Svet ECB ohranja ključne obrestne mere nespremenjene ob upadu inflacije 5.2.2026
Svet Evropske centralne banke (ECB) je na februarskem zasedanju sklenil, da ključne obrestne mere ostanejo nespremenjene. Depozitna obrestna mera tako ostaja pri 2,00 odstotka, kar odraža previdno držo banke kljub januarskemu padcu inflacije na 1,7 odstotka. Predsednica ECB Christine Lagarde je poudarila, da gospodarstvo območja z evrom ostaja odporno, k čemur prispevajo predvsem storitveni sektor, nizka brezposelnost in javne investicije v infrastrukturo ter obrambo. Kljub ugodnim makroekonomskim podatkom in rasti BDP v zadnjem lanskem četrtletju za 0,3 odstotka, ECB opozarja na tveganja, povezana z geopolitičnimi napetostmi in negotovostjo v svetovni trgovinski politiki. Posebna pozornost je bila namenjena krepitvi evra, ki je presegel mejo 1,20 dolarja, kar bi lahko dodatno znižalo inflacijo in vplivalo na izvozno konkurenčnost. Svet ECB se glede prihodnjih korakov ne zavezuje vnaprej in bo odločitve sprejemal na podlagi tekočih podatkov.
Infografika
Analiza trditev
| Trditev | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | Večer | Bloomberg Adria | SiOL | European Central Bank |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| ECB se glede prihodnjih ravni obrestnih mer ne zavezuje vnaprej. | Uradni viri potrjujejo, mediji pa poudarjajo ugibanja. | Delno: Naslov pravi, da so koraki odvisni od inflacijskih obetov. | Delno: Članek navaja, da se politika od julija ni spreminjala. | Delno: Analitiki le ugibajo o prihodnjih potezah ECB. | Da: Svet ECB se glede ravni mer ne zavezuje vnaprej. | Da: O naravnanosti politike se bo odločalo na vsaki seji posebej. | Da: Besedilo navaja, da se glede ravni mer ne zavezujejo vnaprej. |
| ECB pričakuje, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni ravni dveh odstotkov. | Razlike v stopnji potrditve in poudarku na srednjeročnosti. | Delno: Navedeno je, da inflacija ostaja blizu cilja dveh odstotkov. | Da: Ocena je potrdila stabilizacijo na ciljni ravni 2 %. | Delno: Omenjen je cilj ECB pri dveh odstotkih za stabilnost cen. | Da: Ocena potrjuje stabilizacijo na ciljni dvoodstotni ravni. | Da: Cilj je, da se inflacija stabilizira pri 2 % na srednji rok. | Da: Ocena potrjuje stabilizacijo na ciljni 2-odstotni ravni. |
| Gospodarski obeti ostajajo negotovi zaradi trgovinskih politik velesil in geopolitičnih napetosti. | Uradni viri potrjujejo, STA molči, drugi iščejo vzroke. | Ni omenjeno | Da: Navedeno kot glavni razlog za negotovost obetov. | Delno: Omenjena je nepredvidljiva politika Trumpa in vpliv Kitajske. | Da: Negotovost zaradi trgovinskih politik in geopolitike. | Delno: Omenjene so spremembe carinske politike in geopolitične negotovosti. | Da: Obeti so negotovi zaradi svetovnih trgovinskih politik in napetosti. |
| Rast v evrskem območju so ob koncu leta 2025 poganjale predvsem storitve. | Večina potrjuje, STA molči, Večer in Bloomberg pa iščeta vzroke. | Ni omenjeno | Da: Lagarde je potrdila, da so rast poganjale predvsem storitve. | Delno: Storitve so se januarja podražile najbolj (3,2 %). | Delno: Rast podpirajo brezposelnost, poraba in pretekla znižanja mer. | Da: K rasti je prispevala zlasti rast v storitvenih dejavnostih. | Da: Rast v zadnjem četrtletju lani so poganjale predvsem storitve. |
| Svet ECB je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere pusti nespremenjene. | Večer omenja le eno mero, ostali potrjujejo vse tri. | Da: Svet ECB ni spremenil osrednjih evrskih obrestnih mer. | Da: Besedilo navaja, da vse tri mere ostajajo nespremenjene. | Delno: Članek navaja, da ECB ohranja obrestno mero nespremenjeno. | Da: Svet ECB je ohranil vse tri mere na dozdajšnjih ravneh. | Da: Svet ECB se je odločil ohraniti obrestne mere nespremenjene. | Da: Svet ECB je sklenil pustiti vse tri mere nespremenjene. |
| Osnovna inflacija, ki izključuje cene energentov in hrane, je januarja znašala 2,2 odstotka. | Večer in SiOL potrjujeta, STA in RTV molčita, ECB pojasnjuje. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja osnovno inflacijo v višini 2,2 odstotka. | Delno: Omenjena je dinamika osnovne inflacije kot podatek za odločanje. | Da: Osnovna inflacija se je januarja znižala na 2,2 odstotka. | Da: Inflacija brez energentov in hrane se je znižala na 2,2%. |
| Stopnja brezposelnosti v evrskem območju se je decembra znižala na 6,2 odstotka. | Le ECB potrjuje podatek; mediji so skopi ali brez objave. | Ni omenjeno | Delno: Omenjena nizka brezposelnost, a brez točne številke 6,2 %. | Ni omenjeno | Delno: Omenjena je nizka brezposelnost kot dejavnik rasti. | Ni omenjeno | Da: Stopnja brezposelnosti je decembra znašala 6,2%. |
| Zaupanje v ameriški dolar je upadlo zaradi nepredvidljive politike Donalda Trumpa. | Večer potrjuje, RTV je nejasen, ostali trditev prezrejo. | Ni omenjeno | Delno: Omenjeno izgubljanje zaupanja v ZDA, a Trump ni imenovan. | Da: Članek neposredno navaja upad zaupanja zaradi Trumpove politike. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Bolgarija se je 1. januarja 2026 uradno pridružila evroobmočju. | Le ECB potrjuje vstop, ostali viri dogodka sploh ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Delno: Omenjenih je 21 držav z evrom, kar vključuje nove članice. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Lagardova je čestitala Bolgariji za pridružitev na ta datum. |
| Letna stopnja inflacije v območju z evrom se je januarja znižala na 1,7 odstotka. | Večina potrjuje podatek, STA in Bloomberg ga ne omenjata. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje 1,7-odstotno inflacijo v januarju. | Da: Članek potrjuje januarsko inflacijo v višini 1,7 odstotka. | Ni omenjeno | Da: Januarja je bila inflacija v območju z evrom 1,7-odstotna. | Da: Besedilo navaja, da se je inflacija januarja znižala na 1,7%. |
| Gospodarska rast v evrskem območju je v zadnjem lanskem četrtletju znašala 0,3 odstotka. | Polovica virov potrjuje 0,3 % rast, ostali podatka ne navajajo. | Ni omenjeno | Da: BDP se je v zadnjem četrtletju okrepil za 0,3 %. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Realni BDP se je v zadnjem četrtletju povečal za 0,3 odstotka. | Da: Gospodarstvo je v zadnjem četrtletju lani zraslo za 0,3%. |
| Močnejši evro bi lahko inflacijo znižal bolj od trenutnih pričakovanj. | ECB in RTV potrjujeta, STA in SiOL pa trditev povsem prezreta. | Ni omenjeno | Da: Lagarde je to neposredno izpostavila kot možnost. | Da: Močna valuta po besedah ekonomistke zmanjšuje inflacijo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Besedilo izrecno navaja to možnost za znižanje inflacije. |
| Slovaška je imela januarja najvišjo inflacijo v evrskem območju (4,2 odstotka). | Le Večer potrjuje podatek, ostali viri ga sploh ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje najvišjo inflacijo na Slovaškem (4,2 %). | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
claims
- ECB se glede prihodnjih ravni obrestnih mer ne zavezuje vnaprej.
