MedVrsticami

Slovenija z zagonom tovarne SLAIF krepi prenos znanja UI v gospodarstvo 9.2.2026

Analizirano 10 od 11 virov Slovenščina

V Ljubljani je bila uradno odprta Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF), ki predstavlja eno najpomembnejših nacionalnih pobud za tehnološki preboj. Projekt v skupni vrednosti 135 milijonov evrov sofinancirata Republika Slovenija in evropsko podjetje EuroHPC. Osrednji cilj tovarne je vzpostavitev infrastrukture, ki bo omogočila prenos bogatega domačega znanja s področja umetne inteligence neposredno v industrijo, javni sektor in znanost. Ključni element projekta je nov superračunalnik, prilagojen za potrebe umetne inteligence, ki bo leta 2027 nadomestil obstoječi sistem Vega. Za razliko od prejšnjih sistemov bo ta infrastruktura poleg znanstvenikov dostopna tudi gospodarstvu ter malim in srednjim podjetjem. Vlada ob tem načrtuje tudi vzpostavitev nacionalne platforme generativne umetne inteligence, ki bi bila dostopna vsem državljanom, s čimer želi Slovenija aktivno oblikovati svojo digitalno prihodnost in tehnološko suverenost v okviru EU.

Infografika

image url: /static/img/infographics/sl_e79db82d21eae5c7.webp

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	N1	Portal GOV.SI	SiOL	Žurnal24	Svet24	Primorske Novice	Gorenjski Glas	Si21
Slovenija ne zaostaja pri znanju s področja umetne inteligence, temveč le pri infrastrukturi.	Viri potrjujejo znanje, razhajajo pa se pri infrastrukturi.	Delno: Golob poudarja, da pri znanju ne zaostajamo, infrastrukture ne omenja.	Da: Premier Golob je izpostavil, da pri znanju zagotovo ne zaostajamo.	Delno: Naslov in vsebina potrjujeta znanje, infrastruktura je cilj SLAIF.	Ni omenjeno	Da: Golob meni, da ne zaostajamo v znanju, morda le v infrastrukturi.	Da: Golob meni, da morda zaostajamo v infrastrukturi, ne pa v znanju.	Delno: Golob meni, da morda zaostajamo le pri infrastrukturi.	Delno: Golob poudarja izkoriščanje znanja in gradnjo nove infrastrukture.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Novi superračunalnik bo poleg znanstvenikov dostopen tudi industriji, gospodarstvu in državljanom.	Večina potrjuje dostop vsem, nekateri pa državljane izpuščajo.	Ni omenjeno	Da: Premier je poudaril dostopnost za industrijo in državljane.	Delno: Omenjena je uporaba v industriji, javnem sektorju in znanosti.	Delno: Omenjena sta znanstvena skupnost in gospodarstvo/industrija.	Da: Premier je izpostavil dostop za industrijo, gospodarstvo in ljudi.	Da: Golob potrdil dostop za industrijo, gospodarstvo in državljane.	Da: Dostopen bo industriji, gospodarstvu, razmišljajo o državljanih.	Da: Golob potrjuje dostop za industrijo, gospodarstvo in državljane.	Ni omenjeno	Delno: Omenjen dostop za gospodarstvo, raziskovalce in javni sektor.
Doseganje tehnološke suverenosti je ključen korak za oblikovanje lastne digitalne prihodnosti.	Viri nihajo med citiranjem uradne izjave in molkom.	Ni omenjeno	Da: To je neposredna izjava Jerneje Jug Jerše.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Jug Jerše je to izpostavila kot nujen korak za prihodnost.	Delno: Omenjena je suverena UI z evropsko tehnologijo in pravili.	Da: To je poudarila Jerneja Jug Jerše kot nujen korak.	Delno: SLAIF bo Slovenijo naredil za deležnika tehnološke suverenosti.	Ni omenjeno	Da: Digitalna suverenost je soustvarjanje naše digitalne prihodnosti.
Umetna inteligenca ne more nadomestiti medčloveškega odnosa, lahko pa ga razbremeni rutinskih nalog.	Le Gorenjski Glas citira avtorja; večina vir ne omenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Omenjeno reševanje vsakodnevnih težav in odstranjevanje ovir.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Predsednik DS Lotrič je podal identično izjavo.	Ni omenjeno
SLAIF bo predvidoma leta 2027 nadomestil trenutni superračunalniški sistem EuroHPC Vega.	Večina molči; Svet24 in Primorske potrjujeta, Žurnal24 nejasen.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Novi sistem začne delovati 2027, Vega pa je omenjena kot prvi del.	Da: Novi superračunalnik bo do leta 2027 nadomestil sistem Vega.	Da: Besedilo jasno navaja leto 2027 in nadomestitev sistema Vega.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Digitalne kompetence je treba sistematično razvijati na vseh ravneh izobraževanja.	Le Gorenjski Glas potrjuje celovitost, drugi le delno.	Ni omenjeno	Delno: Omenjeno je usposabljanje, a ne specifično vse ravni šolstva.	Delno: Omenjeno je usposabljanje s področja umetne inteligence.	Ni omenjeno	Delno: Omenjeno je usposabljanje, a ne specifično vseh ravni šolstva.	Delno: Omenjeno usposabljanje različnih skupin in razvoj delovne sile.	Delno: Omenjeno je usposabljanje, a ne specifično vse ravni šolstva.	Delno: Omenjena sistematična uporaba prek izobraževanj in podpore.	Da: Ivan Bratko iz SAZU je poudaril točno to nujnost.	Delno: Omenjena so izobraževanja, usposabljanja in delavnice v okviru SLAIF.
Umetna inteligenca bo ključnega pomena za konkurenčnost, varnost in družbeno odpornost.	Le Žurnal24 potrjuje vse tri stebre; drugi poudarke drobijo.	Ni omenjeno	Delno: Omenjena je konkurenčnost in suverenost, ne pa izrecno varnost.	Delno: SLAIF bo podpiral rast ekosistema in uvajanje v industrijo.	Ni omenjeno	Delno: Omenjena je konkurenčnost in tehnološka suverenost.	Da: Dr. Cizelj je UI označil za ključno za te tri stebre.	Delno: Izpostavljena je konkurenčnost in tehnološka suverenost.	Delno: Omenjena globalna konkurenčnost in vpliv na digitalno družbo.	Delno: Omenjena je varnost in strateška vloga v izobraževanju.	Delno: Omenjena konkurenčnost in razvoj za digitalno družbo.
Projekt SLAIF je vreden 135 milijonov evrov in ga sofinancirata Slovenija ter Evropska komisija.	Razlike v vrednosti (135 vs 145 mio) in viru sofinanciranja.	Ni omenjeno	Delno: Vrednost drži, sofinancirata pa Slovenija in EuroHPC.	Ni omenjeno	Delno: Skupna vrednost je 145 mio (75+70), sofinancirata pa RS in EK.	Delno: Vrednost drži, sofinancirata pa Slovenija in EuroHPC.	Delno: Vrednost je 135 mio €, sofinancirata RS in EuroHPC (program EU).	Da: Vrednost je 135 mio EUR, sofinancirata pa jo RS in EK.	Delno: Omenjeno sofinanciranje RS in EK, vrednost 135 mio ni navedena.	Ni omenjeno	Da: Vrednost 135 mio EUR, sofinancirata RS in program EuroHPC.
SLAIF je ena izmed 19 tovarn umetne inteligence, ki se trenutno vzpostavljajo po celotni Evropski uniji.	Večina potrjuje 19 tovarn, Primorske novice navajajo le 13.	Ni omenjeno	Da: Jerneja Jug Jerše je potrdila, da je SLAIF ena izmed 19 tovarn.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Jug Jerše je potrdila, da je SLAIF ena od 19 tovarn v EU.	Da: Dr. Jug Jerše navaja, da je v gradnji 19 tovrstnih tovarn po Evropi.	Da: Jerneja Jug Jerše je potrdila, da je SLAIF ena izmed 19 tovarn.	Delno: Članek navaja pobudo, ki trenutno šteje trinajst tovarn v Evropi.	Ni omenjeno	Delno: Slovenijo povezuje v evropski ekosistem tovarn UI.
Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF) bo pomagala pri prenosu znanja v gospodarstvo.	Soglasna potrditev, Gorenjski glas edini ne omenja.	Da: Premier Golob je to izrecno poudaril ob odprtju.	Da: Naslov in premier potrjujeta prenos znanja v gospodarstvo.	Da: SLAIF bo pomagal pri uvajanju UI v industriji in znanosti.	Da: SLAIF bo opolnomočil industrijo za uporabo modelov UI.	Da: Golob poudarja prenos znanja v gospodarstvo kot glavno prednost.	Da: Golob poudarja prenos znanja strokovnjakov v gospodarstvo prek SLAIF.	Da: Golob je izpostavil pomen prenosa znanja v gospodarstvo.	Da: Golob izpostavlja prenos znanja v gospodarstvo kot glavno prednost.	Ni omenjeno	Da: Cilj je omogočanje prenosa znanja in tehnologij v prakso.
Vlada razmišlja o vzpostavitvi nacionalne platforme generativne umetne inteligence.	Polovica virov potrjuje Golobov načrt, ostali molčijo.	Ni omenjeno	Da: Golob je dejal, da vlada razmišlja o tej platformi znotraj SLAIF.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Golob je dejal, da vlada o tem razmišlja v okviru SLAIF.	Da: Premier Golob je izrecno omenil razmišljanje o tej platformi.	Da: Golob je napovedal razmislek o vzpostavitvi te platforme.	Da: Premier Golob je omenil razmišljanje o tej nacionalni platformi.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Umetno inteligenco v Sloveniji uporablja okoli 750.000 ljudi, kar je nad povprečjem EU.	Le Gorenjski Glas poroča o podatku, ostali ga ignorirajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Minister Papič navaja točno to število in primerjavo z EU.	Ni omenjeno

claims

Slovenija ne zaostaja pri znanju s področja umetne inteligence, temveč le pri infrastrukturi.
Novi superračunalnik bo poleg znanstvenikov dostopen tudi industriji, gospodarstvu in državljanom.
Doseganje tehnološke suverenosti je ključen korak za oblikovanje lastne digitalne prihodnosti.
Umetna inteligenca ne more nadomestiti medčloveškega odnosa, lahko pa ga razbremeni rutinskih nalog.
SLAIF bo predvidoma leta 2027 nadomestil trenutni superračunalniški sistem EuroHPC Vega.
Digitalne kompetence je treba sistematično razvijati na vseh ravneh izobraževanja.
Umetna inteligenca bo ključnega pomena za konkurenčnost, varnost in družbeno odpornost.
Projekt SLAIF je vreden 135 milijonov evrov in ga sofinancirata Slovenija ter Evropska komisija.
SLAIF je ena izmed 19 tovarn umetne inteligence, ki se trenutno vzpostavljajo po celotni Evropski uniji.
Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF) bo pomagala pri prenosu znanja v gospodarstvo.
Vlada razmišlja o vzpostavitvi nacionalne platforme generativne umetne inteligence.
Umetno inteligenco v Sloveniji uporablja okoli 750.000 ljudi, kar je nad povprečjem EU.

