejena zdravila lahko vsebujejo nevarne snovi, kot so fentanil, težke kovine in bakterije.

Delno: Omenjene so strupene primesi, ne pa specifično fentanil ali kovine.

Spletne lekarne v Sloveniji lahko upravljajo le tiste organizacije, ki imajo fizično lekarno.

Ni omenjeno

Uporaba anaboličnih steroidov s črnega trga povzroča resne zdravstvene težave in odvisnost.

Ni omenjeno

V Evropi so zdravila za erektilno disfunkcijo odobrena izključno v obliki tablet.

Ni omenjeno

V Sloveniji izdajanje zdravil na recept prek spleta ni dovoljeno.

Ni omenjeno

Zakonite spletne lekarne v EU morajo imeti enotno oznako z zastavo države.

Ni omenjeno

SiOL

Domene lažnih lekarn so pogosto registrirane zunaj EU, na primer v Hongkongu, Nigeriji in Indiji.

Ni omenjeno

Furs je v letu 2024 zasegel več kot 1200 pošiljk z več kot 120.000 kosi zdravil.

Da: Podatki Fursa za leto 2024 potrjujejo te številke.

Goljufi zlorabljajo identitete zdravnikov in farmacevtov za zavajanje kupcev.

Delno: Omenjeno je zavajanje z imeni domen in posnemanjem lekarn.

Kupci pogosto zmotno verjamejo, da naročajo prehranska dopolnila, čeprav gre za zdravila.

Da: Članek navaja, da so kupci prepričani, da naročajo dopolnila.

Lažne spletne lekarne prodajajo ponarejena zdravila z neznanimi ali strupenimi sestavinami.

Da: Članek navaja neznane sestavine in strupene primesi.

Med zaseženimi izdelki prevladujejo zdravila za erektilno motnjo, hujšanje in nespečnost.

Da: Navedena so med prevladujočimi izdelki v pošiljkah.

Nezakonite lekarne pogosto prodajajo zdravila s pretečenim rokom uporabnosti.

Da: Strokovnjakinja opozarja na prodajo zdravil s pretečenim rokom.

Ponarejena zdravila lahko vsebujejo nevarne snovi, kot so fentanil, težke kovine in bakterije.

Da: Omenjeni so fentanil, težke kovine in bakterije.

Spletne lekarne v Sloveniji lahko upravljajo le tiste organizacije, ki imajo fizično lekarno.

Ni omenjeno

Uporaba anaboličnih steroidov s črnega trga povzroča resne zdravstvene težave in odvisnost.

Delno: Omenjeni so resni zapleti in nevarne učinkovine v ponaredkih.

V Evropi so zdravila za erektilno disfunkcijo odobrena izključno v obliki tablet.

Ni omenjeno

V Sloveniji izdajanje zdravil na recept prek spleta ni dovoljeno.

Da: Besedilo jasno pravi, da izdajanje na recept prek spleta ni dovoljeno.

Zakonite spletne lekarne v EU morajo imeti enotno oznako z zastavo države.

Da: Članek omenja enotno oznako z zastavo države v EU.

Slovenske Novice

Domene lažnih lekarn so pogosto registrirane zunaj EU, na primer v Hongkongu, Nigeriji in Indiji.

Ni omenjeno

Furs je v letu 2024 zasegel več kot 1200 pošiljk z več kot 120.000 kosi zdravil.

Ni omenjeno

Goljufi zlorabljajo identitete zdravnikov in farmacevtov za zavajanje kupcev.

Delno: Omenjeno je posnemanje domen in imen zakonitih lekarn.

Kupci pogosto zmotno verjamejo, da naročajo prehranska dopolnila, čeprav gre za zdravila.

Ni omenjeno

Lažne spletne lekarne prodajajo ponarejena zdravila z neznanimi ali strupenimi sestavinami.

Da: Zbornica opozarja na neznane sestavine in strupene primesi.

Med zaseženimi izdelki prevladujejo zdravila za erektilno motnjo, hujšanje in nespečnost.

Ni omenjeno

Nezakonite lekarne pogosto prodajajo zdravila s pretečenim rokom uporabnosti.

Da: Andrea Šetina opozarja na prodajo zdravil s pretečenim rokom.

Ponarejena zdravila lahko vsebujejo nevarne snovi, kot so fentanil, težke kovine in bakterije.

Da: Omenjeni so fentanil, težke kovine in bakterije.

Spletne lekarne v Sloveniji lahko upravljajo le tiste organizacije, ki imajo fizično lekarno.

Ni omenjeno

Uporaba anaboličnih steroidov s črnega trga povzroča resne zdravstvene težave in odvisnost.

Delno: Omenjeni so resni zapleti in nezaželeni učinki pri zdravilih.

V Evropi so zdravila za erektilno disfunkcijo odobrena izključno v obliki tablet.

Ni omenjeno

V Sloveniji izdajanje zdravil na recept prek spleta ni dovoljeno.

Da: Članek navaja, da izdajanje na recept prek spleta ni dovoljeno.

Zakonite spletne lekarne v EU morajo imeti enotno oznako z zastavo države.

Ni omenjeno

Večer

Domene lažnih lekarn so pogosto registrirane zunaj EU, na primer v Hongkongu, Nigeriji in Indiji.

Ni omenjeno

Furs je v letu 2024 zasegel več kot 1200 pošiljk z več kot 120.000 kosi zdravil.

Da: Podatki Fursa za leto 2024 potrjujejo te številke.

Goljufi zlorabljajo identitete zdravnikov in farmacevtov za zavajanje kupcev.

Ni omenjeno

Kupci pogosto zmotno verjamejo, da naročajo prehranska dopolnila, čeprav gre za zdravila.

Da: Članek potrjuje, da so kupci prepričani, da naročajo dopolnila.

Lažne spletne lekarne prodajajo ponarejena zdravila z neznanimi ali strupenimi sestavinami.

Da: Članek navaja neznane sestavine in strupene primesi.

Med zaseženimi izdelki prevladujejo zdravila za erektilno motnjo, hujšanje in nespečnost.

Da: Navedena so kot prevladujoči izdelki med zaseženimi pošiljkami.

Nezakonite lekarne pogosto prodajajo zdravila s pretečenim rokom uporabnosti.

Da: Strokovna vodja opozarja na prodajo zdravil s pretečenim rokom.

Ponarejena zdravila lahko vsebujejo nevarne snovi, kot so fentanil, težke kovine in bakterije.

Da: Omenjeni so fentanil, težke kovine in bakterije.

Spletne lekarne v Sloveniji lahko upravljajo le tiste organizacije, ki imajo fizično lekarno.

Da: Navedeno je, da jih lahko imajo zgolj fizične lekarne.

Uporaba anaboličnih steroidov s črnega trga povzroča resne zdravstvene težave in odvisnost.

Delno: Omenjeni so resni zapleti in nevarne učinkovine, ne pa specifično steroidi.

V Evropi so zdravila za erektilno disfunkcijo odobrena izključno v obliki tablet.

Delno: Članek omenja tablete v kontekstu zasegov, a ne določa izključnosti.

V Sloveniji izdajanje zdravil na recept prek spleta ni dovoljeno.

Da: Besedilo jasno navaja, da to v Sloveniji ni dovoljeno.

Zakonite spletne lekarne v EU morajo imeti enotno oznako z zastavo države.

Da: Članek omenja enotno oznako z zastavo države članice.

Žurnal24

Domene lažnih lekarn so pogosto registrirane zunaj EU, na primer v Hongkongu, Nigeriji in Indiji.

Da: Navedene so točno te tri lokacije zunaj EU.

Furs je v letu 2024 zasegel več kot 1200 pošiljk z več kot 120.000 kosi zdravil.

Delno: Podatki o količini so enaki, a se nanašajo na lansko leto.

Goljufi zlorabljajo identitete zdravnikov in farmacevtov za zavajanje kupcev.