- ECB pričakuje, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni ravni dveh odstotkov.
- Gospodarski obeti ostajajo negotovi zaradi trgovinskih politik velesil in geopolitičnih napetosti.
- Rast v evrskem območju so ob koncu leta 2025 poganjale predvsem storitve.
- Svet ECB je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere pusti nespremenjene.
- Osnovna inflacija, ki izključuje cene energentov in hrane, je januarja znašala 2,2 odstotka.
- Stopnja brezposelnosti v evrskem območju se je decembra znižala na 6,2 odstotka.
- Zaupanje v ameriški dolar je upadlo zaradi nepredvidljive politike Donalda Trumpa.
- Bolgarija se je 1. januarja 2026 uradno pridružila evroobmočju.
- Letna stopnja inflacije v območju z evrom se je januarja znižala na 1,7 odstotka.
- Gospodarska rast v evrskem območju je v zadnjem lanskem četrtletju znašala 0,3 odstotka.
- Močnejši evro bi lahko inflacijo znižal bolj od trenutnih pričakovanj.
- Slovaška je imela januarja najvišjo inflacijo v evrskem območju (4,2 odstotka).
key differences
- Bolgarija se je 1. januarja 2026 uradno pridružila evroobmočju.
- Le ECB potrjuje vstop, ostali viri dogodka sploh ne omenjajo.
- ECB pričakuje, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni ravni dveh odstotkov.
- Razlike v stopnji potrditve in poudarku na srednjeročnosti.
- ECB se glede prihodnjih ravni obrestnih mer ne zavezuje vnaprej.
- Uradni viri potrjujejo, mediji pa poudarjajo ugibanja.
- Gospodarska rast v evrskem območju je v zadnjem lanskem četrtletju znašala 0,3 odstotka.
- Polovica virov potrjuje 0,3 % rast, ostali podatka ne navajajo.
- Gospodarski obeti ostajajo negotovi zaradi trgovinskih politik velesil in geopolitičnih napetosti.
- Uradni viri potrjujejo, STA molči, drugi iščejo vzroke.
- Letna stopnja inflacije v območju z evrom se je januarja znižala na 1,7 odstotka.
- Večina potrjuje podatek, STA in Bloomberg ga ne omenjata.
- Močnejši evro bi lahko inflacijo znižal bolj od trenutnih pričakovanj.
- ECB in RTV potrjujeta, STA in SiOL pa trditev povsem prezreta.
- Osnovna inflacija, ki izključuje cene energentov in hrane, je januarja znašala 2,2 odstotka.
- Večer in SiOL potrjujeta, STA in RTV molčita, ECB pojasnjuje.
- Rast v evrskem območju so ob koncu leta 2025 poganjale predvsem storitve.
- Večina potrjuje, STA molči, Večer in Bloomberg pa iščeta vzroke.
- Slovaška je imela januarja najvišjo inflacijo v evrskem območju (4,2 odstotka).
- Le Večer potrjuje podatek, ostali viri ga sploh ne omenjajo.
- Stopnja brezposelnosti v evrskem območju se je decembra znižala na 6,2 odstotka.
- Le ECB potrjuje podatek; mediji so skopi ali brez objave.
- Svet ECB je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere pusti nespremenjene.
- Večer omenja le eno mero, ostali potrjujejo vse tri.
- Zaupanje v ameriški dolar je upadlo zaradi nepredvidljive politike Donalda Trumpa.
- Večer potrjuje, RTV je nejasen, ostali trditev prezrejo.
source analyses
- Bloomberg Adria
- Bolgarija se je 1. januarja 2026 uradno pridružila evroobmočju.
- Ni omenjeno
- ECB pričakuje, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni ravni dveh odstotkov.
- Da: Ocena potrjuje stabilizacijo na ciljni dvoodstotni ravni.
- ECB se glede prihodnjih ravni obrestnih mer ne zavezuje vnaprej.
- Da: Svet ECB se glede ravni mer ne zavezuje vnaprej.
- Gospodarska rast v evrskem območju je v zadnjem lanskem četrtletju znašala 0,3 odstotka.
- Ni omenjeno
- Gospodarski obeti ostajajo negotovi zaradi trgovinskih politik velesil in geopolitičnih napetosti.
- Da: Negotovost zaradi trgovinskih politik in geopolitike.
- Letna stopnja inflacije v območju z evrom se je januarja znižala na 1,7 odstotka.
- Ni omenjeno
- Močnejši evro bi lahko inflacijo znižal bolj od trenutnih pričakovanj.
- Ni omenjeno
- Osnovna inflacija, ki izključuje cene energentov in hrane, je januarja znašala 2,2 odstotka.
- Delno: Omenjena je dinamika osnovne inflacije kot podatek za odločanje.
- Rast v evrskem območju so ob koncu leta 2025 poganjale predvsem storitve.
- Delno: Rast podpirajo brezposelnost, poraba in pretekla znižanja mer.
- Slovaška je imela januarja najvišjo inflacijo v evrskem območju (4,2 odstotka).
- Ni omenjeno
- Stopnja brezposelnosti v evrskem območju se je decembra znižala na 6,2 odstotka.
- Delno: Omenjena je nizka brezposelnost kot dejavnik rasti.
- Svet ECB je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere pusti nespremenjene.
- Da: Svet ECB je ohranil vse tri mere na dozdajšnjih ravneh.
- Zaupanje v ameriški dolar je upadlo zaradi nepredvidljive politike Donalda Trumpa.
- Ni omenjeno
- European Central Bank
- Bolgarija se je 1. januarja 2026 uradno pridružila evroobmočju.
- Da: Lagardova je čestitala Bolgariji za pridružitev na ta datum.
- ECB pričakuje, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni ravni dveh odstotkov.
- Da: Ocena potrjuje stabilizacijo na ciljni 2-odstotni ravni.
- ECB se glede prihodnjih ravni obrestnih mer ne zavezuje vnaprej.
- Da: Besedilo navaja, da se glede ravni mer ne zavezujejo vnaprej.
- Gospodarska rast v evrskem območju je v zadnjem lanskem četrtletju znašala 0,3 odstotka.
- Da: Gospodarstvo je v zadnjem četrtletju lani zraslo za 0,3%.
- Gospodarski obeti ostajajo negotovi zaradi trgovinskih politik velesil in geopolitičnih napetosti.
- Da: Obeti so negotovi zaradi svetovnih trgovinskih politik in napetosti.
- Letna stopnja inflacije v območju z evrom se je januarja znižala na 1,7 odstotka.
- Da: Besedilo navaja, da se je inflacija januarja znižala na 1,7%.
- Močnejši evro bi lahko inflacijo znižal bolj od trenutnih pričakovanj.