key differences

Digitalne kompetence je treba sistematično razvijati na vseh ravneh izobraževanja.: Le Gorenjski Glas potrjuje celovitost, drugi le delno.
Doseganje tehnološke suverenosti je ključen korak za oblikovanje lastne digitalne prihodnosti.: Viri nihajo med citiranjem uradne izjave in molkom.
Novi superračunalnik bo poleg znanstvenikov dostopen tudi industriji, gospodarstvu in državljanom.: Večina potrjuje dostop vsem, nekateri pa državljane izpuščajo.
Projekt SLAIF je vreden 135 milijonov evrov in ga sofinancirata Slovenija ter Evropska komisija.: Razlike v vrednosti (135 vs 145 mio) in viru sofinanciranja.
SLAIF bo predvidoma leta 2027 nadomestil trenutni superračunalniški sistem EuroHPC Vega.: Večina molči; Svet24 in Primorske potrjujeta, Žurnal24 nejasen.
SLAIF je ena izmed 19 tovarn umetne inteligence, ki se trenutno vzpostavljajo po celotni Evropski uniji.: Večina potrjuje 19 tovarn, Primorske novice navajajo le 13.
Slovenija ne zaostaja pri znanju s področja umetne inteligence, temveč le pri infrastrukturi.: Viri potrjujejo znanje, razhajajo pa se pri infrastrukturi.
Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF) bo pomagala pri prenosu znanja v gospodarstvo.: Soglasna potrditev, Gorenjski glas edini ne omenja.
Umetna inteligenca bo ključnega pomena za konkurenčnost, varnost in družbeno odpornost.: Le Žurnal24 potrjuje vse tri stebre; drugi poudarke drobijo.
Umetna inteligenca ne more nadomestiti medčloveškega odnosa, lahko pa ga razbremeni rutinskih nalog.: Le Gorenjski Glas citira avtorja; večina vir ne omenja.
Umetno inteligenco v Sloveniji uporablja okoli 750.000 ljudi, kar je nad povprečjem EU.: Le Gorenjski Glas poroča o podatku, ostali ga ignorirajo.
Vlada razmišlja o vzpostavitvi nacionalne platforme generativne umetne inteligence.: Polovica virov potrjuje Golobov načrt, ostali molčijo.

source analyses

Gorenjski Glas

Digitalne kompetence je treba sistematično razvijati na vseh ravneh izobraževanja.: Da: Ivan Bratko iz SAZU je poudaril točno to nujnost.
Doseganje tehnološke suverenosti je ključen korak za oblikovanje lastne digitalne prihodnosti.: Ni omenjeno
Novi superračunalnik bo poleg znanstvenikov dostopen tudi industriji, gospodarstvu in državljanom.: Ni omenjeno
Projekt SLAIF je vreden 135 milijonov evrov in ga sofinancirata Slovenija ter Evropska komisija.: Ni omenjeno
SLAIF bo predvidoma leta 2027 nadomestil trenutni superračunalniški sistem EuroHPC Vega.: Ni omenjeno
SLAIF je ena izmed 19 tovarn umetne inteligence, ki se trenutno vzpostavljajo po celotni Evropski uniji.: Ni omenjeno
Slovenija ne zaostaja pri znanju s področja umetne inteligence, temveč le pri infrastrukturi.: Ni omenjeno
Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF) bo pomagala pri prenosu znanja v gospodarstvo.: Ni omenjeno
Umetna inteligenca bo ključnega pomena za konkurenčnost, varnost in družbeno odpornost.: Delno: Omenjena je varnost in strateška vloga v izobraževanju.
Umetna inteligenca ne more nadomestiti medčloveškega odnosa, lahko pa ga razbremeni rutinskih nalog.: Da: Predsednik DS Lotrič je podal identično izjavo.
Umetno inteligenco v Sloveniji uporablja okoli 750.000 ljudi, kar je nad povprečjem EU.: Da: Minister Papič navaja točno to število in primerjavo z EU.
Vlada razmišlja o vzpostavitvi nacionalne platforme generativne umetne inteligence.: Ni omenjeno

N1

Digitalne kompetence je treba sistematično razvijati na vseh ravneh izobraževanja.: Delno: Omenjeno je usposabljanje s področja umetne inteligence.
Doseganje tehnološke suverenosti je ključen korak za oblikovanje lastne digitalne prihodnosti.: Ni omenjeno
Novi superračunalnik bo poleg znanstvenikov dostopen tudi industriji, gospodarstvu in državljanom.: Delno: Omenjena je uporaba v industriji, javnem sektorju in znanosti.
Projekt SLAIF je vreden 135 milijonov evrov in ga sofinancirata Slovenija ter Evropska komisija.: Ni omenjeno
SLAIF bo predvidoma leta 2027 nadomestil trenutni superračunalniški sistem EuroHPC Vega.: Ni omenjeno
SLAIF je ena izmed 19 tovarn umetne inteligence, ki se trenutno vzpostavljajo po celotni Evropski uniji.: Ni omenjeno
Slovenija ne zaostaja pri znanju s področja umetne inteligence, temveč le pri infrastrukturi.: Delno: Naslov in vsebina potrjujeta znanje, infrastruktura je cilj SLAIF.
Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF) bo pomagala pri prenosu znanja v gospodarstvo.: Da: SLAIF bo pomagal pri uvajanju UI v industriji in znanosti.
Umetna inteligenca bo ključnega pomena za konkurenčnost, varnost in družbeno odpornost.: Delno: SLAIF bo podpiral rast ekosistema in uvajanje v industrijo.
Umetna inteligenca ne more nadomestiti medčloveškega odnosa, lahko pa ga razbremeni rutinskih nalog.: Ni omenjeno
Umetno inteligenco v Sloveniji uporablja okoli 750.000 ljudi, kar je nad povprečjem EU.: Ni omenjeno
Vlada razmišlja o vzpostavitvi nacionalne platforme generativne umetne inteligence.: Ni omenjeno

Portal GOV.SI

Digitalne kompetence je treba sistematično razvijati na vseh ravneh izobraževanja.: Ni omenjeno
Doseganje tehnološke suverenosti je ključen korak za oblikovanje lastne digitalne prihodnosti.: Ni omenjeno
Novi superračunalnik bo poleg znanstvenikov dostopen tudi industriji, gospodarstvu in državljanom.: Delno: Omenjena sta znanstvena skupnost in gospodarstvo/industrija.
Projekt SLAIF je vreden 135 milijonov evrov in ga sofinancirata Slovenija ter Evropska komisija.: Delno: Skupna vrednost je 145 mio (75+70), sofinancirata pa RS in EK.
SLAIF bo predvidoma leta 2027 nadomestil trenutni superračunalniški sistem EuroHPC Vega.: Ni omenjeno
SLAIF je ena izmed 19 tovarn umetne inteligence, ki se trenutno vzpostavljajo po celotni Evropski uniji.: Ni omenjeno
Slovenija ne zaostaja pri znanju s področja umetne inteligence, temveč le pri infrastrukturi.: Ni omenjeno
Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF) bo pomagala pri prenosu znanja v gospodarstvo.: Da: SLAIF bo opolnomočil industrijo za uporabo modelov UI.
Umetna inteligenca bo ključnega pomena za konkurenčnost, varnost in družbeno odpornost.: Ni omenjeno
Umetna inteligenca ne more nadomestiti medčloveškega odnosa, lahko pa ga razbremeni rutinskih nalog.: Ni omenjeno
Umetno inteligenco v Sloveniji uporablja okoli 750.000 ljudi, kar je nad povprečjem EU.: Ni omenjeno
Vlada razmišlja o vzpostavitvi nacionalne platforme generativne umetne inteligence.: Ni omenjeno

Primorske Novice

Digitalne kompetence je treba sistematično razvijati na vseh ravneh izobraževanja.: Delno: Omenjena sistematična uporaba prek izobraževanj in podpore.
Doseganje tehnološke suverenosti je ključen korak za oblikovanje lastne digitalne prihodnosti.: Delno: SLAIF bo Slovenijo naredil za deležnika tehnološke suverenosti.
Novi superračunalnik bo poleg znanstvenikov dostopen tudi industriji, gospodarstvu in državljanom.: Da: Golob potrjuje dostop za industrijo, gospodarstvo in državljane.
Projekt SLAIF je vreden 135 milijonov evrov in ga sofinancirata Slovenija ter Evropska komisija.: Delno: Omenjeno sofinanciranje RS in EK, vrednost 135 mio ni navedena.
SLAIF bo predvidoma leta 2027 nadomestil trenutni superračunalniški sistem EuroHPC Vega.: Da: Besedilo jasno navaja leto 2027 in nadomestitev sistema Vega.
SLAIF je ena izmed 19 tovarn umetne inteligence, ki se trenutno vzpostavljajo po celotni Evropski uniji.: Delno: Članek navaja pobudo, ki trenutno šteje trinajst tovarn v Evropi.
Slovenija ne zaostaja pri znanju s področja umetne inteligence, temveč le pri infrastrukturi.: Delno: Golob poudarja izkoriščanje znanja in gradnjo nove infrastrukture.
Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF) bo pomagala pri prenosu znanja v gospodarstvo.: Da: Golob izpostavlja prenos znanja v gospodarstvo kot glavno prednost.
Umetna inteligenca bo ključnega pomena za konkurenčnost, varnost in družbeno odpornost.: Delno: Omenjena globalna konkurenčnost in vpliv na digitalno družbo.
Umetna inteligenca ne more nadomestiti medčloveškega odnosa, lahko pa ga razbremeni rutinskih nalog.: Ni omenjeno
Umetno inteligenco v Sloveniji uporablja okoli 750.000 ljudi, kar je nad povprečjem EU.: Ni omenjeno
Vlada razmišlja o vzpostavitvi nacionalne platforme generativne umetne inteligence.: Da: Premier Golob je omenil razmišljanje o tej nacionalni platformi.