Da: Izrecno omenjena zloraba identitet zdravnikov in farmacevtov.

Kupci pogosto zmotno verjamejo, da naročajo prehranska dopolnila, čeprav gre za zdravila.

Ni omenjeno

Lažne spletne lekarne prodajajo ponarejena zdravila z neznanimi ali strupenimi sestavinami.

Da: Članek omenja ponarejena zdravila in tveganje za zdravje.

Med zaseženimi izdelki prevladujejo zdravila za erektilno motnjo, hujšanje in nespečnost.

Da: Navedena so zdravila za erektilne motnje, nespečnost in hujšanje.

Nezakonite lekarne pogosto prodajajo zdravila s pretečenim rokom uporabnosti.

Ni omenjeno

Ponarejena zdravila lahko vsebujejo nevarne snovi, kot so fentanil, težke kovine in bakterije.

Ni omenjeno

Spletne lekarne v Sloveniji lahko upravljajo le tiste organizacije, ki imajo fizično lekarno.

Da: Navedeno je, da spletna lekarna izhaja iz fizične lekarne.

Uporaba anaboličnih steroidov s črnega trga povzroča resne zdravstvene težave in odvisnost.

Ni omenjeno

V Evropi so zdravila za erektilno disfunkcijo odobrena izključno v obliki tablet.

Ni omenjeno

V Sloveniji izdajanje zdravil na recept prek spleta ni dovoljeno.

Da: Dostopna so le zdravila, ki se izdajajo brez recepta.

Zakonite spletne lekarne v EU morajo imeti enotno oznako z zastavo države.

Delno: Omenjen je enoznačen znak, značilen za vse države EU.

Analiza sentimenta

entities

• Lekarniška zbornica Slovenije
• Slovenija
• Darja Potočnik Benčič
• Evropska unija
• Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP)
• Andrea Šetina
• Dolenjske lekarne
• Finančna uprava RS (Furs)
• Ministrstvo za zdravje
• Indija
• Hongkong
• Nigerija

key differences

Andrea Šetina

Viri so enotno nevtralni; razlika je le v stopnji izpostave.

Darja Potočnik Benčič

Viri enotno nevtralno poudarjajo vlogo strokovne govorke.

Dolenjske lekarne

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju ustanove.

Evropska unija

Enoten nevtralen fokus na regulacijo in varnostne oznake.

Finančna uprava RS (Furs)

Vsi viri so nevtralni; razlik ni, služijo le kot vir podatkov.

Hongkong

Le Žurnal24 nevtralno navaja lokacijo, ostali molčijo.

Indija

Viri so enotno nevtralni, omejeni le na tehnične podatke.

Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP)

Vsi viri so nevtralni, razlika je le v stopnji poročanja.

Lekarniška zbornica Slovenije

Viri so enotno nevtralni, razlikujejo se le v vlogi akterja.

Ministrstvo za zdravje

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju vira.

Nigerija

Žurnal24 jo edini omenja, nevtralno, kot lokacijo registracije domen.

Slovenija

Enotno nevtralno: od zakonodaje do opozoril pred prevarami.

source analyses

24ur

Andrea Šetina

Ni omenjeno

Darja Potočnik Benčič

Nevtralno: Citirana kot govorka, ki pojasnjuje problematiko.

Dolenjske lekarne

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu enotne oznake za zakonite lekarne.

Finančna uprava RS (Furs)

Nevtralno: Omenjena zgolj kot vir statističnih podatkov o zasegih.

Hongkong

Ni omenjeno

Indija

Ni omenjeno

Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP)

Nevtralno: Omenjena kot organ, ki prejema prijave in ukrepa.

Lekarniška zbornica Slovenije

Nevtralno: Nastopa kot govorec in vir opozoril brez meta-vrednotenja.

Ministrstvo za zdravje

Nevtralno: Omenjeno kot vir uradnega seznama verificiranih lekarn.

Nigerija

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v okviru imen institucij in zastave na oznaki.

Delo

Andrea Šetina

Ni omenjeno

Darja Potočnik Benčič

Ni omenjeno

Dolenjske lekarne

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu enotnih oznak in regulacije domen.

Finančna uprava RS (Furs)

Ni omenjeno

Hongkong

Ni omenjeno

Indija

Ni omenjeno

Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP)

Ni omenjeno

Lekarniška zbornica Slovenije

Nevtralno: Entiteta je govorec, ki poudarja pomen ozaveščanja.

Ministrstvo za zdravje

Ni omenjeno

Nigerija

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Informativna omemba stanja na trgu in števila lekarn.

Dnevnik

Andrea Šetina

Nevtralno: Strokovna vodja, ki podaja pojasnila o nevarnostih zdravil.

Darja Potočnik Benčič

Nevtralno: Citirana kot govorka, ki opozarja na spletne goljufije.

Dolenjske lekarne

Nevtralno: Omenjene le kot matična ustanova strokovne vodje.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena le v kontekstu odobrenih oblik zdravil v Evropi.

Finančna uprava RS (Furs)

Ni omenjeno

Hongkong

Ni omenjeno

Indija

Nevtralno: Omenjena le kot primer lokacije registracije domene.

Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP)

Ni omenjeno

Lekarniška zbornica Slovenije

Nevtralno: Entiteta je vir opozoril in informacij brez meta-vrednotenja.

Ministrstvo za zdravje

Ni omenjeno

Nigerija

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot geografski prostor razširjenosti ponaredkov.

N1

Andrea Šetina

Ni omenjeno

Darja Potočnik Benčič

Nevtralno: Citirana kot govorka, ki pojasnjuje problematiko.

Dolenjske lekarne

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

Finančna uprava RS (Furs)

Ni omenjeno

Hongkong

Ni omenjeno

Indija

Ni omenjeno

Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP)

Nevtralno: Omenjena kot organ, ki prejema prijave in ukrepa.

Lekarniška zbornica Slovenije

Nevtralno: Omenjena kot vir opozoril in organizator konference.

Ministrstvo za zdravje

Ni omenjeno

Nigerija

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu zavajanja slovenskih kupcev.

RTV Slovenija

Andrea Šetina

Nevtralno: Citirana kot strokovnjakinja, ki pojasnjuje tveganja.

Darja Potočnik Benčič

Nevtralno: Citirana kot govorka, ki opozarja na nevarnosti.

Dolenjske lekarne

Nevtralno: Omenjena le kot matična organizacija strokovne vodje.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu enotne oznake za zakonite lekarne.

Finančna uprava RS (Furs)

Nevtralno: Navedena kot vir statističnih podatkov o zasegih.

Hongkong

Ni omenjeno

Indija

Ni omenjeno

Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP)

Nevtralno: Omenjena kot organ, ki prejema prijave in ukrepa.

Lekarniška zbornica Slovenije

Nevtralno: Omenjena kot organizator konference in vir informacij.

Ministrstvo za zdravje

Nevtralno: Omenjeno v kontekstu uradnega seznama verificiranih lekarn.

Nigerija

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu zakonodaje o izdaji zdravil.

STA

Andrea Šetina

Ni omenjeno

Darja Potočnik Benčič

Ni omenjeno

Dolenjske lekarne

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

Finančna uprava RS (Furs)

Ni omenjeno

Hongkong

Ni omenjeno

Indija

Ni omenjeno

Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP)

Ni omenjeno

Lekarniška zbornica Slovenije

Nevtralno: Entiteta je vir opozorila brez meta-vrednotenja.

Ministrstvo za zdravje

Ni omenjeno

Nigerija

Ni omenjeno

Slovenija

Ni omenjeno

SiOL

Andrea Šetina

Nevtralno: Govorka, ki pojasnjuje tveganja ponarejenih zdravil.

Darja Potočnik Benčič

Nevtralno: Govorka, ki podaja informacije in opozorila.

Dolenjske lekarne

Nevtralno: Omenjena le kot matična organizacija strokovne vodje.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu enotnih oznak in zakonodaje.