- Da: Besedilo izrecno navaja to možnost za znižanje inflacije.
- Osnovna inflacija, ki izključuje cene energentov in hrane, je januarja znašala 2,2 odstotka.
- Da: Inflacija brez energentov in hrane se je znižala na 2,2%.
- Rast v evrskem območju so ob koncu leta 2025 poganjale predvsem storitve.
- Da: Rast v zadnjem četrtletju lani so poganjale predvsem storitve.
- Slovaška je imela januarja najvišjo inflacijo v evrskem območju (4,2 odstotka).
- Ni omenjeno
- Stopnja brezposelnosti v evrskem območju se je decembra znižala na 6,2 odstotka.
- Da: Stopnja brezposelnosti je decembra znašala 6,2%.
- Svet ECB je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere pusti nespremenjene.
- Da: Svet ECB je sklenil pustiti vse tri mere nespremenjene.
- Zaupanje v ameriški dolar je upadlo zaradi nepredvidljive politike Donalda Trumpa.
- Ni omenjeno
- RTV Slovenija
- Bolgarija se je 1. januarja 2026 uradno pridružila evroobmočju.
- Ni omenjeno
- ECB pričakuje, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni ravni dveh odstotkov.
- Da: Ocena je potrdila stabilizacijo na ciljni ravni 2 %.
- ECB se glede prihodnjih ravni obrestnih mer ne zavezuje vnaprej.
- Delno: Članek navaja, da se politika od julija ni spreminjala.
- Gospodarska rast v evrskem območju je v zadnjem lanskem četrtletju znašala 0,3 odstotka.
- Da: BDP se je v zadnjem četrtletju okrepil za 0,3 %.
- Gospodarski obeti ostajajo negotovi zaradi trgovinskih politik velesil in geopolitičnih napetosti.
- Da: Navedeno kot glavni razlog za negotovost obetov.
- Letna stopnja inflacije v območju z evrom se je januarja znižala na 1,7 odstotka.
- Da: Članek potrjuje 1,7-odstotno inflacijo v januarju.
- Močnejši evro bi lahko inflacijo znižal bolj od trenutnih pričakovanj.
- Da: Lagarde je to neposredno izpostavila kot možnost.
- Osnovna inflacija, ki izključuje cene energentov in hrane, je januarja znašala 2,2 odstotka.
- Ni omenjeno
- Rast v evrskem območju so ob koncu leta 2025 poganjale predvsem storitve.
- Da: Lagarde je potrdila, da so rast poganjale predvsem storitve.
- Slovaška je imela januarja najvišjo inflacijo v evrskem območju (4,2 odstotka).
- Ni omenjeno
- Stopnja brezposelnosti v evrskem območju se je decembra znižala na 6,2 odstotka.
- Delno: Omenjena nizka brezposelnost, a brez točne številke 6,2 %.
- Svet ECB je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere pusti nespremenjene.
- Da: Besedilo navaja, da vse tri mere ostajajo nespremenjene.
- Zaupanje v ameriški dolar je upadlo zaradi nepredvidljive politike Donalda Trumpa.
- Delno: Omenjeno izgubljanje zaupanja v ZDA, a Trump ni imenovan.
- STA
- Bolgarija se je 1. januarja 2026 uradno pridružila evroobmočju.
- Ni omenjeno
- ECB pričakuje, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni ravni dveh odstotkov.
- Delno: Navedeno je, da inflacija ostaja blizu cilja dveh odstotkov.
- ECB se glede prihodnjih ravni obrestnih mer ne zavezuje vnaprej.
- Delno: Naslov pravi, da so koraki odvisni od inflacijskih obetov.
- Gospodarska rast v evrskem območju je v zadnjem lanskem četrtletju znašala 0,3 odstotka.
- Ni omenjeno
- Gospodarski obeti ostajajo negotovi zaradi trgovinskih politik velesil in geopolitičnih napetosti.
- Ni omenjeno
- Letna stopnja inflacije v območju z evrom se je januarja znižala na 1,7 odstotka.
- Ni omenjeno
- Močnejši evro bi lahko inflacijo znižal bolj od trenutnih pričakovanj.
- Ni omenjeno
- Osnovna inflacija, ki izključuje cene energentov in hrane, je januarja znašala 2,2 odstotka.
- Ni omenjeno
- Rast v evrskem območju so ob koncu leta 2025 poganjale predvsem storitve.
- Ni omenjeno
- Slovaška je imela januarja najvišjo inflacijo v evrskem območju (4,2 odstotka).
- Ni omenjeno
- Stopnja brezposelnosti v evrskem območju se je decembra znižala na 6,2 odstotka.
- Ni omenjeno
- Svet ECB je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere pusti nespremenjene.
- Da: Svet ECB ni spremenil osrednjih evrskih obrestnih mer.
- Zaupanje v ameriški dolar je upadlo zaradi nepredvidljive politike Donalda Trumpa.
- Ni omenjeno
- SiOL
- Bolgarija se je 1. januarja 2026 uradno pridružila evroobmočju.
- Ni omenjeno
- ECB pričakuje, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni ravni dveh odstotkov.
- Da: Cilj je, da se inflacija stabilizira pri 2 % na srednji rok.
- ECB se glede prihodnjih ravni obrestnih mer ne zavezuje vnaprej.
- Da: O naravnanosti politike se bo odločalo na vsaki seji posebej.
- Gospodarska rast v evrskem območju je v zadnjem lanskem četrtletju znašala 0,3 odstotka.
- Da: Realni BDP se je v zadnjem četrtletju povečal za 0,3 odstotka.
- Gospodarski obeti ostajajo negotovi zaradi trgovinskih politik velesil in geopolitičnih napetosti.
- Delno: Omenjene so spremembe carinske politike in geopolitične negotovosti.
- Letna stopnja inflacije v območju z evrom se je januarja znižala na 1,7 odstotka.
- Da: Januarja je bila inflacija v območju z evrom 1,7-odstotna.
- Močnejši evro bi lahko inflacijo znižal bolj od trenutnih pričakovanj.
- Ni omenjeno
- Osnovna inflacija, ki izključuje cene energentov in hrane, je januarja znašala 2,2 odstotka.
- Da: Osnovna inflacija se je januarja znižala na 2,2 odstotka.
- Rast v evrskem območju so ob koncu leta 2025 poganjale predvsem storitve.
- Da: K rasti je prispevala zlasti rast v storitvenih dejavnostih.
- Slovaška je imela januarja najvišjo inflacijo v evrskem območju (4,2 odstotka).
- Ni omenjeno
- Stopnja brezposelnosti v evrskem območju se je decembra znižala na 6,2 odstotka.
- Ni omenjeno
- Svet ECB je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere pusti nespremenjene.
- Da: Svet ECB se je odločil ohraniti obrestne mere nespremenjene.
- Zaupanje v ameriški dolar je upadlo zaradi nepredvidljive politike Donalda Trumpa.
- Ni omenjeno
- Večer
- Bolgarija se je 1. januarja 2026 uradno pridružila evroobmočju.
- Delno: Omenjenih je 21 držav z evrom, kar vključuje nove članice.
- ECB pričakuje, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni ravni dveh odstotkov.
- Delno: Omenjen je cilj ECB pri dveh odstotkih za stabilnost cen.
- ECB se glede prihodnjih ravni obrestnih mer ne zavezuje vnaprej.