RTV Slovenija

Digitalne kompetence je treba sistematično razvijati na vseh ravneh izobraževanja.: Delno: Omenjeno je usposabljanje, a ne specifično vse ravni šolstva.
Doseganje tehnološke suverenosti je ključen korak za oblikovanje lastne digitalne prihodnosti.: Da: To je neposredna izjava Jerneje Jug Jerše.
Novi superračunalnik bo poleg znanstvenikov dostopen tudi industriji, gospodarstvu in državljanom.: Da: Premier je poudaril dostopnost za industrijo in državljane.
Projekt SLAIF je vreden 135 milijonov evrov in ga sofinancirata Slovenija ter Evropska komisija.: Delno: Vrednost drži, sofinancirata pa Slovenija in EuroHPC.
SLAIF bo predvidoma leta 2027 nadomestil trenutni superračunalniški sistem EuroHPC Vega.: Ni omenjeno
SLAIF je ena izmed 19 tovarn umetne inteligence, ki se trenutno vzpostavljajo po celotni Evropski uniji.: Da: Jerneja Jug Jerše je potrdila, da je SLAIF ena izmed 19 tovarn.
Slovenija ne zaostaja pri znanju s področja umetne inteligence, temveč le pri infrastrukturi.: Da: Premier Golob je izpostavil, da pri znanju zagotovo ne zaostajamo.
Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF) bo pomagala pri prenosu znanja v gospodarstvo.: Da: Naslov in premier potrjujeta prenos znanja v gospodarstvo.
Umetna inteligenca bo ključnega pomena za konkurenčnost, varnost in družbeno odpornost.: Delno: Omenjena je konkurenčnost in suverenost, ne pa izrecno varnost.
Umetna inteligenca ne more nadomestiti medčloveškega odnosa, lahko pa ga razbremeni rutinskih nalog.: Ni omenjeno
Umetno inteligenco v Sloveniji uporablja okoli 750.000 ljudi, kar je nad povprečjem EU.: Ni omenjeno
Vlada razmišlja o vzpostavitvi nacionalne platforme generativne umetne inteligence.: Da: Golob je dejal, da vlada razmišlja o tej platformi znotraj SLAIF.

STA

Digitalne kompetence je treba sistematično razvijati na vseh ravneh izobraževanja.: Ni omenjeno
Doseganje tehnološke suverenosti je ključen korak za oblikovanje lastne digitalne prihodnosti.: Ni omenjeno
Novi superračunalnik bo poleg znanstvenikov dostopen tudi industriji, gospodarstvu in državljanom.: Ni omenjeno
Projekt SLAIF je vreden 135 milijonov evrov in ga sofinancirata Slovenija ter Evropska komisija.: Ni omenjeno
SLAIF bo predvidoma leta 2027 nadomestil trenutni superračunalniški sistem EuroHPC Vega.: Ni omenjeno
SLAIF je ena izmed 19 tovarn umetne inteligence, ki se trenutno vzpostavljajo po celotni Evropski uniji.: Ni omenjeno
Slovenija ne zaostaja pri znanju s področja umetne inteligence, temveč le pri infrastrukturi.: Delno: Golob poudarja, da pri znanju ne zaostajamo, infrastrukture ne omenja.
Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF) bo pomagala pri prenosu znanja v gospodarstvo.: Da: Premier Golob je to izrecno poudaril ob odprtju.
Umetna inteligenca bo ključnega pomena za konkurenčnost, varnost in družbeno odpornost.: Ni omenjeno
Umetna inteligenca ne more nadomestiti medčloveškega odnosa, lahko pa ga razbremeni rutinskih nalog.: Ni omenjeno
Umetno inteligenco v Sloveniji uporablja okoli 750.000 ljudi, kar je nad povprečjem EU.: Ni omenjeno
Vlada razmišlja o vzpostavitvi nacionalne platforme generativne umetne inteligence.: Ni omenjeno

Si21

Digitalne kompetence je treba sistematično razvijati na vseh ravneh izobraževanja.: Delno: Omenjena so izobraževanja, usposabljanja in delavnice v okviru SLAIF.
Doseganje tehnološke suverenosti je ključen korak za oblikovanje lastne digitalne prihodnosti.: Da: Digitalna suverenost je soustvarjanje naše digitalne prihodnosti.
Novi superračunalnik bo poleg znanstvenikov dostopen tudi industriji, gospodarstvu in državljanom.: Delno: Omenjen dostop za gospodarstvo, raziskovalce in javni sektor.
Projekt SLAIF je vreden 135 milijonov evrov in ga sofinancirata Slovenija ter Evropska komisija.: Da: Vrednost 135 mio EUR, sofinancirata RS in program EuroHPC.
SLAIF bo predvidoma leta 2027 nadomestil trenutni superračunalniški sistem EuroHPC Vega.: Ni omenjeno
SLAIF je ena izmed 19 tovarn umetne inteligence, ki se trenutno vzpostavljajo po celotni Evropski uniji.: Delno: Slovenijo povezuje v evropski ekosistem tovarn UI.
Slovenija ne zaostaja pri znanju s področja umetne inteligence, temveč le pri infrastrukturi.: Ni omenjeno
Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF) bo pomagala pri prenosu znanja v gospodarstvo.: Da: Cilj je omogočanje prenosa znanja in tehnologij v prakso.
Umetna inteligenca bo ključnega pomena za konkurenčnost, varnost in družbeno odpornost.: Delno: Omenjena konkurenčnost in razvoj za digitalno družbo.
Umetna inteligenca ne more nadomestiti medčloveškega odnosa, lahko pa ga razbremeni rutinskih nalog.: Ni omenjeno
Umetno inteligenco v Sloveniji uporablja okoli 750.000 ljudi, kar je nad povprečjem EU.: Ni omenjeno
Vlada razmišlja o vzpostavitvi nacionalne platforme generativne umetne inteligence.: Ni omenjeno

SiOL

Digitalne kompetence je treba sistematično razvijati na vseh ravneh izobraževanja.: Delno: Omenjeno je usposabljanje, a ne specifično vseh ravni šolstva.
Doseganje tehnološke suverenosti je ključen korak za oblikovanje lastne digitalne prihodnosti.: Da: Jug Jerše je to izpostavila kot nujen korak za prihodnost.
Novi superračunalnik bo poleg znanstvenikov dostopen tudi industriji, gospodarstvu in državljanom.: Da: Premier je izpostavil dostop za industrijo, gospodarstvo in ljudi.
Projekt SLAIF je vreden 135 milijonov evrov in ga sofinancirata Slovenija ter Evropska komisija.: Delno: Vrednost drži, sofinancirata pa Slovenija in EuroHPC.
SLAIF bo predvidoma leta 2027 nadomestil trenutni superračunalniški sistem EuroHPC Vega.: Ni omenjeno
SLAIF je ena izmed 19 tovarn umetne inteligence, ki se trenutno vzpostavljajo po celotni Evropski uniji.: Da: Jug Jerše je potrdila, da je SLAIF ena od 19 tovarn v EU.
Slovenija ne zaostaja pri znanju s področja umetne inteligence, temveč le pri infrastrukturi.: Da: Golob meni, da ne zaostajamo v znanju, morda le v infrastrukturi.
Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF) bo pomagala pri prenosu znanja v gospodarstvo.: Da: Golob poudarja prenos znanja v gospodarstvo kot glavno prednost.
Umetna inteligenca bo ključnega pomena za konkurenčnost, varnost in družbeno odpornost.: Delno: Omenjena je konkurenčnost in tehnološka suverenost.
Umetna inteligenca ne more nadomestiti medčloveškega odnosa, lahko pa ga razbremeni rutinskih nalog.: Ni omenjeno
Umetno inteligenco v Sloveniji uporablja okoli 750.000 ljudi, kar je nad povprečjem EU.: Ni omenjeno
Vlada razmišlja o vzpostavitvi nacionalne platforme generativne umetne inteligence.: Da: Golob je dejal, da vlada o tem razmišlja v okviru SLAIF.

Svet24

Digitalne kompetence je treba sistematično razvijati na vseh ravneh izobraževanja.: Delno: Omenjeno je usposabljanje, a ne specifično vse ravni šolstva.
Doseganje tehnološke suverenosti je ključen korak za oblikovanje lastne digitalne prihodnosti.: Da: To je poudarila Jerneja Jug Jerše kot nujen korak.
Novi superračunalnik bo poleg znanstvenikov dostopen tudi industriji, gospodarstvu in državljanom.: Da: Dostopen bo industriji, gospodarstvu, razmišljajo o državljanih.
Projekt SLAIF je vreden 135 milijonov evrov in ga sofinancirata Slovenija ter Evropska komisija.: Da: Vrednost je 135 mio EUR, sofinancirata pa jo RS in EK.
SLAIF bo predvidoma leta 2027 nadomestil trenutni superračunalniški sistem EuroHPC Vega.: Da: Novi superračunalnik bo do leta 2027 nadomestil sistem Vega.
SLAIF je ena izmed 19 tovarn umetne inteligence, ki se trenutno vzpostavljajo po celotni Evropski uniji.: Da: Jerneja Jug Jerše je potrdila, da je SLAIF ena izmed 19 tovarn.
Slovenija ne zaostaja pri znanju s področja umetne inteligence, temveč le pri infrastrukturi.: Delno: Golob meni, da morda zaostajamo le pri infrastrukturi.
Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF) bo pomagala pri prenosu znanja v gospodarstvo.: Da: Golob je izpostavil pomen prenosa znanja v gospodarstvo.
Umetna inteligenca bo ključnega pomena za konkurenčnost, varnost in družbeno odpornost.: Delno: Izpostavljena je konkurenčnost in tehnološka suverenost.
Umetna inteligenca ne more nadomestiti medčloveškega odnosa, lahko pa ga razbremeni rutinskih nalog.: Ni omenjeno
Umetno inteligenco v Sloveniji uporablja okoli 750.000 ljudi, kar je nad povprečjem EU.: Ni omenjeno
Vlada razmišlja o vzpostavitvi nacionalne platforme generativne umetne inteligence.: Da: Golob je napovedal razmislek o vzpostavitvi te platforme.