Finančna uprava RS (Furs)

Nevtralno: Navedena kot vir podatkov o zaseženih pošiljkah.

Hongkong

Ni omenjeno

Indija

Ni omenjeno

Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP)

Nevtralno: Omenjena kot organ, ki prejema prijave in ukrepa.

Lekarniška zbornica Slovenije

Nevtralno: Govorec, ki opozarja na nevarnosti lažnih lekarn.

Ministrstvo za zdravje

Nevtralno: Omenjeno v kontekstu preverjanja seznama lekarn.

Nigerija

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu zakonodaje o izdaji zdravil.

Slovenske Novice

Andrea Šetina

Nevtralno: Govorka, ki opozarja na tveganja ponarejenih zdravil.

Darja Potočnik Benčič

Nevtralno: Govorka, ki pojasnjuje delovanje lažnih domen.

Dolenjske lekarne

Nevtralno: Omenjena kot matična organizacija strokovne vodje.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu poročil o fentanilu in zakonodaje.

Finančna uprava RS (Furs)

Ni omenjeno

Hongkong

Ni omenjeno

Indija

Ni omenjeno

Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP)

Nevtralno: Omenjena kot organ, ki prejema prijave in ukrepa.

Lekarniška zbornica Slovenije

Nevtralno: Govorec, ki opozarja na nevarnosti lažnih lekarn.

Ministrstvo za zdravje

Ni omenjeno

Nigerija

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot lokacija pojava lažnih spletnih lekarn.

Večer

Andrea Šetina

Nevtralno: Govorka, ki opozarja na nevarnosti ponarejenih zdravil.

Darja Potočnik Benčič

Nevtralno: Govorka, ki pojasnjuje tveganja in zakonodajo.

Dolenjske lekarne

Nevtralno: Omenjene le kot matična organizacija strokovne vodje.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu enotnih oznak in poročil o opioidih.

Finančna uprava RS (Furs)

Nevtralno: Omenjena kot vir podatkov o zaseženih pošiljkah.

Hongkong

Ni omenjeno

Indija

Ni omenjeno

Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP)

Nevtralno: Omenjena kot organ, ki ukrepa po prijavah kršitev.

Lekarniška zbornica Slovenije

Nevtralno: Govorec, ki podaja opozorila brez meta-vrednotenja.

Ministrstvo za zdravje

Nevtralno: Omenjeno v kontekstu uradnega seznama verificiranih lekarn.

Nigerija

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu zakonodaje o izdaji zdravil.

Žurnal24

Andrea Šetina

Nevtralno: Citirana kot strokovnjakinja, ki opisuje resnost situacije.

Darja Potočnik Benčič

Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki opozarja na nevarnosti spleta.

Dolenjske lekarne

Nevtralno: Navedena le kot matična organizacija govorke.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu varnostnih mehanizmov in lokacij domen.

Finančna uprava RS (Furs)

Nevtralno: Navedena kot vir statističnih podatkov o zaseženih zdravilih.

Hongkong

Nevtralno: Naveden kot ena izmed lokacij, kjer so registrirane domene.

Indija

Nevtralno: Navedena kot ena izmed lokacij, kjer so registrirane domene.

Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP)

Nevtralno: Omenjena kot organ, ki ukrepa v skladu s svojimi zmožnostmi.

Lekarniška zbornica Slovenije

Nevtralno: Omenjena kot prejemnica e-pošte in organizatorka konference.

Ministrstvo za zdravje

Ni omenjeno

Nigerija

Nevtralno: Navedena kot ena izmed lokacij, kjer so registrirane domene.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v zvezi z vzpostavitvijo varnostnih mehanizmov.

Viri

articles

• article order

  13

  body

  Ljubljana, 5. februarja - Na spletu se v zadnjem času pojavlja več lažnih lekarn, ki prodajajo ponarejena zdravila in zavajajo uporabnike tudi z imeni svojih domen. Zdravila, ki jih prodajajo, lahko vsebujejo neznane ali nadomestne sestavine z napačnimi odmerki učinkovin, strupene primesi ali ...

  language

  slv

  published at

  2026-02-05T12:21:19

  source

  STA

  title

  V lekarniški zbornici svarijo pred lažnimi spletnimi lekarnami

  url

  https://www.sta.si/3518525/v-lekarniski-zbornici-svarijo-pred-laznimi-spletnimi-lekarnami

• article order

  3

  body

  Lažne spletne lekarne na spletu posnemajo domene in imena obstoječih zakonitih lekarn in za laičnega uporabnika spleta delujejo vedno bolj verodostojno, je na novinarski konferenci pojasnila predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič. Pojasnila je, da kršitelje prijavljajo javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke, ki ukrepa, kolikor lahko. Po intervenciji inšpekcijskega organa domena največkrat ugasne, vendar se znova pojavi pod novim imenom. Podatki Fursa kažejo, da so v letu 2024 zasegli več kot 1200 pošiljk z več kot 120.000 kosi zdravil. Med zaseženimi izdelki prevladujejo zdravila za zdravljenje erektilne motnje, okužb z zajedavci, tablete proti plešavosti, zdravila za hujšanje in proti nespečnosti. Veliko pošiljk vsebuje izdelke, ki jih zakonodaja opredeljuje kot zdravila, kupci pa so prepričani, da so naročili prehranska dopolnila, je dodala in opozorila, da imajo vse zakonite spletne lekarne v EU na svoji spletni strani enotno oznako, ki se razlikuje le z zastavo države, v kateri se lekarna nahaja. Oznaka omogoča dostop do spletne strani ministrstva za zdravje, kjer je objavljen seznam vseh verificiranih spletnih lekarn, ki imajo dovoljenje za izvajanje dejavnosti. Zakonite spletne lekarne lahko imajo zgolj fizične lekarne. V njih se lahko prodajajo samo zdravila brez recepta, kozmetika ter izdelki za ohranitev in varovanje zdravja, omogočati pa morajo tudi svetovanje, je dejala Potočnik Benčič. Izdajanje zdravil na recept v spletnih lekarnah v Sloveniji in v večini evropskih držav ni dovoljeno. "Uporabniku bi se moral sprožiti znak za alarm, ko na spletu najde zdravilo z občutno nižjo ceno kot v zakonitih lekarnah in ko je dostop preko spletne lekarne možen do zdravil, za katera je potreben zdravniški recept," je opozorila. Po besedah strokovne vodje Dolenjskih lekarn Andree Šetina se lahko v nezakonitih spletnih lekarnah prodajajo zdravila s pretečenim rokom uporabnosti, ki kupce izpostavijo zmanjšanemu učinku in toksičnim razpadnim produktom zdravilnih učinkovin. Pogosta so tudi ponarejena zdravila, ki so lahko proizvedena v nezakonitih laboratorijih in izpostavljena nevarnim primesem, kot so patogeni mikroorganizmi, težke kovine in organska topila. Opozorila je, da se lahko ob jemanju zdravil z režimom izdaje na recept brez zdravniškega nadzora pojavijo resni zapleti zaradi napačnega zdravljenja, nezaželenih učinkov in interakcij med zdravili. Še večja težava je po njenih besedah dodajanje nevarnih učinkovin v ponarejena zdravila za doseganje močnejšega učinka in prihranka. Iz številnih evropskih držav so že poročali o prisotnosti nevarnih sinteznih opioidov in fentanila v tabletah za pomirjanje.

  language

  slv

  published at

  2026-02-05T16:09:03

  source

  RTV Slovenija

  title

  Lekarniška zbornica: Lažne spletne lekarne prodajajo lažna in pretečena zdravila

  url

  https://www.rtvslo.si/zdravje/lekarniska-zbornica-lazne-spletne-lekarne-prodajajo-lazna-in-pretecena-zdravila/772508