- Delno: Analitiki le ugibajo o prihodnjih potezah ECB.
- Gospodarska rast v evrskem območju je v zadnjem lanskem četrtletju znašala 0,3 odstotka.
- Ni omenjeno
- Gospodarski obeti ostajajo negotovi zaradi trgovinskih politik velesil in geopolitičnih napetosti.
- Delno: Omenjena je nepredvidljiva politika Trumpa in vpliv Kitajske.
- Letna stopnja inflacije v območju z evrom se je januarja znižala na 1,7 odstotka.
- Da: Članek potrjuje januarsko inflacijo v višini 1,7 odstotka.
- Močnejši evro bi lahko inflacijo znižal bolj od trenutnih pričakovanj.
- Da: Močna valuta po besedah ekonomistke zmanjšuje inflacijo.
- Osnovna inflacija, ki izključuje cene energentov in hrane, je januarja znašala 2,2 odstotka.
- Da: Članek navaja osnovno inflacijo v višini 2,2 odstotka.
- Rast v evrskem območju so ob koncu leta 2025 poganjale predvsem storitve.
- Delno: Storitve so se januarja podražile najbolj (3,2 %).
- Slovaška je imela januarja najvišjo inflacijo v evrskem območju (4,2 odstotka).
- Da: Članek potrjuje najvišjo inflacijo na Slovaškem (4,2 %).
- Stopnja brezposelnosti v evrskem območju se je decembra znižala na 6,2 odstotka.
- Ni omenjeno
- Svet ECB je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere pusti nespremenjene.
- Delno: Članek navaja, da ECB ohranja obrestno mero nespremenjeno.
- Zaupanje v ameriški dolar je upadlo zaradi nepredvidljive politike Donalda Trumpa.
- Da: Članek neposredno navaja upad zaupanja zaradi Trumpove politike.
Analiza sentimenta
| Entiteta | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | Večer | Bloomberg Adria | SiOL | European Central Bank |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Evroobmočje | Mediji so nevtralno informativni, ECB pa poudarja prednosti. | Nevtralno: Informativna omemba rasti gospodarske aktivnosti. | Nevtralno: Opisano kot gospodarsko okolje z odporno rastjo in tveganji. | Nevtralno: Informativno poročanje o stopnji inflacije v regiji. | Ni omenjeno | Nevtralno: Opisano skozi gospodarske kazalnike brez meta-vrednotenja. | Pozitivno: Izpostavljena privlačnost valute in prednosti povezovanja. |
| Združene države Amerike | RTV kritičen do stabilnosti, Večer nevtralen glede financ. | Ni omenjeno | Negativno: Omenjeno izgubljanje zaupanja v ZDA kot dejavnik stabilnosti. | Nevtralno: Omenjene posredno preko dolarja in politike predsednika. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Evropska centralna banka (ECB) | Vsi viri so nevtralni; razlika je le v vlogi poročevalca. | Nevtralno: Omenjena v kontekstu odločitev o obrestnih merah. | Nevtralno: Omenjena kot organ odločanja in vir informacij brez vrednotenja. | Nevtralno: Omenjena v kontekstu ciljne inflacije in obrestnih mer. | Nevtralno: Poročanje o odločitvi in povzemanje uradnih izjav. | Nevtralno: Omenjena v kontekstu sej in odločitev o obrestnih merah. | Nevtralno: Institucija je govorec, ki poroča o svojih odločitvah. |
| Eurostat | Vsi viri so nevtralni, razlikujejo se le v vrsti podatkov. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Naveden kot vir statističnih podatkov o inflaciji. | Ni omenjeno | Nevtralno: Naveden kot vir statističnih podatkov o inflaciji. | Nevtralno: Omenjen le kot vir statističnih podatkov o rasti BDP. |
| Primož Dolenc | Viri so nevtralni; poudarjajo le strokovno vlogo govorca. | Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki pojasnjuje gospodarske razmere. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Nastopa kot govorec in podaja strokovne ocene brez vrednotenja. | Ni omenjeno |
| Christine Lagarde | Viri so enotno nevtralni; poudarek je le na uradni vlogi. | Ni omenjeno | Nevtralno: Citirana kot govorka in predsednica brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki podaja uradno izjavo brez vrednotenja. |
| Banka Slovenije | Le STA in SiOL jo nevtralno vežejo na vodstvo Dolenca. | Nevtralno: Omenjena le kot institucija, ki jo vodi Dolenc. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjena le kot institucija, ki jo vodi Dolenc. | Ni omenjeno |
| Donald Trump | Večina virov molči, Večer pa izpostavlja nepredvidljivost. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Negativno: Njegova politika opisana kot nepredvidljiva. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Bolgarija | Le ECB poroča o vstopu v evroobmočje, ostali molčijo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Pozitivno: Čestitke ob pridružitvi evroobmočju. |
| Slovenija | Le Večer podaja nevtralno statistiko, ostali molčijo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Navedena zgolj statistična ocena inflacije za državo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Jörg Krämer | Večer ga citira kot strokovnjaka, ostali ga ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Citiran kot strokovni vir brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Commerzbank | Le Večer jo nevtralno navaja kot vir ekonomista, drugi molčijo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Navedena kot institucija citiranega ekonomista. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| S&P Global Market Intelligence | Večina molči, Večer jo nevtralno navaja kot vir stroke. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Navedena kot institucija citiranega strokovnjaka. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Luis de Guindos | Le ECB ga nevtralno navaja, slovenski mediji ga ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen kot prisoten podpredsednik brez meta-vrednotenja. |
| Dimitar Radev | Slovenski mediji ga ignorirajo, ECB pa toplo pozdravlja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Pozitivno: Toplo pozdravljen ob vstopu v Svet ECB. |
entities
- Evroobmočje
- Združene države Amerike
- Evropska centralna banka (ECB)
- Eurostat
- Primož Dolenc
- Christine Lagarde
- Banka Slovenije
- Donald Trump
- Bolgarija
- Slovenija
- Jörg Krämer
- Commerzbank
- S&P Global Market Intelligence
- Luis de Guindos
- Dimitar Radev
key differences
- Banka Slovenije
- Le STA in SiOL jo nevtralno vežejo na vodstvo Dolenca.
- Bolgarija
- Le ECB poroča o vstopu v evroobmočje, ostali molčijo.
- Christine Lagarde
- Viri so enotno nevtralni; poudarek je le na uradni vlogi.
- Commerzbank
- Le Večer jo nevtralno navaja kot vir ekonomista, drugi molčijo.
- Dimitar Radev
- Slovenski mediji ga ignorirajo, ECB pa toplo pozdravlja.
- Donald Trump
- Večina virov molči, Večer pa izpostavlja nepredvidljivost.
- Eurostat
- Vsi viri so nevtralni, razlikujejo se le v vrsti podatkov.
- Evroobmočje
- Mediji so nevtralno informativni, ECB pa poudarja prednosti.
- Evropska centralna banka (ECB)
- Vsi viri so nevtralni; razlika je le v vlogi poročevalca.
- Jörg Krämer
- Večer ga citira kot strokovnjaka, ostali ga ne omenjajo.
- Luis de Guindos
- Le ECB ga nevtralno navaja, slovenski mediji ga ne omenjajo.
- Primož Dolenc
- Viri so nevtralni; poudarjajo le strokovno vlogo govorca.