Žurnal24

Digitalne kompetence je treba sistematično razvijati na vseh ravneh izobraževanja.: Delno: Omenjeno usposabljanje različnih skupin in razvoj delovne sile.
Doseganje tehnološke suverenosti je ključen korak za oblikovanje lastne digitalne prihodnosti.: Delno: Omenjena je suverena UI z evropsko tehnologijo in pravili.
Novi superračunalnik bo poleg znanstvenikov dostopen tudi industriji, gospodarstvu in državljanom.: Da: Golob potrdil dostop za industrijo, gospodarstvo in državljane.
Projekt SLAIF je vreden 135 milijonov evrov in ga sofinancirata Slovenija ter Evropska komisija.: Delno: Vrednost je 135 mio €, sofinancirata RS in EuroHPC (program EU).
SLAIF bo predvidoma leta 2027 nadomestil trenutni superračunalniški sistem EuroHPC Vega.: Delno: Novi sistem začne delovati 2027, Vega pa je omenjena kot prvi del.
SLAIF je ena izmed 19 tovarn umetne inteligence, ki se trenutno vzpostavljajo po celotni Evropski uniji.: Da: Dr. Jug Jerše navaja, da je v gradnji 19 tovrstnih tovarn po Evropi.
Slovenija ne zaostaja pri znanju s področja umetne inteligence, temveč le pri infrastrukturi.: Da: Golob meni, da morda zaostajamo v infrastrukturi, ne pa v znanju.
Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF) bo pomagala pri prenosu znanja v gospodarstvo.: Da: Golob poudarja prenos znanja strokovnjakov v gospodarstvo prek SLAIF.
Umetna inteligenca bo ključnega pomena za konkurenčnost, varnost in družbeno odpornost.: Da: Dr. Cizelj je UI označil za ključno za te tri stebre.
Umetna inteligenca ne more nadomestiti medčloveškega odnosa, lahko pa ga razbremeni rutinskih nalog.: Delno: Omenjeno reševanje vsakodnevnih težav in odstranjevanje ovir.
Umetno inteligenco v Sloveniji uporablja okoli 750.000 ljudi, kar je nad povprečjem EU.: Ni omenjeno
Vlada razmišlja o vzpostavitvi nacionalne platforme generativne umetne inteligence.: Da: Premier Golob je izrecno omenil razmišljanje o tej platformi.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	N1	Portal GOV.SI	SiOL	Žurnal24	Svet24	Primorske Novice	Gorenjski Glas	Si21
Slovenija	Prevladuje tehnološki ponos, uradni viri ostajajo nevtralni.	Pozitivno: Izpostavljena kot država, ki ne zaostaja pri znanju UI.	Pozitivno: Izpostavljena močna skupnost in prispevek k suverenosti.	Pozitivno: Izpostavljena po močni skupnosti in znanju v svetovnem vrhu.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu prijave na razpis in lokacije projekta.	Pozitivno: Izpostavljeno močno znanje in aktivna vloga v suverenosti.	Pozitivno: Izpostavljena kot pionirska in tehnološko napredna država.	Pozitivno: Izpostavljena njena tehnološka odličnost in močni skupnosti.	Pozitivno: Prikazana kot aktiven deležnik tehnološke suverenosti.	Nevtralno: omenjena v kontekstu števila uporabnikov in odziva sistema.	Pozitivno: projekt utrjuje njeno vlogo in krepi zmogljivosti.
Univerza na Primorskem	Lokalni medij poudarja ponos, ostali le nevtralno vlogo.	Nevtralno: Omenjena kot sodelujoča izobraževalna institucija.	Nevtralno: Navedena kot partnerica v projektu.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Zgolj navedena kot sodelujoči partner v projektu.	Pozitivno: Izražajo ponos nad sodelovanjem in prispevkom k projektu.	Nevtralno: omenjena v vlogi govorke o strateškem uvajanju UI.	Nevtralno: omenjena kot ena izmed sodelujočih raziskovalnih ustanov.
Robert Golob	Vsi viri enotno nevtralno citirajo izjave brez interpretacij.	Nevtralno: Govorec, ki poudarja pomen projekta brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Govorec, ki predstavlja projekt brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Citiran kot govorec o projektu brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Omenjen le kot udeleženec dogodka ob odprtju.	Nevtralno: Govorec, ki poudarja pomen projekta brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Govorec, ki poudarja pomen prenosa znanja v gospodarstvo.	Nevtralno: Govorec na dogodku, citiran brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Omenjen kot govorec in udeleženec brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: govornik na dogodku, citiran brez meta-vrednotenja.
Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF)	Enotno pozitivno; razlike le v poudarku na suverenosti ali rasti.	Pozitivno: Opisana kot ključna za prenos znanja v gospodarstvo.	Pozitivno: Opisana kot pogumna pobuda in ključna za prenos znanja.	Pozitivno: Opisana kot ključna za rast ekosistema in pomoč industriji.	Pozitivno: Opisana kot projekt, ki bo opolnomočil industrijo in znanost.	Pozitivno: Opisana kot pogumna pobuda, ki bo nadoknadila zaostanek.	Pozitivno: Opisana kot drzna, ambiciozna in ključna nacionalna pobuda.	Pozitivno: Opisana kot pogumna pobuda in ključna za konkurenčnost.	Pozitivno: Opisana kot ključna infrastruktura za suverenost in razvoj.	Ni omenjeno	Pozitivno: opisana kot ena najpomembnejših nacionalnih pobud.
Evropska unija	Enotno nevtralno: od sofinancerja do regulativnega okvira.	Nevtralno: Omenjena v širšem institucionalnem okviru projekta.	Nevtralno: Omenjena kot širši okvir in sofinancer projekta.	Ni omenjeno	Nevtralno: Implicirana prek Evropske komisije in EuroHPC JU.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu tehnološke suverenosti in ekosistema.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu regulacije, vrednot in sofinanciranja.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu tehnološke suverenosti in ekosistema.	Nevtralno: Omenjena posredno prek institucij in tehnološkega prostora.	Nevtralno: omenjena le kot statistično povprečje za primerjavo.	Nevtralno: omenjena v kontekstu strategije in sofinanciranja.
Institut Jožef Stefan (IJS)	Enotno nevtralen opis kot tehnični vodja brez razlik.	Nevtralno: Omenjen kot sodelujoča institucija pri projektu.	Nevtralno: Omenjen kot tehnični koordinator in vir informacij.	Ni omenjeno	Nevtralno: Naveden kot tehnični vodja konzorcija.	Nevtralno: Omenjen kot nosilec prizadevanj za uspeh projekta.	Nevtralno: Omenjen kot tehnični koordinator in partner pri projektih.	Nevtralno: Omenjen kot tehnični koordinator in vir informacij.	Nevtralno: Omenjen le v kontekstu nagovora direktorja.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot vodilna ustanova in koordinator projekta.
EuroHPC JU	Vsi viri so nevtralni; razlikujejo se le v stopnji podrobnosti.	Nevtralno: Omenjen kot vir sofinanciranja ali partnerstva.	Nevtralno: Omenjen zgolj kot sofinancer projekta.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeno kot sofinancer in nosilec razpisa.	Nevtralno: Omenjen zgolj kot sofinancer projekta.	Nevtralno: Omenjen kot sofinancer projekta.	Nevtralno: Omenjen kot sofinancer projekta.	Nevtralno: Omenjeno kot sofinancer in širši okvir projekta.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot sofinancer in del širše evropske pobude.
Evropska komisija	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v vlogi (financer vs. vir).	Nevtralno: Omenjena v kontekstu podpore ali regulative.	Nevtralno: Omenjena prek izjav vodje predstavništva brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot sofinancerka projekta.	Nevtralno: Omenjena prek izjav vodje predstavništva.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot sofinancerka in prek izjav predstavnice.	Nevtralno: Omenjena kot sofinancerka projekta in prek govornice.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena prek prisotnosti svoje predstavnice.
Jerneja Jug Jerše	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v citiranju vizije EU.	Nevtralno: Omenjena kot udeleženka dogodka brez vrednotenja.	Nevtralno: Govorka, ki poudarja pomen projekta za EU.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Govorka, ki izpostavlja pomen projekta za EU.	Nevtralno: Govorka, ki pojasnjuje evropski okvir in vizijo tovarne.	Nevtralno: Govorka na dogodku, citirana brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Omenjena zgolj kot govornica na dogodku.	Ni omenjeno	Nevtralno: govornica na dogodku, citirana brez meta-vrednotenja.
Sašo Džeroski	Enotno nevtralen prikaz kot tehnični strokovnjak in govorec.	Nevtralno: Omenjen kot strokovnjak v okviru projekta.	Nevtralno: Govorec, ki pojasnjuje tehnične in finančne vidike.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Govorec, ki pojasnjuje tehnične in finančne vidike.	Nevtralno: Govorec, ki podrobno predstavlja tehnične vidike projekta.	Nevtralno: Govorec in tehnični koordinator, citiran brez vrednotenja.	Nevtralno: Omenjen kot tehnični koordinator in govorec.	Ni omenjeno	Nevtralno: tehnični koordinator, ki je predstavil projekt.
IZUM	Vsi viri so nevtralni, razlikujejo se le v vlogi institucije.	Nevtralno: Omenjen kot partner v infrastrukturi.	Nevtralno: Naveden kot eden izmed sodelujočih partnerjev v projektu.	Ni omenjeno	Nevtralno: Naveden kot gostitelj in administrativni vodja.	Ni omenjeno	Nevtralno: Informativno omenjen kot lokacija novega superračunalnika.	Nevtralno: Zgolj naveden kot sodelujoči partner v projektu.	Nevtralno: Omenjen le v kontekstu nagovora direktorja.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot sodelujoči institut v projektu.
Leon Cizelj	Enotno nevtralen prikaz v vlogi strokovnega govorca.	Nevtralno: Omenjen kot predstavnik institucije brez vrednotenja.	Nevtralno: Govorec, ki projekt označuje za pogumno pobudo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Govorec, ki projekt označuje za pogumno pobudo.	Nevtralno: Govorec, ki pozdravlja otvoritev in poudarja pomen UI.	Nevtralno: Govorec na dogodku, citiran brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: govornik na dogodku v vlogi direktorja instituta.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v stopnji izpostavljenosti.	Nevtralno: Omenjena v povezavi s prenosom znanja v gospodarstvo.	Nevtralno: Navedena kot partnerica v projektu.	Ni omenjeno	Nevtralno: Navedena kot gospodarski partner v konzorciju.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Zgolj navedena kot sodelujoči partner v projektu.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot pomoč pri povezovanju s potrebami gospodarstva.
Igor Papič	Le uradni viri nevtralno beležijo njegovo prisotnost.	Nevtralno: Omenjen kot minister v okviru uradnega odprtja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen le kot udeleženec dogodka ob odprtju.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: minister citiran kot govorec o uporabi tehnologije.	Ni omenjeno