• article order

  4

  body

  Na spletu se v zadnjem času pojavlja več lažnih lekarn, ki prodajajo ponarejena zdravila in zavajajo uporabnike tudi z imeni svojih domen. Zdravila, ki jih prodajajo, lahko vsebujejo neznane ali nadomestne sestavine z napačnimi odmerki učinkovin, strupene primesi ali bakterije, so opozorili v Lekarniški zbornici Slovenije. Lažne spletne lekarne na spletu posnemajo domene in imena obstoječih zakonitih lekarn in za laičnega uporabnika spleta delujejo vedno bolj verodostojno, je na današnji novinarski konferenci pojasnila predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič. Pojasnila je, da kršitelje prijavljajo Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke, ki ukrepa, kolikor lahko. Po intervenciji inšpekcijskega organa domena največkrat ugasne, vendar se znova pojavi pod novim imenom. Podatki Finančne uprave RS kažejo, da so v letu 2024 zasegli več kot 1200 pošiljk z več kot 120.000 kosi zdravil. Med zaseženimi izdelki prevladujejo zdravila za zdravljenje erektilne motnje, okužb z zajedavci, tablete proti plešavosti, zdravila za hujšanje in proti nespečnosti. Veliko pošiljk vsebuje izdelke, ki jih zakonodaja opredeljuje kot zdravila, kupci pa so prepričani, da so naročili prehranska dopolnila, je dodala. Opozorila je, da imajo vse zakonite spletne lekarne v EU na svoji spletni strani enotno oznako, ki se razlikuje le z zastavo države, v kateri se lekarna nahaja. Oznaka omogoča dostop do spletne strani ministrstva za zdravje, kjer je objavljen seznam vseh verificiranih spletnih lekarn, ki imajo dovoljenje za izvajanje dejavnosti.

  language

  slv

  published at

  2026-02-05T12:32:53

  source

  24ur

  title

  Vse več lažnih spletnih lekarn z nevarnimi zdravili

  url

  https://www.24ur.com/novice/slovenija/lekarniska-zbornica-opozarja-na-porast-laznih-spletnih-lekarn-z-zdravili.html

• article order

  11

  body

  V Sloveniji je vse več lažnih spletnih lekarn, ki prodajajo ponarejena zdravila, najpogosteje za erektilno disfunkcijo, hujšanje in nespečnost. Nakup takšnih izdelkov predstavlja resno tveganje za zdravje zaradi nevarnih primesi, neznane sestave in mogočih interakcij med zdravili. Spletne lekarne so pri nas lahko le tiste, ki imajo tudi fizično enoto. V Sloveniji ima dovoljenje za izdajanje zdravil preko medmrežja 31 lekarn ter 35 specializiranih prodajaln, ne smejo pa prodajati zdravil na recept. Vse legalne spletne lekarne imajo na svoji spletni strani enotno oznako, tako kot v vseh državah EU, razlika je v zastavi države, ki je del tega znaka. Ozaveščanje uporabnikov je ključno, saj se ponarejena zdravila pogosto prodajajo pod zavajajočimi imeni in preko domen zunaj EU, poudarjajo v Lekarniški zbornici Slovenije.

  language

  slv

  published at

  2026-02-05T17:35:49

  source

  Delo

  title

  Ponarejena zdravila: goljufi znajo zelo dobro izkoristiti neznanje uporabnikov

  url

  https://www.delo.si/novice/slovenija/ponarejena-zdravila-goljufi-znajo-zelo-dobro-izkoristiti-neznanje-uporabnikov

• article order

  12

  body

  Lekarniška zbornica Slovenije opozarja na vse pogostejši pojav lažnih spletnih lekarn, ki kupce zavajajo tudi s poimenovanji svojih domen. Tam kupljena zdravila so lahko zdravju nevarna, saj gre za ponaredke, ki pogosto vsebujejo neustrezne odmerke, neznane sestavine, strupene primesi ali celo bakterije. Lažne spletne lekarne na spletu posnemajo domene in imena obstoječih zakonitih lekarn in za laičnega uporabnika spleta delujejo vedno bolj verodostojno, je na današnji novinarski konferenci pojasnila predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič. Pojasnila je, da kršitelje prijavljajo Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke, ki ukrepa, kolikor lahko. Po intervenciji inšpekcijskega organa domena največkrat ugasne, vendar se znova pojavi pod novim imenom.

  language

  slv

  published at

  2026-02-05T13:02:36

  source

  N1

  title

  Lažne lekarne zavajajo Slovence, ki tam naročajo tudi zdravila za erektilno motnjo in tablete za hujšanje

  url

  https://n1info.si/zdravje/lazne-lekarne-zavajajo-slovence-ki-tam-narocajo-tudi-zdravila-za-erektilno-motnjo-in-tablete-za-hujsanje/

• article order

  10

  body

  V Lekarniški zbornici Slovenije opozarjajo na razmah lažnih spletnih lekarn. Pri svojem nagovarjanju potencialnih strank so vse spretnejše, uporabniki pa lahko s takšnimi nakupi resno ogrozijo svoje zdravje. V Sloveniji je še posebej razširjeno kupovanje ponaredkov zdravil za zdravljenje erektilne disfunkcije, opažajo strokovnjaki v slovenskih lekarnah. Tovrstna zdravila morajo biti predpisana na takoimenovani beli recept, kjer za izdelek bolnik sicer plača iz žepa, a jih v zdravstvu pacientom ne odmerjajo kar počez. Uporabnik mora biti pod zdravniškim nadzorom, je pojasnila strokovna vodja Dolenjskih lekarn Andrea Šetina, saj so lahko tovrstna zdravila nevarna za bolnike s srčnožilnimi težavami. "Nevarna so tudi za bolnike z okvaro jeter, ljudi z nizkim krvnim tlakom in takrat, ko bolnik uporablja tudi druga zdravila," je naštela. Spletne trgovine, ki te izdelke oglašujejo v slovenskem jeziku, trdijo, da gre pri izdekih za zdravljenje erektilne disfunkcije za originalna zdravila. Pri tem niso na voljo le v obliki tablet, ampak tudi gela, žvečilnih bombonov ali šumečih tablet. V Evropi in ZDA so sicer odobrena le zdravila za zdravljenje erektilne disfunkcije v obliki tablet, je spomnila Andrea Šetina. Vse druge oblike so tako že znak, da gre zagotovo za ponaredek. Na črnem trgu je zelo razširjeno tudi kupovanje učinkovin za uporabo v dopingu pri športu, je pojasnila. "Takšni so na primer anabolični steroidi za povečanje mišične mase. To so sintezne učinkovine, ki se obnašajo kot moški spolni hormoni, njihovo dolgotrajno jemanje pa povzroča cel kup zdravstvenih težav, od izpadanja las, aken, motenj razpoloženja, do erektilne disfunkcije in tudi poslabšanja delovanja jeter," je naštela. Nekateri uporabniki za povečanje zmogljivosti pri športu iščejo tudi psevdoefedrin, ki je sicer namenjen lajšanju prehladnih simptomov. "Kupovanje zdravil z namenom izboljšanja športnih rezultatov je nevarno in lahko povzroči trajne zdravstvene posledice, še toliko bolj, če gre za ponarejena zdravila," je opozorila strokovna vodja Dolenjskih lekarn. Posebej nevarno je tudi kupovanje zdravil, ki lahko povzročijo odvisnost, torej uspaval, pomirjeval in močnih opioidnih analgetikov. Prek spleta pa prebivalci med drugim naročajo tudi zdravila za izgubo telesne mase, antibiotike, antidepresive in zdravila za motnjo pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo, opažajo predstavniki lekarn. Kaj vse je v takšnih zdravilih, iz oglasov ni zares razvidno, nezakonite spletne trgovine pa včasih razpošiljajo tudi zdravila s pretečenim rokom. Na spletu se pojavlja vedno več lažnih spletnih lekarn z imeni, ki lahko spominjajo na imena resničnih slovenskih lekarn. Uporabniki ob vse večji prepričljivosti nezakonitih ponudnikov težko presodijo, kdaj gre za verodostojne izdelke in lekarne. "Goljufi zelo dobro izkoriščajo neznanje uporabnikov, imajo domišljeno komunikacijo in ljudi zlahka prepričajo," je opozorila predsednica zbornice Darja Potočnik Benčič. Komunikacija v slovenskem jeziku na primer ni zagotovilo, da gre za slovensko spletno lekarno. "Tudi če gre za domeno, registrirano v Indiji, bodo z vami komunicirali v slovenskem jeziku," je posvarila predsednica zbornice. Uporabniki naj bodo pozorni na okoliščine, kot je nesorazmetno nizka cena zdravil, ali oglaševanje zdravila z navajanjem magistrov farmacije ali zdravnikov, svetujejo v zbornici. V takih primerih gre za krajo identitete, so opozorili. Znak, da gre za lažno lekarno, je tudi spletna prodaja zdravil, ki so sicer dostopna samo na zdravniški recept. Spletne lekarne lahko v Sloveniji prodajajo le zdravila brez recepta, kozmetiko ter različne izdelke za ohranjanje in varovanje zdravja, so izpostavili v zbornici. V pomoč pri presoji, za kakšnega ponudnika gre, je skupni logotip za identifikacijo lekarn (lažne lekarne ga nimajo). Spletne lekarne morajo v Sloveniji obenem omogočati svetovanje. Če ga ne zagotavljajo, je to prav tako znak za alarm, so izpostavili v lekarniški zbornici.