- S&P Global Market Intelligence
- Večina molči, Večer jo nevtralno navaja kot vir stroke.
- Slovenija
- Le Večer podaja nevtralno statistiko, ostali molčijo.
- Združene države Amerike
- RTV kritičen do stabilnosti, Večer nevtralen glede financ.
source analyses
- Bloomberg Adria
- Banka Slovenije
- Ni omenjeno
- Bolgarija
- Ni omenjeno
- Christine Lagarde
- Ni omenjeno
- Commerzbank
- Ni omenjeno
- Dimitar Radev
- Ni omenjeno
- Donald Trump
- Ni omenjeno
- Eurostat
- Ni omenjeno
- Evroobmočje
- Ni omenjeno
- Evropska centralna banka (ECB)
- Nevtralno: Poročanje o odločitvi in povzemanje uradnih izjav.
- Jörg Krämer
- Ni omenjeno
- Luis de Guindos
- Ni omenjeno
- Primož Dolenc
- Ni omenjeno
- S&P Global Market Intelligence
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Ni omenjeno
- Združene države Amerike
- Ni omenjeno
- European Central Bank
- Banka Slovenije
- Ni omenjeno
- Bolgarija
- Pozitivno: Čestitke ob pridružitvi evroobmočju.
- Christine Lagarde
- Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki podaja uradno izjavo brez vrednotenja.
- Commerzbank
- Ni omenjeno
- Dimitar Radev
- Pozitivno: Toplo pozdravljen ob vstopu v Svet ECB.
- Donald Trump
- Ni omenjeno
- Eurostat
- Nevtralno: Omenjen le kot vir statističnih podatkov o rasti BDP.
- Evroobmočje
- Pozitivno: Izpostavljena privlačnost valute in prednosti povezovanja.
- Evropska centralna banka (ECB)
- Nevtralno: Institucija je govorec, ki poroča o svojih odločitvah.
- Jörg Krämer
- Ni omenjeno
- Luis de Guindos
- Nevtralno: Omenjen kot prisoten podpredsednik brez meta-vrednotenja.
- Primož Dolenc
- Ni omenjeno
- S&P Global Market Intelligence
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Ni omenjeno
- Združene države Amerike
- Ni omenjeno
- RTV Slovenija
- Banka Slovenije
- Ni omenjeno
- Bolgarija
- Ni omenjeno
- Christine Lagarde
- Nevtralno: Citirana kot govorka in predsednica brez meta-vrednotenja.
- Commerzbank
- Ni omenjeno
- Dimitar Radev
- Ni omenjeno
- Donald Trump
- Ni omenjeno
- Eurostat
- Ni omenjeno
- Evroobmočje
- Nevtralno: Opisano kot gospodarsko okolje z odporno rastjo in tveganji.
- Evropska centralna banka (ECB)
- Nevtralno: Omenjena kot organ odločanja in vir informacij brez vrednotenja.
- Jörg Krämer
- Ni omenjeno
- Luis de Guindos
- Ni omenjeno
- Primož Dolenc
- Ni omenjeno
- S&P Global Market Intelligence
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Ni omenjeno
- Združene države Amerike
- Negativno: Omenjeno izgubljanje zaupanja v ZDA kot dejavnik stabilnosti.
- STA
- Banka Slovenije
- Nevtralno: Omenjena le kot institucija, ki jo vodi Dolenc.
- Bolgarija
- Ni omenjeno
- Christine Lagarde
- Ni omenjeno
- Commerzbank
- Ni omenjeno
- Dimitar Radev
- Ni omenjeno
- Donald Trump
- Ni omenjeno
- Eurostat
- Ni omenjeno
- Evroobmočje
- Nevtralno: Informativna omemba rasti gospodarske aktivnosti.
- Evropska centralna banka (ECB)
- Nevtralno: Omenjena v kontekstu odločitev o obrestnih merah.
- Jörg Krämer
- Ni omenjeno
- Luis de Guindos
- Ni omenjeno
- Primož Dolenc
- Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki pojasnjuje gospodarske razmere.
- S&P Global Market Intelligence
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Ni omenjeno
- Združene države Amerike
- Ni omenjeno
- SiOL
- Banka Slovenije
- Nevtralno: Omenjena le kot institucija, ki jo vodi Dolenc.
- Bolgarija
- Ni omenjeno
- Christine Lagarde
- Ni omenjeno
- Commerzbank
- Ni omenjeno
- Dimitar Radev
- Ni omenjeno
- Donald Trump
- Ni omenjeno
- Eurostat
- Nevtralno: Naveden kot vir statističnih podatkov o inflaciji.
- Evroobmočje
- Nevtralno: Opisano skozi gospodarske kazalnike brez meta-vrednotenja.
- Evropska centralna banka (ECB)
- Nevtralno: Omenjena v kontekstu sej in odločitev o obrestnih merah.
- Jörg Krämer
- Ni omenjeno
- Luis de Guindos
- Ni omenjeno
- Primož Dolenc
- Nevtralno: Nastopa kot govorec in podaja strokovne ocene brez vrednotenja.
- S&P Global Market Intelligence
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Ni omenjeno
- Združene države Amerike
- Ni omenjeno
- Večer
- Banka Slovenije
- Ni omenjeno
- Bolgarija
- Ni omenjeno
- Christine Lagarde
- Ni omenjeno
- Commerzbank
- Nevtralno: Navedena kot institucija citiranega ekonomista.
- Dimitar Radev
- Ni omenjeno
- Donald Trump
- Negativno: Njegova politika opisana kot nepredvidljiva.
- Eurostat
- Nevtralno: Naveden kot vir statističnih podatkov o inflaciji.
- Evroobmočje
- Nevtralno: Informativno poročanje o stopnji inflacije v regiji.
- Evropska centralna banka (ECB)
- Nevtralno: Omenjena v kontekstu ciljne inflacije in obrestnih mer.
- Jörg Krämer
- Nevtralno: Citiran kot strokovni vir brez meta-vrednotenja.
- Luis de Guindos
- Ni omenjeno
- Primož Dolenc
- Ni omenjeno
- S&P Global Market Intelligence
- Nevtralno: Navedena kot institucija citiranega strokovnjaka.
- Slovenija
- Nevtralno: Navedena zgolj statistična ocena inflacije za državo.
- Združene države Amerike
- Nevtralno: Omenjene posredno preko dolarja in politike predsednika.
Viri
- articles
- article order
- 11
- body
- Ljubljana, 06. februarja (STA) Rast gospodarske aktivnosti v območju z evrom se nadaljuje, inflacija pa ostaja blizu cilja dveh odstotkov, je po včerajšnji odločitvi sveta ECB, da ne spremeni osrednjih evrskih obrestnih mer, dejal novoizvoljeni guverner Banke Slovenije Primož Dolenc. Kot je ...