entities

Slovenija
Univerza na Primorskem
Robert Golob
Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF)
Evropska unija
Institut Jožef Stefan (IJS)
EuroHPC JU
Evropska komisija
Jerneja Jug Jerše
Sašo Džeroski
IZUM
Leon Cizelj
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)
Igor Papič

key differences

EuroHPC JU: Vsi viri so nevtralni; razlikujejo se le v stopnji podrobnosti.
Evropska komisija: Vsi viri so nevtralni; razlika je le v vlogi (financer vs. vir).
Evropska unija: Enotno nevtralno: od sofinancerja do regulativnega okvira.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS): Vsi viri so nevtralni; razlika je le v stopnji izpostavljenosti.
IZUM: Vsi viri so nevtralni, razlikujejo se le v vlogi institucije.
Igor Papič: Le uradni viri nevtralno beležijo njegovo prisotnost.
Institut Jožef Stefan (IJS): Enotno nevtralen opis kot tehnični vodja brez razlik.
Jerneja Jug Jerše: Vsi viri so nevtralni; razlika je le v citiranju vizije EU.
Leon Cizelj: Enotno nevtralen prikaz v vlogi strokovnega govorca.
Robert Golob: Vsi viri enotno nevtralno citirajo izjave brez interpretacij.
Sašo Džeroski: Enotno nevtralen prikaz kot tehnični strokovnjak in govorec.
Slovenija: Prevladuje tehnološki ponos, uradni viri ostajajo nevtralni.
Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF): Enotno pozitivno; razlike le v poudarku na suverenosti ali rasti.
Univerza na Primorskem: Lokalni medij poudarja ponos, ostali le nevtralno vlogo.

source analyses

Gorenjski Glas

EuroHPC JU: Ni omenjeno
Evropska komisija: Ni omenjeno
Evropska unija: Nevtralno: omenjena le kot statistično povprečje za primerjavo.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS): Ni omenjeno
IZUM: Ni omenjeno
Igor Papič: Nevtralno: minister citiran kot govorec o uporabi tehnologije.
Institut Jožef Stefan (IJS): Ni omenjeno
Jerneja Jug Jerše: Ni omenjeno
Leon Cizelj: Ni omenjeno
Robert Golob: Ni omenjeno
Sašo Džeroski: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena v kontekstu števila uporabnikov in odziva sistema.
Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF): Ni omenjeno
Univerza na Primorskem: Nevtralno: omenjena v vlogi govorke o strateškem uvajanju UI.

N1

EuroHPC JU: Ni omenjeno
Evropska komisija: Ni omenjeno
Evropska unija: Ni omenjeno
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS): Ni omenjeno
IZUM: Ni omenjeno
Igor Papič: Ni omenjeno
Institut Jožef Stefan (IJS): Ni omenjeno
Jerneja Jug Jerše: Ni omenjeno
Leon Cizelj: Ni omenjeno
Robert Golob: Nevtralno: Citiran kot govorec o projektu brez meta-vrednotenja.
Sašo Džeroski: Ni omenjeno
Slovenija: Pozitivno: Izpostavljena po močni skupnosti in znanju v svetovnem vrhu.
Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF): Pozitivno: Opisana kot ključna za rast ekosistema in pomoč industriji.
Univerza na Primorskem: Ni omenjeno

Portal GOV.SI

EuroHPC JU: Nevtralno: Omenjeno kot sofinancer in nosilec razpisa.
Evropska komisija: Nevtralno: Omenjena kot sofinancerka projekta.
Evropska unija: Nevtralno: Implicirana prek Evropske komisije in EuroHPC JU.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS): Nevtralno: Navedena kot gospodarski partner v konzorciju.
IZUM: Nevtralno: Naveden kot gostitelj in administrativni vodja.
Igor Papič: Nevtralno: Omenjen le kot udeleženec dogodka ob odprtju.
Institut Jožef Stefan (IJS): Nevtralno: Naveden kot tehnični vodja konzorcija.
Jerneja Jug Jerše: Ni omenjeno
Leon Cizelj: Ni omenjeno
Robert Golob: Nevtralno: Omenjen le kot udeleženec dogodka ob odprtju.
Sašo Džeroski: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu prijave na razpis in lokacije projekta.
Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF): Pozitivno: Opisana kot projekt, ki bo opolnomočil industrijo in znanost.
Univerza na Primorskem: Ni omenjeno

Primorske Novice

EuroHPC JU: Nevtralno: Omenjeno kot sofinancer in širši okvir projekta.
Evropska komisija: Nevtralno: Omenjena kot sofinancerka projekta in prek govornice.
Evropska unija: Nevtralno: Omenjena posredno prek institucij in tehnološkega prostora.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS): Ni omenjeno
IZUM: Nevtralno: Omenjen le v kontekstu nagovora direktorja.
Igor Papič: Ni omenjeno
Institut Jožef Stefan (IJS): Nevtralno: Omenjen le v kontekstu nagovora direktorja.
Jerneja Jug Jerše: Nevtralno: Omenjena zgolj kot govornica na dogodku.
Leon Cizelj: Ni omenjeno
Robert Golob: Nevtralno: Omenjen kot govorec in udeleženec brez meta-vrednotenja.
Sašo Džeroski: Nevtralno: Omenjen kot tehnični koordinator in govorec.
Slovenija: Pozitivno: Prikazana kot aktiven deležnik tehnološke suverenosti.
Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF): Pozitivno: Opisana kot ključna infrastruktura za suverenost in razvoj.
Univerza na Primorskem: Pozitivno: Izražajo ponos nad sodelovanjem in prispevkom k projektu.

RTV Slovenija

EuroHPC JU: Nevtralno: Omenjen zgolj kot sofinancer projekta.
Evropska komisija: Nevtralno: Omenjena prek izjav vodje predstavništva brez vrednotenja.
Evropska unija: Nevtralno: Omenjena kot širši okvir in sofinancer projekta.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS): Nevtralno: Navedena kot partnerica v projektu.
IZUM: Nevtralno: Naveden kot eden izmed sodelujočih partnerjev v projektu.
Igor Papič: Ni omenjeno
Institut Jožef Stefan (IJS): Nevtralno: Omenjen kot tehnični koordinator in vir informacij.
Jerneja Jug Jerše: Nevtralno: Govorka, ki poudarja pomen projekta za EU.
Leon Cizelj: Nevtralno: Govorec, ki projekt označuje za pogumno pobudo.
Robert Golob: Nevtralno: Govorec, ki predstavlja projekt brez meta-vrednotenja.
Sašo Džeroski: Nevtralno: Govorec, ki pojasnjuje tehnične in finančne vidike.
Slovenija: Pozitivno: Izpostavljena močna skupnost in prispevek k suverenosti.
Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF): Pozitivno: Opisana kot pogumna pobuda in ključna za prenos znanja.
Univerza na Primorskem: Nevtralno: Navedena kot partnerica v projektu.

STA

EuroHPC JU: Nevtralno: Omenjen kot vir sofinanciranja ali partnerstva.
Evropska komisija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu podpore ali regulative.
Evropska unija: Nevtralno: Omenjena v širšem institucionalnem okviru projekta.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS): Nevtralno: Omenjena v povezavi s prenosom znanja v gospodarstvo.
IZUM: Nevtralno: Omenjen kot partner v infrastrukturi.
Igor Papič: Nevtralno: Omenjen kot minister v okviru uradnega odprtja.
Institut Jožef Stefan (IJS): Nevtralno: Omenjen kot sodelujoča institucija pri projektu.
Jerneja Jug Jerše: Nevtralno: Omenjena kot udeleženka dogodka brez vrednotenja.
Leon Cizelj: Nevtralno: Omenjen kot predstavnik institucije brez vrednotenja.
Robert Golob: Nevtralno: Govorec, ki poudarja pomen projekta brez meta-vrednotenja.
Sašo Džeroski: Nevtralno: Omenjen kot strokovnjak v okviru projekta.
Slovenija: Pozitivno: Izpostavljena kot država, ki ne zaostaja pri znanju UI.
Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF): Pozitivno: Opisana kot ključna za prenos znanja v gospodarstvo.
Univerza na Primorskem: Nevtralno: Omenjena kot sodelujoča izobraževalna institucija.

Si21

EuroHPC JU: Nevtralno: omenjen kot sofinancer in del širše evropske pobude.
Evropska komisija: Nevtralno: omenjena prek prisotnosti svoje predstavnice.
Evropska unija: Nevtralno: omenjena v kontekstu strategije in sofinanciranja.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS): Nevtralno: omenjena kot pomoč pri povezovanju s potrebami gospodarstva.
IZUM: Nevtralno: omenjen kot sodelujoči institut v projektu.
Igor Papič: Ni omenjeno
Institut Jožef Stefan (IJS): Nevtralno: omenjen kot vodilna ustanova in koordinator projekta.
Jerneja Jug Jerše: Nevtralno: govornica na dogodku, citirana brez meta-vrednotenja.
Leon Cizelj: Nevtralno: govornik na dogodku v vlogi direktorja instituta.
Robert Golob: Nevtralno: govornik na dogodku, citiran brez meta-vrednotenja.
Sašo Džeroski: Nevtralno: tehnični koordinator, ki je predstavil projekt.
Slovenija: Pozitivno: projekt utrjuje njeno vlogo in krepi zmogljivosti.
Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF): Pozitivno: opisana kot ena najpomembnejših nacionalnih pobud.
Univerza na Primorskem: Nevtralno: omenjena kot ena izmed sodelujočih raziskovalnih ustanov.