  language

  slv

  published at

  2026-02-05T13:08:51

  source

  Dnevnik

  title

  V Sloveniji izstopajo ponaredki za zdravljenje erektilne disfunkcije

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/v-sloveniji-izstopajo-ponaredki-za-zdravljenje-erektilne-disfunkcije-2783095/

• article order

  2

  body

  Zdravila, ki jih prodajajo, lahko vsebujejo neznane ali nadomestne sestavine z napačnimi odmerki učinkovin, strupene primesi ali bakterije, so danes opozorili v Lekarniški zbornici Slovenije. Lažne spletne lekarne na spletu posnemajo domene in imena obstoječih zakonitih lekarn in za laičnega uporabnika spleta delujejo vedno bolj verodostojno, je na današnji novinarski konferenci pojasnila predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič. Pojasnila je, da kršitelje prijavljajo Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke, ki ukrepa, kolikor lahko. Po intervenciji inšpekcijskega organa domena največkrat ugasne, vendar se znova pojavi pod novim imenom. Podatki Finančne uprave RS kažejo, da so v letu 2024 zasegli več kot 1200 pošiljk z več kot 120.000 kosi zdravil. Med zaseženimi izdelki prevladujejo zdravila za zdravljenje erektilne motnje, okužb z zajedavci, tablete proti plešavosti, zdravila za hujšanje in proti nespečnosti. Veliko pošiljk vsebuje izdelke, ki jih zakonodaja opredeljuje kot zdravila, kupci pa so prepričani, da so naročili prehranska dopolnila, je dodala. Opozorila je, da imajo vse zakonite spletne lekarne v EU na svoji spletni strani enotno oznako, ki se razlikuje le z zastavo države, v kateri se lekarna nahaja. Oznaka omogoča dostop do spletne strani ministrstva za zdravje, kjer je objavljen seznam vseh verificiranih spletnih lekarn, ki imajo dovoljenje za izvajanje dejavnosti. Zakonite spletne lekarne lahko imajo zgolj fizične lekarne. V njih se lahko prodajajo samo zdravila brez recepta, kozmetika ter izdelki za ohranitev in varovanje zdravja, omogočati pa morajo tudi svetovanje, je dejala Potočnik Benčič. Izdajanje zdravil na recept v spletnih lekarnah v Sloveniji in v večini evropskih držav ni dovoljeno. "Uporabniku bi se moral sprožiti znak za alarm, ko na spletu najde zdravilo z občutno nižjo ceno kot v zakonitih lekarnah in ko je dostop preko spletne lekarne možen do zdravil, za katera je potreben zdravniški recept," je opozorila. Po besedah strokovne vodje Dolenjskih lekarn Andree Šetina se lahko v nezakonitih spletnih lekarnah prodajajo zdravila s pretečenim rokom uporabnosti, ki kupce izpostavijo zmanjšanemu učinku in toksičnim razpadnim produktom zdravilnih učinkovin. Pogosta so tudi ponarejena zdravila, ki so lahko proizvedena v nezakonitih laboratorijih in izpostavljena nevarnim primesem, kot so patogeni mikroorganizmi, težke kovine in organska topila. Opozorila je, da se lahko ob jemanju zdravil z režimom izdaje na recept brez zdravniškega nadzora pojavijo resni zapleti zaradi napačnega zdravljenja, nezaželenih učinkov in interakcij med zdravili. Še večja težava je po njenih besedah dodajanje nevarnih učinkovin v ponarejena zdravila za doseganje močnejšega učinka in prihranka. Iz številnih evropskih držav so že poročali o prisotnosti nevarnih sinteznih opioidov in fentanila v tabletah za pomirjanje.

  language

  slv

  published at

  2026-02-05T12:25:54

  source

  Večer

  title

  Pozor! V lekarniški zbornici svarijo pred lažnimi spletnimi lekarnami, zdravila, ki jih prodajajo, so lahko nevarna

  url

  https://vecer.com/slovenija/pozor-v-lekarniski-zbornici-svarijo-pred-laznimi-spletnimi-lekarnami-zdravila-ki-jih-prodajajo-so-lahko-nevarna-10404949

• article order

  5

  body

  Iz številnih evropskih držav so že poročali o prisotnosti nevarnih sinteznih opioidov in fentanila v tabletah za pomirjanje. Na spletu se v zadnjem času pojavlja več lažnih lekarn, ki prodajajo ponarejena zdravila in zavajajo uporabnike tudi z imeni svojih domen. Zdravila, ki jih prodajajo, lahko vsebujejo neznane ali nadomestne sestavine z napačnimi odmerki učinkovin, strupene primesi ali bakterije, so danes opozorili v Lekarniški zbornici Slovenije. Lažne spletne lekarne na spletu posnemajo domene in imena obstoječih zakonitih lekarn in za laičnega uporabnika spleta delujejo vedno bolj verodostojno, je na današnji novinarski konferenci pojasnila predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič. Pojasnila je, da kršitelje prijavljajo Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke, ki ukrepa, kolikor lahko. Po intervenciji inšpekcijskega organa domena največkrat ugasne, vendar se znova pojavi pod novim imenom. Izdajanje zdravil na recept v spletnih lekarnah v Sloveniji in v večini evropskih držav ni dovoljeno. "Uporabniku bi se moral sprožiti znak za alarm, ko na spletu najde zdravilo z občutno nižjo ceno kot v zakonitih lekarnah in ko je dostop preko spletne lekarne možen do zdravil, za katera je potreben zdravniški recept," je opozorila. Po besedah strokovne vodje Dolenjskih lekarn Andree Šetina se lahko v nezakonitih spletnih lekarnah prodajajo zdravila s pretečenim rokom uporabnosti, ki kupce izpostavijo zmanjšanemu učinku in toksičnim razpadnim produktom zdravilnih učinkovin. Pogosta so tudi ponarejena zdravila, ki so lahko proizvedena v nezakonitih laboratorijih in izpostavljena nevarnim primesem, kot so patogeni mikroorganizmi, težke kovine in organska topila. Opozorila je, da se lahko ob jemanju zdravil z režimom izdaje na recept brez zdravniškega nadzora pojavijo resni zapleti zaradi napačnega zdravljenja, nezaželenih učinkov in interakcij med zdravili. Še večja težava je po njenih besedah dodajanje nevarnih učinkovin v ponarejena zdravila za doseganje močnejšega učinka in prihranka. Iz številnih evropskih držav so že poročali o prisotnosti nevarnih sinteznih opioidov in fentanila v tabletah za pomirjanje.