- language
- slv
- published at
- 2026-02-06T09:04:53
- source
- STA
- title
- Dolenc: Nadaljnji koraki ECB še naprej odvisni od inflacijskih obetov
- url
- https://www.sta.si/3518900/
- article order
- 5
- body
- Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za evrsko denarno politiko, tako ostaja pri 2,00 odstotka, obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa pri 2,15 oziroma 2,40 odstotka. Trenutni makroekonomski podatki govorijo v prid ohranjanju nespremenjene denarne politike. Rast cen življenjskih potrebščin v državah z evrom se je januarja tako še nekoliko zmanjšala. Letna stopnja inflacije je bila 1,7-odstotna, kar je 0,3 odstotne točke manj kot decembra lani. Obenem je gospodarska rast v evrskem območju glede na prvo oceno presegla pričakovanja. BDP območja z evrom se je po sezonsko prilagojenih podatkih v zadnjem lanskem četrtletju okrepil za 0,3 odstotka, medletno za 1,3 odstotka, v celotnem 2025 pa za 1,5 odstotka. Svet ECB-ja je v izjavi po koncu dvodnevnega zasedanja zapisal, da je posodobljena ocena osrednjega organa evrske denarne politike znova potrdila, da se bo medletna inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni ravni dveh odstotkov. Gospodarstvo medtem po oceni sveta ostaja odporno v zahtevnem svetovnem okolju. Rast podpirajo nizka brezposelnost, dobro finančno stanje zasebnega sektorja, postopno izvajanje načrta povečane javne porabe za obrambo in infrastrukturo ter spodbujevalni učinki preteklih znižanj obrestnih mer. Teh je bilo do julija lani sedem zapored, od tedaj se denarna politika ni spreminjala. Predsednica ECB-ja Christina Lagarde je novinarjem po seji sveta povedala, da so rast ob koncu leta 2025 poganjale predvsem storitve, še posebej informacijske in komunikacijske tehnologije. Odpornost kljub nasprotnim vetrovom v globalnem okolju kaže tudi predelovalni sektor. Krepi se dinamika v gradbeništvu, predvsem zaradi pospeška javnih investicij. Razmere na trgu dela ostajajo v povprečju ugodne in spodbujajo porabo gospodinjstev, pričakuje se tudi dodatna krepitev naložbe podjetij, predvsem v digitalizacijo. Vseeno so gospodarski obeti še naprej negotovi, kar je po navedbah sveta predvsem posledica vztrajanja negotovosti glede trgovinskih politik velesil in geopolitičnih napetosti. Kot izziv je Lagarde omenila tudi krepitev tečaja evra. To je še posebej izpostavila med tveganji za nadaljnji razvoj inflacije. Zaradi negativnega učinka carin in močnejšega evra bi lahko upadlo povpraševanje po evrskem izvozu, obenem bi lahko zaradi visokih ameriških carin prišlo do preusmeritve blaga na trg evrskega območja. Močnejši evro znižuje tudi ceno uvoza. "Močnejši evro bi lahko inflacijo znižal bolj od sedanjih pričakovanj," je pripomnila Lagarde. Člani sveta ECB so se na tokratnem zasedanju tako pogovarjali tudi o tečaju evra, s katerim se sicer trguje prosto, centralna banka pa na valutnem trgu ne posreduje. Evro se je ob izgubljanju zaupanja v ZDA kot dejavnik stabilnosti v svetovnem gospodarstvu v zadnjem času precej okrepil, pred dnevi je celo presegel mejo 1,20 dolarja. Vmes je sicer spet nazadoval na okoli 1,18 dolarja. Po besedah Lagarde so zadnja nihanja skladna s povprečnimi premiki tečaja skupne valute in že vračunana tudi v scenarije ECB. Analitiki so v zadnjih dneh opozarjali, da bi v primeru, ko bi se ob morebitni izrazitejši krepitvi tečaja evra združila učinka nižje inflacije in težav za izvozni del gospodarstva, centralni bančniki lahko začeli razmišljati tudi o znižanju obrestnih mer. A za zdaj je večinsko mnenje, da večjih sprememb denarne politike v nadaljevanju leta ne gre pričakovati. "Smo v dobrem položaju in inflacija je tudi v dobrem položaju," je dejala Francozinja na čelu ECB.
- language
- slv
- published at
- 2026-02-05T16:53:49
- source
- RTV Slovenija
- title
- Evrske obrestne mere ostajajo nespremenjene
- url
- https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/evrske-obrestne-mere-ostajajo-nespremenjene/772515
- article order
- 14
- body
- Letna stopnja inflacije v območju z evrom je bila januarja po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat 1,7 odstotka. To pomeni, da je dosegla najnižjo raven po septembru 2024. V primerjavi z decembrom lani se je znižala za 0,3 odstotne točke. Osnovna inflacija, pri kateri se ne upošteva cen energentov, hrane, alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov, je januarja znašala 2,2 odstotka, kar je najmanj od oktobra 2021. Decembra lani je znašala 2,3 odstotka. Najbolj, za 3,2 odstotka, so se po prvi oceni na Eurostatu januarja letos v primerjavi z januarjem lani podražile storitve, z rastjo 2,7 odstotka jim sledijo hrana, alkoholne pijače in tobačni izdelki. Cene industrijskega blaga brez energentov so bile januarja letos v primerjavi z januarjem lani višje za 0,4 odstotka, energenti pa so se pocenili za 4,1 odstotka. Med 21 državami z evrom je po sedanji oceni imela januarja najvišjo inflacijo Slovaška (4,2 odstotka), sledita ji Hrvaška (3,6 odstotka) in Litva (2,8 odstotka). Najnižjo inflacijo pa bodo predvidoma imele Francija (0,4 odstotka), Finska in Italija (obe po 1 odstotek). V Sloveniji je bila letna stopnja inflacije v januarju po prvi oceni Eurostata 2,4 odstotka. Padec letne stopnje inflacije na 1,7 odstotka, kar je pod ciljem Evropske centralne banke (ECB), ki je okrog dva odstotka, je predvsem posledica znižanja inflacije v Franciji in Italiji kot drugem in tretjem največjem gospodarstvu v območju z evrom. Drugi razlog je po oceni analitikov padec cen energije za 4,1 odstotka. Ker je z 1,7 odstotka letna stopnja inflacije v območju z evrom padla občutno pod dva odstotka, se postavlja vprašanje, ali bo ECB v prihodnjih mesecih znižala obrestne mere. "Če se bo ta trend zaradi znižanja cen kitajskih ponudnikov nadaljeval, se bodo verjetno pojavile spekulacije o nadaljnjem znižanju obrestnih mer ECB," je pravi glavni ekonomist Commerzbank Jörg Krämer. Bolj verjetno je, da bo ECB obrestne mere v nadaljevanju leta znižala, kot da jih bo zvišala, je prepričan. Od sredine leta 2024 do sredine leta 2025 je ECB ključno obrestno mero v več korakih znižala na dva odstotka in jo od takrat ohranja nespremenjeno. "Glede na to, da je osnovna inflacija še vedno nekoliko previsoka in da se pričakuje, da bo gospodarstvo evrskega območja pozneje v letu ponovno pridobilo zagon, menim, da bo ECB v bližnji prihodnosti najverjetneje obrestne mere ohranila nespremenjene," je za agencijo Reuters dejal Diego Iscaro, vodja oddelka za evropsko gospodarstvo pri S&P Global Market Intelligence. "Inflacija pod ciljno vrednostjo in moč evra glede na dolar sta dejavnika, ki lahko ECB prisilita, da še enkrat premisli o ohranitvi uveljavljenih ukrepov," je dejala Melissa Davies, ekonomistka pri Redburn Atlantic. Evro je januarja prvič od leta 2021 presegel mejo 1,20 dolarja. Zaupanje v dolar je na finančnih trgih upadlo zaradi nepredvidljive politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa. To je povzročilo padec tečaja dolarja in povečanje vrednosti evra. Močna valuta pa podraži izvoz in hkrati poceni uvoz, kar zavira gospodarsko rast in zmanjšuje inflacijo. ECB je ciljno inflacijo določila pri dveh odstotkih zato, ker to po njenih izračunih zagotavlja stabilnost cen.