SiOL

EuroHPC JU: Nevtralno: Omenjen zgolj kot sofinancer projekta.
Evropska komisija: Nevtralno: Omenjena prek izjav vodje predstavništva.
Evropska unija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu tehnološke suverenosti in ekosistema.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS): Ni omenjeno
IZUM: Ni omenjeno
Igor Papič: Ni omenjeno
Institut Jožef Stefan (IJS): Nevtralno: Omenjen kot nosilec prizadevanj za uspeh projekta.
Jerneja Jug Jerše: Nevtralno: Govorka, ki izpostavlja pomen projekta za EU.
Leon Cizelj: Nevtralno: Govorec, ki projekt označuje za pogumno pobudo.
Robert Golob: Nevtralno: Govorec, ki poudarja pomen projekta brez meta-vrednotenja.
Sašo Džeroski: Nevtralno: Govorec, ki pojasnjuje tehnične in finančne vidike.
Slovenija: Pozitivno: Izpostavljeno močno znanje in aktivna vloga v suverenosti.
Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF): Pozitivno: Opisana kot pogumna pobuda, ki bo nadoknadila zaostanek.
Univerza na Primorskem: Ni omenjeno

Svet24

EuroHPC JU: Nevtralno: Omenjen kot sofinancer projekta.
Evropska komisija: Nevtralno: Omenjena kot sofinancerka in prek izjav predstavnice.
Evropska unija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu tehnološke suverenosti in ekosistema.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS): Nevtralno: Zgolj navedena kot sodelujoči partner v projektu.
IZUM: Nevtralno: Zgolj naveden kot sodelujoči partner v projektu.
Igor Papič: Ni omenjeno
Institut Jožef Stefan (IJS): Nevtralno: Omenjen kot tehnični koordinator in vir informacij.
Jerneja Jug Jerše: Nevtralno: Govorka na dogodku, citirana brez meta-vrednotenja.
Leon Cizelj: Nevtralno: Govorec na dogodku, citiran brez meta-vrednotenja.
Robert Golob: Nevtralno: Govorec na dogodku, citiran brez meta-vrednotenja.
Sašo Džeroski: Nevtralno: Govorec in tehnični koordinator, citiran brez vrednotenja.
Slovenija: Pozitivno: Izpostavljena njena tehnološka odličnost in močni skupnosti.
Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF): Pozitivno: Opisana kot pogumna pobuda in ključna za konkurenčnost.
Univerza na Primorskem: Nevtralno: Zgolj navedena kot sodelujoči partner v projektu.

Žurnal24

EuroHPC JU: Nevtralno: Omenjen kot sofinancer projekta.
Evropska komisija: Ni omenjeno
Evropska unija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu regulacije, vrednot in sofinanciranja.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS): Ni omenjeno
IZUM: Nevtralno: Informativno omenjen kot lokacija novega superračunalnika.
Igor Papič: Ni omenjeno
Institut Jožef Stefan (IJS): Nevtralno: Omenjen kot tehnični koordinator in partner pri projektih.
Jerneja Jug Jerše: Nevtralno: Govorka, ki pojasnjuje evropski okvir in vizijo tovarne.
Leon Cizelj: Nevtralno: Govorec, ki pozdravlja otvoritev in poudarja pomen UI.
Robert Golob: Nevtralno: Govorec, ki poudarja pomen prenosa znanja v gospodarstvo.
Sašo Džeroski: Nevtralno: Govorec, ki podrobno predstavlja tehnične vidike projekta.
Slovenija: Pozitivno: Izpostavljena kot pionirska in tehnološko napredna država.
Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF): Pozitivno: Opisana kot drzna, ambiciozna in ključna nacionalna pobuda.
Univerza na Primorskem: Ni omenjeno