  language

  slv

  published at

  2026-02-05T16:30:41

  source

  Slovenske Novice

  title

  Pozor! Tudi v Sloveniji lažne spletne lekarne: zdravila imajo lahko strupene primesi, fentanil in nevarne bakterije

  url

  https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/pozor-tudi-v-sloveniji-lazne-spletne-lekarne-zdravila-imajo-lahko-strupene-primesi-fentanil-in-nevarne-bakterije

• article order

  1

  body

  Na spletu se v zadnjem času pojavlja več lažnih lekarn, ki prodajajo ponarejena zdravila in zavajajo uporabnike tudi z imeni svojih domen. Zdravila, ki jih prodajajo, lahko vsebujejo neznane ali nadomestne sestavine z napačnimi odmerki učinkovin, strupene primesi ali bakterije, so danes opozorili v Lekarniški zbornici Slovenije. Lažne spletne lekarne na spletu posnemajo domene in imena obstoječih zakonitih lekarn in za laičnega uporabnika spleta delujejo vedno bolj verodostojno, je na današnji novinarski konferenci pojasnila predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič. Pojasnila je, da kršitelje prijavljajo Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke, ki ukrepa, kolikor lahko. Po intervenciji inšpekcijskega organa domena največkrat ugasne, vendar se znova pojavi pod novim imenom. Podatki Finančne uprave RS kažejo, da so v letu 2024 zasegli več kot 1200 pošiljk z več kot 120.000 kosi zdravil. Med zaseženimi izdelki prevladujejo zdravila za zdravljenje erektilne motnje, okužb z zajedavci, tablete proti plešavosti, zdravila za hujšanje in proti nespečnosti. Veliko pošiljk vsebuje izdelke, ki jih zakonodaja opredeljuje kot zdravila, kupci pa so prepričani, da so naročili prehranska dopolnila, je dodala. Opozorila je, da imajo vse zakonite spletne lekarne v EU na svoji spletni strani enotno oznako, ki se razlikuje le z zastavo države, v kateri se lekarna nahaja. Oznaka omogoča dostop do spletne strani ministrstva za zdravje, kjer je objavljen seznam vseh verificiranih spletnih lekarn, ki imajo dovoljenje za izvajanje dejavnosti. V njih se lahko prodajajo samo zdravila brez recepta, kozmetika ter izdelki za ohranitev in varovanje zdravja, omogočati pa morajo tudi svetovanje, je dejala Potočnik Benčič. Izdajanje zdravil na recept v spletnih lekarnah v Sloveniji in v večini evropskih držav ni dovoljeno. "Uporabniku bi se moral sprožiti znak za alarm, ko na spletu najde zdravilo z občutno nižjo ceno kot v zakonitih lekarnah in ko je dostop preko spletne lekarne možen do zdravil, za katera je potreben zdravniški recept," je opozorila. Po besedah strokovne vodje Dolenjskih lekarn Andree Šetina se lahko v nezakonitih spletnih lekarnah prodajajo zdravila s pretečenim rokom uporabnosti, ki kupce izpostavijo zmanjšanemu učinku in toksičnim razpadnim produktom zdravilnih učinkovin. Pogosta so tudi ponarejena zdravila, ki so lahko proizvedena v nezakonitih laboratorijih in izpostavljena nevarnim primesem, kot so patogeni mikroorganizmi, težke kovine in organska topila. Opozorila je, da se lahko ob jemanju zdravil z režimom izdaje na recept brez zdravniškega nadzora pojavijo resni zapleti zaradi napačnega zdravljenja, nezaželenih učinkov in interakcij med zdravili. Še večja težava je po njenih besedah dodajanje nevarnih učinkovin v ponarejena zdravila za doseganje močnejšega učinka in prihranka. Iz številnih evropskih držav so že poročali o prisotnosti nevarnih sinteznih opioidov in fentanila v tabletah za pomirjanje.

  language

  slv

  published at

  2026-02-05T12:14:26

  source

  SiOL

  title

  Vse več lažnih lekarn: ponarejena zdravila in zavajanje

  url

  https://siol.net/novice/slovenija/v-lekarniski-zbornici-svarijo-pred-laznimi-spletnimi-lekarnami-683662

• article order

  9

  body

  "Trenutno se soočamo s skrb vzbujajočo situacijo, ko so uporabniki spletnih trgovin, ki ponujajo zdravila na recept, postavljeni v enak ali celo slabši položaj kot uporabniki prepovedanih drog. Pred dnevi so na lekarniško zbornico prejeli e-pošto pacienta, ki je posumil na lažno spletno lekarno, saj mu je ta ponujala antibiotik, in to brez recepta. Njegov sum je bil upravičen, šlo je prevaro in nasploh se v zadnjem času na spletu pojavlja vse več takšnih lekarn, kot na primer ljubljanalekarna.com, lekarnagorenjska.com, lekarnarkoper.com. Nakupi zdravil v teh spletnih lekarnah, ki so velikokrat tudi ponarejena zdravila, predstavljajo veliko tveganje za zdravje ljudi, opozarjajo farmacevti. "Povečuje se dejansko število teh nakupov, in eden od takih podatkov, ki to podkrepi, so podatki, ki so dostopni na spletni strani Fursa. V lanskem letu so zasegli nekaj čez 1200 pošiljk z več kot 120.000 kosi zdravil. To gre za zdravila, ki so pretežno namenjena zdravljenju erektilnih motenj, okužb z zajedavci, plešavosti, nespečnosti in pa zdravila za hujšanje," opozori predsednica Lekarniške zbornice Slovenije (LZS) Darja Potočnik Benčič. "Vsako zdravilo, ki je z razlogom registrirano, da se izdaja na zdravniški recept, pa ga ljudje kupijo preko nelegalnih spletnih lekarn, je dejansko tudi tveganje za zdravje ljudi, prav tako kot vsa ponarejena zdravila, ki so izjemno pogosta, kadar kupujemo preko spleta," je dodala. Darja Potočnik Benčič opozarja, da večina teh uporabnikov nima dovolj znanja, da bi znala presoditi, katere informacije in ponudbe so verodostojne in katere ne. "Goljufi to neznanje sistematično izkoriščajo," dodaja. "S premišljeno komunikacijo, lažnimi referencami ter celo z zlorabo identitet zdravnikov in farmacevtov uporabnike hitro prepričajo, da gre za zaupanja vredno spletno lekarno," poudarja predsednica zbornice, ki doda, da se tovrstni kršitelji prijavijo Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke. "Ta sicer ukrepa, kolikor sploh lahko. Spletne strani gostujejo v oblačnih storitvah, domene pa so registrirane izven EU, v Hongkongu, Nigeriji in Indiji. Po intervenciji inšpekcijskega organa domena največkrat ugasne in se pojavi pod novim imenom oziroma z novim naslovom," smo slišali na novinarski konferenci. Tako Slovenija kot EU sta vzpostavila nekaj varnostnih mehanizmov, s katerimi bi zaščitili laično javnost. "Ljudje morajo biti dejansko pozorni in upoštevati te varnostne momente. To je, da je lekarna označena s tem enoznačnim znakom, ki je značilen za vse države Evropske unije, da je to spletna lekarna, ki izhaja iz fizične lekarne, da je v lekarni omogočeno svetovanje, da so v tej spletni lekarni od zdravil dostopna samo zdravila, ki se smejo izdajati brez recepta, in ker v skladu z našo zakonodajo, zdravil ne smejo predstavljati zdravniki ali farmacevti. Če to zasledite na spletni strani, pomeni, da ne gre samo za nelegalno spletno lekarno, ampak tudi za krajo identitete," opozori farmacevtka. "Trenutno se soočamo s skrb vzbujajočo situacijo, ko so uporabniki spletnih trgovin, ki ponujajo zdravila na recept, postavljeni v enak ali celo slabši položaj kot uporabniki prepovedanih drog," posledice takšnega nakupovanja opiše Andreja Šetina iz Dolenjskih lekarn.