- language
- slv
- published at
- 2026-02-09T07:41:37
- source
- Večer
- title
- Evrska inflacija je najnižja po septembru 2024. Kako je v Sloveniji?
- url
- https://vecer.com/slovenija/evrska-inflacija-je-najnizja-po-septembru-2024-kako-je-v-sloveniji-10405257
- article order
- 2
- body
- Svet Evcropske centralne banke (ECB) je danes pričakovano odločil, da ohrani vse tri ključne obrestne mere ECB na dozdajšnjih ravneh. Obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila bodo tako še naprej znašale 2,00, 2,15 oziroma 2,40 odstotka. "Posodobljena ocena je znova potrdila, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni dvoodstotni ravni. Gospodarstvo ostaja odporno v zahtevnem svetovnem okolju. Rast podpirajo nizka brezposelnost, dobro finančno stanje zasebnega sektorja, postopno izvajanje dogovorjene javne porabe za obrambo in infrastrukturo ter spodbujevalni učinki preteklih znižanj obrestnih mer. Vseeno so obeti še vedno negotovi, kar je predvsem posledica vztrajne negotovosti glede svetovnih trgovinskih politik in geopolitičnih napetosti," so sporočili iz ECB. Svet ECB stremi k stabilizaciji inflacije v srednjeročnem obdobju na ciljni dvoodstotni ravni. "O ustrezni naravnanosti denarne politike se bo odločal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike," pravijo in dodajajo, da se Svet ECB glede ravni ključnih obrestnih mer ne zavezuje vnaprej.
- language
- slv
- published at
- 2026-02-05T13:34:26
- source
- Bloomberg Adria
- title
- ECB sprejela odločitev o obrestnih merah
- url
- https://si.bloombergadria.com/financni-trgi/denar/96554/ecb-ni-posegla-v-obrestne-mere/news
- article order
- 8
- body
- Rast gospodarske aktivnosti v območju z evrom se nadaljuje, inflacija pa ostaja blizu cilja dveh odstotkov, je po odločitvi sveta ECB, da ne spremeni osrednjih evrskih obrestnih mer, dejal guverner Banke Slovenije Primož Dolenc. Kot je poudaril, bodo nadaljnji koraki banke še naprej osnovani na oceni inflacijskih obetov in spremljajočih tveganj. Inflacija je bila januarja v območju z evrom glede na prvo oceno evropskega statističnega urada Eurostat 1,7-odstotna, kar je 0,3 odstotne točke manj kot decembra. Nižja inflacija je posledica močnega upada energetske inflacije in nekoliko nižje storitvene inflacije, pod vplivom katere se je osnovna inflacija januarja znižala na 2,2 odstotka, je v izjavi po četrtkovi odločitvi sveta Evropske centralne banke (ECB), da ne spremeni osrednjih evrskih obrestnih mer, zapisal Dolenc. Gibanje gospodarske aktivnosti območja z evrom je bilo v lanskem zadnjem četrtletju nekoliko ugodnejše od pričakovanj, saj se je realni BDP v primerjavi s četrtletjem prej povečal za 0,3 odstotka. Glede na dostopne mesečne podatke je k temu prispevala zlasti rast v storitvenih dejavnostih, medtem ko je aktivnost v predelovalnih dejavnostih ostala pod vplivom sprememb carinske politike, negotovosti in poslabšane konkurenčnosti. Ob tem zadnji kazalniki gibanja proizvodnega sektorja nakazujejo relativno ugodne razmere tudi na začetku novega leta, saj je januarski indeks vodij nabav (PMI) z vrednostjo 51,3 ostal v območju zmerne rasti, je zapisal Dolenc. Dodal je, da je bilo dogajanje na finančnih trgih zaznamovano s povečanimi geopolitičnimi negotovostmi. Kljub temu so od decembrskega zasedanja sveta ECB zahtevane donosnosti večine evrskih državnih obveznic zabeležile zelo majhne spremembe na račun ugodne makroekonomske slike, nihanja v segmentu državnih obveznic pa so ostala nizka. Kreditni pribitki tako državnih kot tudi podjetniških obveznic ostajajo na zgodovinsko nizkih ravneh, medtem ko so se vrednosti osrednjih svetovnih delniških indeksov večinoma nekoliko zvišale. Svet ECB se je na podlagi teh podatkov na četrtkovi seji odločil, da ponovno ohrani obrestne mere nespremenjene. Obrestna mera za mejni depozit, ki najbolje odraža naravnanost denarne politike, tako ostaja na ravni dveh odstotkov. "Prihodnje odločitve sveta ECB bodo še naprej usmerjene v naš cilj, da se inflacija stabilizira pri dveh odstotkih na srednji rok," je poudaril Dolenc. Kot je pojasnil, bodo nadaljnji koraki osnovani na oceni inflacijskih obetov in spremljajočih tveganj, dinamiki osnovne inflacije in jakosti učinkovanja ukrepov denarne politike. O naravnanosti denarne politike se bo še naprej odločalo na vsaki seji posebej, je sklenil.