Viri

articles

article order
6
body
Ljubljana, 09. februarja (STA) V Sloveniji ne zaostajamo pri znanju s področja umetne inteligence, Slovenska tovarna umetne inteligence pa bo pomagala pri prenosu tega znanja v gospodarstvo, je ob današnjem odprtju tovarne v Ljubljani poudaril premier Robert Golob. Projekt SLAIF bo med drugim ...
language
slv
published at
2026-02-09T18:26:54
source
STA
title
Golob: Slovenska tovarna umetne inteligence bo pomagala pri prenosu znanja v gospodarstvo
url
https://www.sta.si/3520240/
article order
3
body
Zagon Slovenske tovarne umetne inteligence (SLAIF) so danes obeležili z otvoritvenim dogodkom v Ljubljani, na katerem se je zbralo več kot 200 predstavnikov gospodarstva, akademsko-raziskovalne sfere in javne uprave. "Nekateri menijo, da zastajamo na področju umetne inteligence. Mogoče to drži na področju infrastrukture, ampak s koraki, kakršen je današnji, imamo možnost ta zaostanek nadoknaditi," je v nagovoru zbranim dejal predsednik vlade Robert Golob. Po prepričanju premierja pa zagotovo ne zaostajamo pri znanju s področja umetne inteligence. Zato je treba vzpostaviti pogoje za izkoriščanje tega znanja in ga prenesti v gospodarstvo. In ravno v tem vidi Golob največjo prednost tovarne umetne inteligence in novega superračunalnika. Novi superračunalnik pa, kot je poudaril premier, ne bo namenjen zgolj znanstvenikom, temveč bo dostopen tudi drugim, pri čemer bosta v ospredju industrija in gospodarstvo. "Prav tako vlada razmišlja o dostopu za državljane in državljanke, s čimer bi vzpostavili nacionalno platformo generativne umetne inteligence, nameščene v Slovenski tovarni umetne inteligence," je še dejal Golob. Odprtje Slovenske tovarne umetne inteligence pa ni pomembno le za Slovenijo, ampak za celoten EU, je poudarila vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše. Ob tem je spomnila, da je SLAIF ena izmed 19 tovarn umetne inteligence, ki se jih trenutno vzpostavlja po EU-ju. "Doseganje tehnološke suverenosti ni zgolj politična ambicija, ampak korak, s katerim moramo oblikovati svojo lastno digitalno prihodnost," je poudarila. Tehnični koordinator projekta SLAIF je Institut Jožef Stefan. Poleg IJS v projektu sodelujejo še Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici, Univerza na Primorskem, Fakulteta za informacijske študije Novo mesto, inštitut Izum, Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (Arnes), Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Tehnološki park Ljubljana. "Slovenska tovarna umetne inteligence je zelo pogumna nacionalna pobuda, ki je neposredno povezana z evropskim ekosistemom za umetno inteligenco," je zbranim dejal direktor IJS-ja Leon Cizelj. IJS si bo prizadeval, da bo SLAIF uspešen za raziskave, industrijo, javni sektor in državljane, je poudaril Cizelj. SLAIF bo zagotovil, da Slovenija ne bo zgolj uporabnik umetne inteligence, ampak da bo aktivno prispevala k evropski tehnološki suverenosti in konkurenčnosti, je prepričan tehnični koordinator projekta Sašo Džeroski z IJS-ja. "Tovarna umetne inteligence je celovita struktura za uporabo umetne inteligence v različnih segmentih družbe. Celovita pomeni, da zajema tako superračunalnik, na katerem bodo potekali različni algoritmi in modeli umetne inteligence. Infrastruktura pa bo vsebovala tudi različne storitve," je za Televizijo Slovenija poasnil Džeroski. Da bo Slovenija imela tovarno umetne inteligence, je po njegovem prepričanju posledica dejstva, da ima močni skupnosti na področju umetne inteligence in superračunalništva, ki med seboj tudi izvrstno sodelujeta. Projekt SLAIF bo tako podpiral rast slovenskega ekosistema za umetno inteligenco ter pomagal pri uvajanju umetne inteligence v industriji, javnem sektorju in znanosti. Med storitvami, ki jih bo uporabnikom nudila Slovenska tovarna umetne inteligence, je razvoj modelov umetne inteligence, omogočanje dostopa do podatkov in visokozmogljive računalniške strojne opreme ter usposabljanje s področja umetne inteligence. Pomemben del tovarne umetne inteligence bo predstavljal že omenjeni novi superračunalnik. Skupna vrednost projekta je 135 milijonov evrov, od tega bo za samo tovarno namenjenih 12 milijonov evrov, je predstavil Džeroski. Projekt sofinancirata Slovenija in evropski program skupnega podjetja EuroHPC. V okviru današnjega dogodka je potekala tudi panelna razprava, na kateri so sodelovali predstavniki tovarn umetne inteligence iz Avstrije, Španije in Italije ter predstavniki gospodarstva.
language
slv
published at
2026-02-09T18:31:44
source
RTV Slovenija
title
Golob: Slovenska tovarna umetne inteligence bo pomagala pri prenosu znanja v gospodarstvo
url
https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/golob-slovenska-tovarna-umetne-inteligence-bo-pomagala-pri-prenosu-znanja-v-gospodarstvo/772913
article order
5
body
Da bo Slovenija imela tovarno umetne inteligence, je po njegovem prepričanju posledica dejstva, da ima močni skupnosti na področju umetne inteligence in superračunalništva, ki med seboj tudi izvrstno sodelujeta. Projekt SLAIF bo tako podpiral rast slovenskega ekosistema za umetno inteligenco ter pomagal pri uvajanju umetne inteligence v industriji, javnem sektorju in znanosti. Med storitvami, ki jih bo uporabnikom nudila Slovenska tovarna umetne inteligence, je razvoj modelov umetne inteligence, omogočanje dostopa do podatkov in visokozmogljive računalniške strojne opreme ter usposabljanje s področja umetne inteligence.
language
slv
published at
2026-02-09T18:22:32
source
N1
title
Premier Golob: Pri znanju s področja umetne inteligence ne zaostajamo za svetom
url
https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-pri-znanju-s-podrocja-umetne-inteligence-ne-zaostajamo-za-svetom/
article order
10
body
Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF) je začela s svojim delovanjem. Dogodka ob slovesnem začetku delovanja so se udeležili tudi predsednik vlade dr. Robert Golob, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič ter ministrica za digitalno preobrazbo mag. Ksenija Klampfer. SLAIF, ki ga bo poganjal superračunalnik, sofinancirata Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (75 milijonov evrov) ter Evropska komisija, in sicer Skupno evropsko podjetje za superračunalništvo (EuroHPC JU) (70 milijonov evrov). EuroHPC JU je 12. marca 2025 objavil, da je bila na evropskem razpisu za sofinanciranje izbrana slovenska prijava za vzpostavitev Slovenske tovarne umetne inteligence, ki vključuje superračunalnik, prilagojen za umetno inteligenco. SLAIF bo opolnomočil industrijo in akademsko sfero za vključevanje uporabe modelov umetne inteligence v njihove delovne procese. Člani konzorcija Slovenske tovarne umetne inteligence (SLAIF) so: - IZUM - gostitelj in administrativni vodja SLAIF, - Institut "Jožef Stefan" - tehnični vodja, - Akademsko in izobraževalno omrežje Slovenije (Arnes) - omrežni in infrastrukturni partner. Centri znanja v okviru konzorcija SLAIF so: - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, - Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, - Univerza v Novi Gorici, - Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu. Gospodarski partnerji so: - Gospodarska zbornica Slovenije in - Tehnološki park Ljubljana. Superračunalnik, ki bo poganjal SLAIF, bo nameščen v podatkovnem centru v Mariboru. V celoti bo prilagojen storitvam in rešitvam umetne inteligence, uporabljala pa ga bosta znanstvena skupnost in gospodarstvo.
language
slv
published at
2026-02-09T22:57:23
source
Portal GOV.SI
title
Slovesno odprtje Slovenske tovarne umetne inteligence (SLAIF)
url
https://www.gov.si/novice/2026-02-09-slovesno-odprtje-slovenske-tovarne-umetne-inteligence-slaif/
article order
12
body
Ministrstvo za digitalno preobrazbo se bo v kratkem opredelilo do zakonske omejitve uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let, ki so jo pripravili na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer je dejala, da cilj ni omejevanje digitalne vključenosti, ampak zmanjšanje sistemskih tveganj, zato predlagajo uvedbo orodja za preverjanje starosti na spletnih platformah in v drugih digitalnih storitvah. Poleg tega na ministrstvu obljubljajo, da bo do maja 2026 12.185 gospodinjstvom omogočen dostop do širokopasovnega omrežja, do leta 2034 pa naj bi imela Slovenija vzpostavljeno tovarno umetne inteligence in superračunalnik. Vse to in še veliko več napovedujejo na ministrstvu, zato smo v spodnjih vrsticah pripravili podroben pregled sprememb, ki jih je ministrstvo uvedlo ali napovedalo v tem mandatu in bodo ali pa že vplivajo na naša življenja. Ob vse večji prisotnosti digitalizacije v naših življenjih je 14. vlada Republike Slovenije leta 2023 uvedla službo za digitalno preobrazbo, pristojno za digitalizacijo države. Nato je 15., torej trenutna vlada, spremenila zakon in službo za digitalno preobrazbo preoblikovala v ministrstvo za digitalno preobrazbo. 17. decembra 2024 je premier Robert Golob imenoval novo ministrico Ksenijo Klampfer. Foto: Ana Kovač Med ključne dosežke ministrstvo v tem mandatu šteje vzpostavitev celovitega nacionalnega ekosistema umetne inteligence - od infrastrukture, kot sta superračunalnik in tovarna umetne inteligence, podpornih kompetenčnih centrov in razvojnih programov do sodobnega zakonodajnega okvira. Ena zadnjih zakonodajnih podlag, ki je sicer nastala na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, je priprava zakonske omejitve uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Pred sprejetjem zakonskih ukrepov se bo do izhodišč opredelilo tudi ministrstvo za digitalno preobrazbo, Slovenija pa si je za vzor vzela nekatere druge evropske države, ki so tovrstne omejitve že uvedle. Ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer je konec januarja poudarila, da na ministrstvu podpirajo uvedbo enotne evropske pravne in tehnične rešitve, ki temelji na evropski digitalni denarnici kot zaupanja vrednem orodju za preverjanje starosti na spletnih platformah in v drugih digitalnih storitvah. Preveri se le starost, ne pa identiteta uporabnika, kar je ključna varovalka pred profiliranjem. Omejili bi uporabo družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Foto: Guliverimage "Naš cilj ni omejevanje digitalne vključenosti, ampak zmanjšanje sistemskih tveganj, ki jih platforme predstavljajo za mladoletnike: škodljive vsebine, prakse, ki spodbujajo zasvojitveno rabo, in algoritmi, ki nagrajujejo skrajnosti namesto kakovostne vsebine. Ukrepe gradimo na sorazmernosti, učinkovitosti in varstvu temeljnih pravic - s poudarkom na zaščiti pred škodljivimi vsebinami in zasvojenostjo ter z jasnim ciljem, da bo preverjanje starosti pri uporabi družbenih omrežij in aplikacij postalo standard, izveden na varen, preverljiv in najmanj invaziven način," je poudarila. Septembra 2024 so na ministrstvu napovedali vzpostavitev superračunalnika s tovarno umetne inteligence, kar je po mnenju ministrstva eden ključnih strateških projektov Slovenije na področju digitalne preobrazbe, znanosti in inovacij ter pomemben prispevek k uresničevanju prednostnih usmeritev Evropske unije na področju visokozmogljivega računalništva in umetne inteligence. "Projekt bo dolgoročno krepil konkurenčnost gospodarstva, raziskovalni in inovacijski potencial ter učinkovitost javnega sektorja," so navedli na ministrstvu. Prijava za vzpostavitev superračunalnika v naši državi je bila oddana 1. februarja 2025, 10. marca 2025 pa jo je potrdil upravni odbor EuroHPC. Slovenija je dosegla najvišje število točk in tako postala gostiteljica superračunalnika EuroHPC s tovarno umetne inteligence, prve tovrstne infrastrukture v državi. Vzpostavitev tovarne umetne inteligence (SLAIF) bo potekala med letoma 2025 in 2034 in je vredna 140 milijonov evrov. Slovenija bo prispevala 75 milijonov evrov, skupno podjetje EuroHPC pa 65 milijonov evrov. Del projekta je tudi sofinanciranje superračunalnika CINECA v Italiji v višini pet milijonov evrov. To Sloveniji zagotavlja dostop do dodatnih specializiranih zmogljivosti, pojasnjujejo na ministrstvu. Vzpostavitev tovarne umetne inteligence (SLAIF) bo potekala med letoma 2025 in 2034 in je vredna 140 milijonov evrov. Foto: STA Po navedbah ministrstva je 15. vlada vzpostavila tudi kompetenčni center za umetno inteligenco, s katerim Slovenija sistemsko podpira razvoj in uporabo umetne inteligence (UI) ter krepi nacionalni ekosistem UI. Prav tako je vzpostavljen in