  language

  slv

  published at

  2026-02-05T13:11:49

  source

  Žurnal24

  title

  Pozor, ta "lekarna" mu je ponujala antibiotik, in to brez recepta

  url

  https://www.zurnal24.si/zdravje/pozor-ta-lekarna-mu-je-ponujala-antibiotik-in-to-brez-recepta-454214

source scope

analyzed source count

10

omitted articles

• article order

  6

  body

  Četrtek, 5. februar 2026 - V zadnjem mesecu se je pojavilo več spletnih trgovin, ki prodajajo ponarejena zdravila in zavajajo uporabnike tudi z imeni svojih domen. V Lekarniški zbornici so tudi preko praktičnih primerov predstavili zdravstvena tveganja uporabe ponarejenih zdravil. Lekarniška zbornica Slovenije močno odsvetuje nakup zdravil preko neuradnih spletnih lekarn, saj je splet preplavljen s ponarejenimi zdravili. Njihova uporaba lahko resno ogrozi zdravje in življenje posameznika. Obstaja namreč resna možnost, da takšno zdravilo sploh ne vsebuje učinkovine oziroma vsebuje neznane ali nadomestne sestavine, ima napačen odmerek (previsok ali prenizek) ali celo vsebuje strupene primesi ali bakterije. "Na spletu so se v zadnjem mesecu pojavile spletne lekarne, ki se lažno predstavljajo kot uradne, verificirane spletne lekarne. Lažne spletne lekarne uporabnikom obljubljajo hiter in enostaven dostop do zdravil, tudi tistih, za katere je potreben zdravniški recept (že to je znak, da gre za lažno spletno lekarno), brez ustreznega nadzora. Ne pustite se zavesti, saj so imena teh spletnih strani namreč zelo podobna imenom uradnih slovenskih lekarn in lahko ustvarijo lažen občutek varnosti. Med njimi so na primer ljubljanalekarna.com, lekarnagorenjska.com, lekarnakoper.com. Večina takšnih spletnih strani gostuje v oblačnih storitviah, domene pa so registrirane izven Evropske unije, npr v Hongkongu, Indiji, Nigeriji" je na novinarskem srečanju opozorila mag. Darja Potočnik Benčič, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. Ob tem poudarja pomen označbe (Slika 1), ki označuje uradne verificirane spletne lekarne v državah Evropske unije, s katerim je označena vsaka legalna spletna lekarna. S klikom na znak se uporabnik lahko poveže s spletno stranjo Ministrstva za zdravje, kjer je objavljen seznam vseh spletnih lekarn v Sloveniji, ki imajo dovoljenje za izvajanje te dejavnosti. Ob tem je Darja Potočnik Benčič opozorila, da se predvsem mlajše generacije vse pogosteje obračajo na splet, tako pri nakupih kot pri iskanju informacij in zdravstvenih nasvetov. Kot glavne razloge izpostavlja udobje, dostopnost 24 ur na dan ter v zadnjem času tudi slabšo dostopnost do zdravstvenih storitev, kar velja za celotno Evropsko unijo. Ob tem pa večina tovrstnih uporabnikov nima dovolj znanja, da bi znala presoditi, katere informacije in ponudbe so verodostojne in katere ne. "Goljufi to neznanje sistematično izkoriščajo. S premišljeno komunikacijo, lažnimi referencami ter celo z zlorabo identitet zdravnikov in farmacevtov uporabnike hitro prepričajo, da gre za zaupanja vredno spletno lekarno," poudarja predsednica zbornice. Kaj lahko upravičeno vzbuja sum, da gre za nelegalno spletno lekarno: občutno nižje cene zdravil, možnost nakupa zdravil na recept brez recepta, odsotnost možnosti farmacevtskega svetovanja, nejasni podatki o ponudniku. Zdravstvena tveganja uporabe ponarejenih zdravil Strokovna vodja Dolenjskih lekarn Andrea Šetina je preko številnih primerov iz prakse opozorila: "Ob vsem prej naštetem je veliko in zelo realno tveganje, da bo v lažni spletni lekarni pacient kupil ponarejeno zdravilo. Če bo ostal brez zdravila in bo samo finančno oškodovan, bo to še najmanj. Ponarejena zdravila namreč predstavljajo veliko tveganje za zdravje ljudi. Nenadzorovana uporaba zdravil na recept lahko povzroči resne zaplete, prav tako izpostavljenost nevarnim primesem v ponarejenih zdravilih, kot so patogeni mikroorganizmi, težke kovine ali organska topila. Ob nesmotrni uporabi protimikrobnih zdravil pa se lahko širi tudi odpornost proti antibiotikom." Zdravila, ki jih pacienti najpogosteje iščejo preko spleta: zdravila za zdravljenje erektilne disfunkcije (npr. Kamagra), ki so lahko nevarna za bolnike s srčno-žilnimi boleznimi, okvaro jeter ali nizkim krvnim tlakom, zdravila za hujšanje, antibiotike, antidepresive, uspavala, pomirjevala, močne analgetike in zdravila za ADHD, anabolike in druge snovi, ki se uporabljajo v športu za doping; te so razširjene na črnem trgu in lahko povzročijo trajne zdravstvene posledice, ajurvedske in rastlinske pripravke iz tujine, ki so lahko hepatotoksični (lahko povzročijo okvaro in odpoved jeter). "Podatki, kažejo, da je v Sloveniji še posebej razširjeno kupovanje ponaredkov zdravil za zdravljenje erektilne disfunkcije, pogosto oglaševanih kot "100 % originalni izdelki," je izpostavila Andrea Šetina. Zdravila niso običajno blago Na nevarnosti spletnega nakupa zdravil že dalj časa poleg Lekarniške zbornice Slovenije opozarjajo še Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke, Evropska agencija za zdravila (EMA) ter Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). "V Lekarniški zbornici Slovenije javnost znova opozarjamo, da je edino varno mesto za pridobivanje zdravil lekarna, kjer so zdravila preverjena, ustrezno shranjena in izdana pod strokovnim nadzorom farmacevta, ki bolniku tudi svetuje glede pravilne in varne uporabe. Zdravila niso običajno blago. Gre za izdelke, ki neposredno vplivajo na zdravje, zato z njimi ne smemo tvegati," poudarja Darja Potočnik Benčič. Zanimivi so podatki v letnem poročilu Finančne uprave Republike Slovenije o številu zaseženih pošiljk zdravil. V letu 2024 so zasegli 1.231 pošiljk s 120.506 kosi, med katerimi prevladujejo zdravila za zdravljenje erektilnih motenj, za zdravljenje okužb z zajedavci, zdravljenje plešavosti, tablete za hujšanje ter zdravila proti nespečnosti. "Veliko pošiljk so izdelki, ki se v skladu z zakonodajo opredelijo kot zdravila, prejemniki oziroma kupci pa so prepričani, da kupujejo prehranska dopolnila. Vedeti moramo, da je to, kar zaseže FURS, manjši del zdravil, ki v Slovenijo pridejo po nelegalnih poteh. Pomeni, da je nakupov preko spleta, v tujih in zelo pogosto nelegalnih spletnih lekarnah, izjemno veliko," sklene Darja Potočnik Benčič. V Sloveniji imamo 354 lekarn na primarni ravni zdravstvene dejavnosti in 27 bolnišničnih lekarn, ki delujejo skladno z Zakonom o lekarniški dejavnosti. Osnovni namen lekarniške dejavnosti je zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter svetovanje glede njihove varne, pravilne in učinkovite uporabe, pacientom in ostalim zdravstvenim delavcem. Poleg tega pa lekarniška dejavnost zagotavlja tudi farmacevtsko obravnavo pacientov za ohranjanje zdravja in doseganje pričakovanih kliničnih, humanističnih in ekonomskih izidov zdravljenja z zdravili.