- language
- slv
- published at
- 2026-02-06T09:07:17
- source
- SiOL
- title
- Dolenc: Gospodarska aktivnost območja evra ostaja odporna
- url
- https://siol.net/novice/slovenija/dolenc-nadaljnji-koraki-ecb-se-naprej-odvisni-od-inflacijskih-obetov-683745
- article order
- 10
- body
- Christine Lagarde, predsednica ECB, Luis de Guindos, podpredsednik ECB Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Najprej bi rada čestitala Bolgariji, ki se je 1. januarja 2026 pridružila euroobmočju. Obenem toplo pozdravljava Dimitarja Radeva, guvernerja centralne banke Българска народна банка (Bolgarska narodna banka), v Svetu ECB. Članstvo v euroobmočju se je od leta 1999 skoraj podvojilo, kar priča o privlačnosti enotne valute in trajnih prednostih evropskega povezovanja. Zdaj bova poročala o rezultatih današnje seje. Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Naša posodobljena ocena znova potrjuje, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni. Gospodarstvo ostaja odporno v zahtevnem svetovnem okolju. Rast podpirajo nizka brezposelnost, dobro finančno stanje zasebnega sektorja, postopno izvajanje dogovorjene javne porabe za obrambo in infrastrukturo ter spodbujevalni učinki naših preteklih znižanj obrestnih mer. Vseeno so obeti še vedno negotovi, kar je predvsem posledica vztrajne negotovosti glede svetovnih trgovinskih politik in geopolitičnih napetosti. Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bomo odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej. Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu. Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer. Gospodarstvo je v zadnjem četrtletju lanskega leta po Eurostatovi prvi oceni zraslo za 0,3%. Rast poganjajo predvsem storitve, zlasti v informacijskem in komunikacijskem sektorju. Predelovalne dejavnosti ostajajo odporne kljub zaviralnim dejavnikom iz svetovne trgovinske menjave in geopolitične negotovosti. V gradbeništvu se zagon povečuje, k čemur prispevajo tudi javne naložbe. Trg dela še vedno podpira dohodke, čeprav se je povpraševanje po delovni sili še nadalje ohladilo. Stopnja brezposelnosti je decembra znašala 6,2%, potem ko je bila novembra na ravni 6,3%. Naraščanje dohodkov iz dela bo skupaj z nižjo stopnjo varčevanja gospodinjstev predvidoma krepilo zasebno potrošnjo. K domačemu povpraševanju bodo prispevali tudi državni izdatki za infrastrukturo in obrambo. Podjetniške naložbe se bodo po pričakovanjih še dodatno okrepile in ankete kažejo, da podjetja vse več vlagajo v nove digitalne tehnologije. Po drugi strani je zunanje okolje zaradi višjih carin in močnejšega eura v lanskem letu še vedno zahtevno. Svet ECB poudarja, da je treba v sedanjem geopolitičnem kontekstu nujno okrepiti euroobmočje in njegovo gospodarstvo. Vlade bi morale dajati prednost vzdržnim javnim financam, strateškim naložbam in strukturnim reformam, ki pospešujejo gospodarsko rast. Še vedno je bistveno, da se sprosti celoten potencial enotnega trga. Prav tako je pomembno, da se po ambicioznem časovnem načrtu povečuje integracija kapitalskih trgov z dokončanjem unije prihrankov in naložb ter bančne unije, in da se hitro sprejme uredba o uvedbi digitalnega eura. Inflacija se je januarja znižala na 1,7%, potem ko je bila decembra na ravni 2,0%, novembra pa 2,1%. V skupini energentov je inflacija upadla na -4,1%, potem ko je decembra znašala -1,9% in novembra -0,5%, v skupini hrane pa se je zvišala na 2,7%, z 2,5% v decembru in 2,4% v novembru. Inflacija brez energentov in hrane se je znižala na 2,2%, potem ko je decembra znašala 2,3%, novembra pa 2,4%. Blagovna inflacija se je rahlo zvišala na 0,4%, storitvena inflacija pa je upadla na 3,2%, s 3,4% v decembru in 3,5% v novembru. Kazalniki osnovne inflacije se v zadnjih mesecih niso veliko spremenili in ostajajo skladni z 2-odstotnim srednjeročnim ciljem. Rast dogovorjenih plač in v prihodnost usmerjeni kazalniki, kot so plačni kazalnik ECB in ankete o plačnih pričakovanjih, nakazujejo, da se bo rast stroškov dela še naprej upočasnjevala. Vendar pa ostaja negotovo, koliko bodo k skupni rasti plač prispevala izplačila poleg in onkraj komponente dogovorjenih plač. Večina meril dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj je še vedno na ravni okrog 2%, kar podpira stabilizacijo inflacije okrog ciljne ravni. Euroobmočje se še vedno sooča z volatilnim svetovnim okoljem ekonomskih politik. Ponovna okrepitev negotovosti bi lahko zavirala povpraševanje. Na povpraševanje bi lahko negativno vplivalo tudi poslabšanje razpoloženja na svetovnih finančnih trgih. Nadaljnja trenja v mednarodni trgovinski menjavi bi lahko ovirala dobavne verige, zmanjšala izvoz in oslabila potrošnjo in naložbe. Geopolitične napetosti, zlasti ruska neupravičena vojna proti Ukrajini, ostajajo pomemben vir negotovosti. Nasprotno bi načrtovani izdatki za obrambo in infrastrukturo skupaj z izvajanjem reform za povečanje produktivnosti in uvajanjem novih tehnologij v podjetjih euroobmočja lahko rast okrepili bolj, kot je pričakovano, med drugim tudi s pozitivnim vplivom na zaupanje podjetij in potrošnikov. Rast bi lahko na višjo raven od trenutno pričakovane pospešili tudi novi trgovinski dogovori in globlja integracija evropskega enotnega trga. Za inflacijo so obeti še vedno bolj negotovi kot običajno, saj svetovno okolje ekonomskih politik ostaja volatilno. Inflacija bi lahko bila nižja, če bi se povpraševanje po izvozu euroobmočja zaradi carin zmanjšalo bolj, kot je pričakovano, in če bi države s presežnimi zmogljivostmi še dodatno povečale izvoz v euroobmočje. Poleg tega bi močnejši euro lahko inflacijo potisnil navzdol bolj, kot je pričakovano. Bolj volatilni finančni trgi z večjim odporom do tveganja bi lahko zavirali povpraševanje in s tem zniževali tudi inflacijo. Nasprotno bi bila inflacija lahko višja od pričakovane, če bi se trajno zvišale cene energentov ali če bi se zaradi bolj fragmentiranih svetovnih dobavnih verig zvišale uvozne cene, če bi bila motena dobava kritičnih surovin in če bi se zaostrile omejitve zmogljivosti v gospodarstvu euroobmočja. Če se bo rast plač zniževala počasneje, bi se storitvena inflacija lahko znižala pozneje, kot je pričakovano. K zvišanju inflacije bi na srednji rok lahko prispevalo tudi načrtovano povečanje izdatkov za obrambo in infrastrukturo. Zaradi ekstremnih vremenskih pojavov ter splošnejšega napredovanja krize v zvezi s podnebjem in naravo bi se cene hrane lahko zvišale bolj, kot je pričakovano. Tržne obrestne mere so se od zadnje seje Sveta ECB znižale, medtem ko se je zaradi svetovnih trgovinskih in geopolitičnih napetosti začasno povečala volatilnost na finančnih trgih. Obrestne mere za bančna posojila podjetjem so se decembra zvišale na 3,6%, potem ko so novembra znašale 3,5%, enako tudi stroški izdajanja tržnih dolžniških vrednostnih papirjev. Povprečna obrestna mera za nova hipotekarna posojila je bila tudi decembra nespremenjena na ravni 3,3%. Bančno posojanje podjetjem se je decembra na medletni ravni povečalo za 3,0%, potem ko je novembra rast znašala 3,1%, oktobra pa 2,9%. Obseg izdanih podjetniških obveznic se je decembra povečal za 3,4%. Kot je pokazala naša najnovejša anketa o bančnih posojilih v euroobmočju, se je povpraševanje podjetij po kreditiranju v četrtem četrtletju rahlo povečalo, zlasti za financiranje zalog in obratnega kapitala. Po drugi strani so se kreditni standardi za posojila podjetjem ponovno zaostrili. Hipotekarno posojanje se je v odziv na nadaljnjo rast povpraševanja po posojilih in sproščanje kreditnih standardov povečalo za 3,0%, potem ko je novembra rast znašala 2,9%, oktobra pa 2,8%. Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bomo odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Pri sklepih o obrestnih merah bomo izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej. V vsakem primeru smo v okviru našega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili vzdržno stabilizacijo inflacije na ciljni ravni v srednjeročnem obdobju ter ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike. Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.
- language
- slv
- published at
- 2026-02-05T14:47:36
- source
- European Central Bank
- title
- TISKOVNA KONFERENCA
- url
- https://www.ecb.europa.eu/press/press_conference/monetary-policy-statement/2026/html/ecb.is260205~50858cb986.sl.html
- source scope
- analyzed source count
- 6
- omitted articles
- omitted source count
- 0
- total source count
- 6