  language

  slv

  published at

  2026-02-05T15:49:02

  source

  Si21

  title

  Opozorilo Lekarniške zbornice Slovenije

  url

  http://www.si21.com/zdravje/opozorilo-lekarniske-zbornice-slovenije-1tr/

• article order

  8

  body

  V Lekarniški zbornici so tudi preko praktičnih primerov predstavili zdravstvena tveganja uporabe ponarejenih zdravil. Lekarniška zbornica Slovenije močno odsvetuje nakup zdravil preko neuradnih spletnih lekarn, saj je splet preplavljen s ponarejenimi zdravili. Njihova uporaba lahko resno ogrozi zdravje in življenje posameznika. Obstaja namreč resna možnost, da takšno zdravilo sploh ne vsebuje učinkovine oziroma vsebuje neznane ali nadomestne sestavine, ima napačen odmerek (previsok ali prenizek) ali celo vsebuje strupene primesi ali bakterije. "Na spletu so se v zadnjem mesecu pojavile spletne lekarne, ki se lažno predstavljajo kot uradne, verificirane spletne lekarne. Lažne spletne lekarne uporabnikom obljubljajo hiter in enostaven dostop do zdravil, tudi tistih, za katere je potreben zdravniški recept (že to je znak, da gre za lažno spletno lekarno), brez ustreznega nadzora. Ne pustite se zavesti, saj so imena teh spletnih strani namreč zelo podobna imenom uradnih slovenskih lekarn in lahko ustvarijo lažen občutek varnosti. Med njimi so na primer ljubljanalekarna.com, lekarnagorenjska.com, lekarnakoper.com. Večina takšnih spletnih strani gostuje v oblačnih storitviah, domene pa so registrirane izven Evropske unije, npr v Hongkongu, Indiji, Nigeriji" je na novinarskem srečanju opozorila mag. Darja Potočnik Benčič, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. Ob tem poudarja pomen označbe (glej spodaj), ki označuje uradne verificirane spletne lekarne v državah Evropske unije, s katerim je označena vsaka legalna spletna lekarna. S klikom na znak se uporabnik lahko poveže s spletno stranjo Ministrstva za zdravje, kjer je objavljen seznam vseh spletnih lekarn v Sloveniji, ki imajo dovoljenje za izvajanje te dejavnosti. Znak, ki označuje uradne verificirane spletne lekarne v državah EU: Ob tem je Darja Potočnik Benčič opozorila, da se predvsem mlajše generacije vse pogosteje obračajo na splet, tako pri nakupih kot pri iskanju informacij in zdravstvenih nasvetov. Kot glavne razloge izpostavlja udobje, dostopnost 24 ur na dan ter v zadnjem času tudi slabšo dostopnost do zdravstvenih storitev, kar velja za celotno Evropsko unijo. Ob tem pa večina tovrstnih uporabnikov nima dovolj znanja, da bi znala presoditi, katere informacije in ponudbe so verodostojne in katere ne. "Goljufi to neznanje sistematično izkoriščajo. S premišljeno komunikacijo, lažnimi referencami ter celo z zlorabo identitet zdravnikov in farmacevtov uporabnike hitro prepričajo, da gre za zaupanja vredno spletno lekarno," poudarja predsednica zbornice. Kaj lahko upravičeno vzbuja sum, da gre za nelegalno spletno lekarno: * občutno nižje cene zdravil, * možnost nakupa zdravil na recept brez recepta, * odsotnost možnosti farmacevtskega svetovanja, * nejasni podatki o ponudniku. Zdravstvena tveganja uporabe ponarejenih zdravil Strokovna vodja Dolenjskih lekarn Andrea Šetina je preko številnih primerov iz prakse opozorila: "Ob vsem prej naštetem je veliko in zelo realno tveganje, da bo v lažni spletni lekarni pacient kupil ponarejeno zdravilo. Če bo ostal brez zdravila in bo samo finančno oškodovan, bo to še najmanj. Ponarejena zdravila namreč predstavljajo veliko tveganje za zdravje ljudi. Nenadzorovana uporaba zdravil na recept lahko povzroči resne zaplete, prav tako izpostavljenost nevarnim primesem v ponarejenih zdravilih, kot so patogeni mikroorganizmi, težke kovine ali organska topila. Ob nesmotrni uporabi protimikrobnih zdravil pa se lahko širi tudi odpornost proti antibiotikom." Zdravila, ki jih pacienti najpogosteje iščejo preko spleta: * zdravila za zdravljenje erektilne disfunkcije (npr. Kamagra), ki so lahko nevarna za bolnike s srčno-žilnimi boleznimi, okvaro jeter ali nizkim krvnim tlakom, * zdravila za hujšanje, antibiotike, antidepresive, uspavala, pomirjevala, močne analgetike in zdravila za ADHD, * anabolike in druge snovi, ki se uporabljajo v športu za doping; te so razširjene na črnem trgu in lahko povzročijo trajne zdravstvene posledice, * ajurvedske in rastlinske pripravke iz tujine, ki so lahko hepatotoksični (lahko povzročijo okvaro in odpoved jeter). "Podatki, kažejo, da je v Sloveniji še posebej razširjeno kupovanje ponaredkov zdravil za zdravljenje erektilne disfunkcije, pogosto oglaševanih kot "100 % originalni izdelki," je izpostavila Andrea Šetina. Zdravila niso običajno blago Na nevarnosti spletnega nakupa zdravil že dalj časa poleg Lekarniške zbornice Slovenije opozarjajo še Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke, Evropska agencija za zdravila (EMA) ter Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). "V Lekarniški zbornici Slovenije javnost znova opozarjamo, da je edino varno mesto za pridobivanje zdravil lekarna, kjer so zdravila preverjena, ustrezno shranjena in izdana pod strokovnim nadzorom farmacevta, ki bolniku tudi svetuje glede pravilne in varne uporabe. Zdravila niso običajno blago. Gre za izdelke, ki neposredno vplivajo na zdravje, zato z njimi ne smemo tvegati," poudarja Darja Potočnik Benčič. Zanimivi so podatki v letnem poročilu Finančne uprave Republike Slovenije o številu zaseženih pošiljk zdravil. V letu 2024 so zasegli 1.231 pošiljk s 120.506 kosi, med katerimi prevladujejo zdravila za zdravljenje erektilnih motenj, za zdravljenje okužb z zajedavci, zdravljenje plešavosti, tablete za hujšanje ter zdravila proti nespečnosti. "Veliko pošiljk so izdelki, ki se v skladu z zakonodajo opredelijo kot zdravila, prejemniki oziroma kupci pa so prepričani, da kupujejo prehranska dopolnila. Vedeti moramo, da je to, kar zaseže FURS, manjši del zdravil, ki v Slovenijo pridejo po nelegalnih poteh. Pomeni, da je nakupov preko spleta, v tujih in zelo pogosto nelegalnih spletnih lekarnah, izjemno veliko," sklene Darja Potočnik Benčič. V Sloveniji imamo 354 lekarn na primarni ravni zdravstvene dejavnosti in 27 bolnišničnih lekarn, ki delujejo skladno z Zakonom o lekarniški dejavnosti. Osnovni namen lekarniške dejavnosti je zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter svetovanje glede njihove varne, pravilne in učinkovite uporabe, pacientom in ostalim zdravstvenim delavcem. Poleg tega pa lekarniška dejavnost zagotavlja tudi farmacevtsko obravnavo pacientov za ohranjanje zdravja in doseganje pričakovanih kliničnih, humanističnih in ekonomskih izidov zdravljenja z zdravili.

  language

  slv

  published at

  2026-02-05T12:56:09

  source

  Reporter

  title

  Lekarniška zbornica opozarja: previdno pri nakupu zdravil preko spleta

  url

  https://reporter.si/clanek/magazin/lekarniska-zbornica-opozarja-previdno-pri-nakupu-zdravil-preko-spleta-1878375

omitted source count

2

total source count

12