delujoč kompetenčni center za čipe in polprevodnike KC Čip.si, ki bo ključna podpora podjetjem, zlasti malim, srednjim in zagonskim, pri dostopu do evropskih platform, razvoju kompetenc ter prenosu tehnologij v prakso, so prepričani na ministrstvu. Na ministrstvu kot dosežek vidijo tudi napredek na področju vzpostavitve optike oziroma gradnje odprtih visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij in nadgradnje že obstoječih omrežij, ki bodo gospodinjstvom na belih lisah zagotavljala zanesljiv dostop do elektronskih komunikacijskih storitev. V okviru dveh javnih razpisov za sofinanciranje gradnje so s štirimi operaterji podpisali 32 pogodb za območja belih lis v 27 občinah. Po koncu gradnje, ki bo, kot trdijo na ministrstvu, končana maja 2026, bo dostop do širokopasovnega omrežja omogočen 12.185 gospodinjstvom. Poleg tega napovedujejo, da bo v kratkem objavljen tudi javni razpis, ki bo priključitev na omrežje omogočil še približno šest tisoč gospodinjstvom. Postavitev optičnega omrežja Foto: Shutterstock Menijo, da so pripomogli tudi k digitalnemu opismenjevanju. "Po Sloveniji potekajo številna izobraževanja, ki jih financira naše ministrstvo. V obdobju 2023-2025 je bilo skupaj usposobljenih več kot 105 tisoč posameznikov, in sicer 16.798 starejših, usposobljenih prek projekta Mobilni heroji, 37.497 mladih, vključenih prek javnega razpisa JR MLADI, in 50.786 odraslih, ki so se izobraževali prek javnega razpisa JR DDK," so navedli, pri čemer menijo, da k zmanjševanju digitalnega razkoraka prispeva mreža 162 digi info točk, kjer je bilo od leta 2023 do novembra 2025 izvedenih nekaj manj kot 290 tisoč svetovanj. Izobraževanja za digitalno opismenjevanje starejših Foto: STA , Zavzeli so se nov državni računalniški oblak DRO NEXT, ki bo dolgoročno omogočal nadaljnji razvoj državne informatike. Državni računalniški oblak je bil sicer zasnovan in vzpostavljen v prejšnjem desetletju. Kot navajajo na ministrstvu, gosti več kot 2.400 virtualnih strežnikov, na katerih teče več kot 400 različnih poslovnih aplikacij. Med njimi so številni ključni državni informacijski sistemi, kot so davčni, carinski in finančnoračunovodski sistemi, eSociala, eUprava, storitve za podjetja, registri prebivalstva, vozil in voznikov ter cela vrsta drugih sistemov, ki opravljajo različne funkcije tako za državljane, podjetja kot tudi za državo in družbo kot celoto. Zaradi zastarelosti je bila potrebna korenita prenova osrednjega komunikacijskega omrežja na področju varnostnih omrežnih naprav in državnega računalniškega oblaka naslednje generacije. Dolgo pričakovana prenova osrednje infrastrukture je nadgradila, posodobila in poenostavila upravljanje ter izboljšala varnost in zanesljivost storitev za državljane, poslovne subjekte in organe javne uprave. Nakup je bil financiran iz sredstev načrta za odpornost in okrevanje. Leta 2022 je ministrstvo za digitalno preobrazbo v Sloveniji uvedlo elektronsko osebno izkaznico. Aplikacija eOsebna tako od septembra 2025 omogoča ustvarjanje t. i. virtualne identitete. Pri prijavi v elektronske storitve z mobilno aplikacijo eOsebna tako ne potrebujemo več fizične osebne izkaznice in čitalcev, saj ko enkrat ustvarimo virtualno identiteto, ta zadošča za prijavo v nacionalne e-storitve, ki zahtevajo najvišjo stopnjo varnosti in zaupanja glede izkazovanja identitete uporabnika. Na ministrstvu verjamejo, da bo ta korak pomembno prispeval k večji uporabi digitalnih storitev in izboljšal uporabniško izkušnjo uporabnikov. Sicer pa na ministrstvu sledijo tudi ideji evropske denarnice, ki bo omogočala varno spletno prijavo, podpisovanje in deljenje dokumentov med državami članicami EU. Slovenija je evropsko denarnico že preizkusila na prvih nacionalnih in čezmejnih e-storitvah, tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju, so povedali na ministrstvu. Biometrična osebna izkaznica se sicer od aprila 2023 uporablja tudi kot kartica zdravstvenega zavarovanja. Aplikacija eOsebna od septembra 2025 omogoča ustvarjanje t. i. virtualne identitete. Foto: Shutterstock V tem mandatu so na ministrstvu nadgradili tudi ključne državne digitalne platforme. Prenovljen je portal eUprava, kjer je državljanom na voljo več kot 300 posodobljenih elektronskih vlog in storitev. Portal zagotavlja podporo celotnemu upravnemu postopku, vključno z dopolnitvami in umiki vlog, pritožbami ter širšim pogledom v lastne podatke. Z novelo zakona o upravnem postopku se potrdila iz uradnih evidenc, na primer potrdilo o bivanju, državljanstvu ipd., lahko v elektronski obliki izdajajo samodejno. To državljanom omogoča, da potrdila pridobijo sami prek spletnega portala. Portal SPOT, namenjen podjetjem, kjer je letno izvedenih več kot tri milijone postopkov, je bil januarja 2025 celovito prenovljen in zdaj omogoča enoten vpis za vse poslovne subjekte, interaktivnega vodiča, hitrejše postopke in nove e-storitve, npr. e-potrdila, subvencije za električna vozila, elektronsko potrdilo o darovanju kri, potrdila A1, enotno prijavo prek SI-PASS itd. Vzpostavljena je bila tudi storitev eSamonaročanje za termine na upravnih enotah. Na področju e-vročanja so na ministrstvu v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku (ZUP) uvedli dva nova načina, in sicer vročanje s seznanitvijo brez potrditve ter s seznanitvijo in potrditvijo, pri katerem so tudi optimizirali stroške pošiljanja sporočil SMS. Na sistem e-vročanja je v okviru dokumentnih sistemov priključenih že več kot 380 institucij. Letos so sistem nadgradili še z možnostjo vročanja v skladu z določbami zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki omogoča elektronsko vročanje sodnih organov v varne elektronske predale organov. Za implementacijo EU Uredbe za vzpostavitev enotnega digitalnega portala (SDG) pa so, kot navajajo, vzpostavili nacionalno infrastrukturo za podporo izvajanju načela "samo enkrat". V ta namen so nadgradili sistem Pladenj, ki za implementacijo SDG izvaja vlogo posredniške platforme med slovenskimi ponudniki postopkov ter ponudniki dokazil in evropskim sistemom za izmenjavo dokazil med državami članicami EU. Na področju umetne inteligence ministrstvo tudi v prihodnje čaka še veliko dela. Kot so napovedali, je v pripravi Nacionalna strategija za UI do leta 2030. Gre za dokument, ki predstavlja osrednji strateški okvir Slovenije za razvoj in uporabo umetne inteligence do leta 2030. Nastal je v okviru širokega in odprtega posvetovalnega procesa, v katerega so bili vključeni znanstvenoraziskovalni sektor, gospodarstvo, javne institucije in civilna družba. Dokumentu bo sledil tudi akcijski načrt. Po navedbah ministrstva podpirajo tudi aplikativne projekte, ki bodo prispevali k razvoju tehnoloških rešitev, temelječih na UI, ter njihovi uporabi v poslovnem okolju za mala in srednja podjetja, potekajo inovacijski projekti na področju uvajanja umetne inteligence v poslovanje podjetij, prav tako priprava postopka javnega naročila za vzpostavitev inferenčne infrastrukture in platforme umetne inteligence. Po navedbah ministrstva podpirajo tudi aplikativne projekte, ki bodo prispevali k razvoju tehnoloških rešitev, temelječih na UI, ter njihovi uporabi v poslovnem okolju za mala in srednja podjetja. Foto: Shutterstock Na ministrstvu v sodelovanju z drugimi organi preizkušajo pilotne digitalne rešitve, ki uporabljajo umetno inteligenco za avtomatizacijo administrativnih opravil. Med ključnimi so enotni pametni asistent - centraliziran sistem, ki uporabnikom omogoča iskanje odgovorov iz različnih državnih virov na enem mestu, avtomatsko razvrščanje pošte z uporabo UI v sistemu za upravljanje dokumentarnega gradiva, orodje za anonimizacijo dokumentov v različnih formatih, ki je že v produkciji, analitično orodje za IT-pogodbe, ki omogoča avtomatski pregled, primerjavo in vrednotenje vsebin. V tem mandatu bodo na ministrstvu za digitalno preobrazbo namenili 140 milijonov evrov za nov superračunalnik in tovarno umetne inteligence, pri čemer bo 75 milijonov evrov prispevala Slovenija, 65 milijonov evrov pa podjetje EuroHPC. Za vzpostavitev kompetenčnega centra za čipe in polprevodniške tehnologije so namenili štiri milijone evrov, 3,6 milijona evrov za vzpostavitev kompetenčnega centra za umetno inteligenco, 9,4 milijona evrov za digi info točke, 19 milijonov evrov za vzpostavitev rešitve oblačne infrastrukture DRO NEXT in 2,8 milijona evrov za evropska digitalna inovacijska stičišča.
language
slv
published at
2026-02-12T03:02:18
source
SiOL
title
Vse to se bo zgodilo tudi pri nas: kako bodo drastične spremembe spremenile naša življenja?
url
https://siol.net/novice/slovenija/od-superracunalnika-do-tovarne-ui-in-omejitve-uporabe-druzbenih-omrezij-683958
article order
8
body
Uradno je zaživela Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF), ki bo Slovenijo uvrstila na zemljevid tehnološko naprednih držav. V ponedeljek je potekala otvoritev projekta Slovenske tovarna umetne inteligence SLAIF. Projekt SLAIF je eden najpomembnejših nacionalnih pobud Slovenije na področju umetne inteligence in visokozmogljivega računalništva. Skupna vrednost projekta je 135 milijonov evrov, sofinancirata pa ga Republika Slovenija in evropski program skupnega podjetja EuroHPC. Direktor Instituta Jožef Stefan dr. Leon Cizelj je pozdravil otvoritev Slovenske tovarne umetne inteligence ter umetno inteligenco označil kot pomemben strateški del nacionalne infrastrukture. "Umetna inteligenca bo v prihodnosti ključnega pomena za konkurenčnost, varnost in družbeno odpornost. Slovenska tovarna umetne inteligence je drzna nacionalna pobuda, ki je v celoti integrirana v evropski ekosistem umetne inteligence. Institut Jožef Stefan je ponosen, da je njen tehnični koordinator," je povedal dr. Cizelj. Nadaljeval je, da bodo prav oni nosili odgovornost za zagotavljanje robustnega sistema z najsodobnejšo infrastrukturo, zmogljivimi platformami, visokokakovostnimi storitvami in uporabnostjo v resničnem svetu. V sklopu prvega akta je EU predstavila okvir za varnejše okolje, ki sledi evropskim vrednotam. Zdaj pa je po regulaciji in zakonih napočil čas, da se to tudi implementira, je poudarila dr. Jug Jerše. Izpostavila je, da se po Evropi odpirajo različne tovarne umetne inteligence, ki prinašajo nove zmogljivosti. Trenutno je v gradnji 19 tovrstnih tovarn, vrednost teh vlaganj pa je 2,6 milijarde evrov. "Tukaj je bila Slovenija že pionirska, saj je s pomočjo evropskega kohezijske sklada financirala superračunalnik Vega. Vizija tovarne je resnično ambiciozna. Umetno inteligenco bomo poskušali uporabiti za zeleni prehod, za zdravstvo, za biotehnologijo, znanje in za znanost. S to tovarno Slovenija ne prevzema le pomembne vloge v regiji, ampak v celotni EU," je povedala ter dodala, da so naredili še korak dlje ter prišli h giga tovarnam. Slednje bodo ustvarile suvereno umetno inteligenco, ki se bo učila na podlagi evropskih podatkov, ki bodo razviti z evropsko tehnologijo in imeli evropska pravila. Na dogodku je spregovoril tudi predsednik vlade dr. Robert Golob, ki je poudaril, da je treba vzpostaviti pogoje za izkoriščanje znanja strokovnjakov in ga prenesti v gospodarstvo. "To vidim kot eno največjih prednosti novega superračunalnika in tovarne umetne inteligence. Prav zato novi superračunalnik ne bo namenjen zgolj znanstvenikom, temveč bo dostopen tudi drugim, pri čemer bosta v ospredju industrija in gospodarstvo," je pojasnil premier. Dodal je, da vlada razmišlja o dostopu za državljane in državljanke, s čimer bi vzpostavili nacionalno platformo generativne umetne inteligence. Dejal je, da smo s tovarno dobili priložnost, da napredujemo na področju umetne inteligence, ki je ena najbolj obetavnih področij za konkurenčnost. "Nekateri morda mislite, da zaostajamo. Morda v infrastrukturi, toda s takšnimi koraki imamo še vedno možnost, da dohitimo druge. Ne zaostajamo pa v našem znanju in tega se moramo zavedati," je prepričan Golob. Tehnični koordinator projekta SLAIF, prof. dr. Sašo Džeroski, je podrobneje predstavil projekt. Uvodoma je pojasnil, da je UI stvar debate, saj z njo rešujemo veliko vsakodnevnih težav. To se naredi z uporabo splošnih oziroma temeljnih modelov, ki se tega naučijo na podlagi velikih količin splošnih podatkov, ki jih lahko nato prilagodimo in izpopolnimo. Kot primer je navedel jezikovne modele, ki se jih naučimo iz besedila tako, da poskušamo napovedati naslednjo besedo v zaporedju. S takšnimi modeli nato generiramo besedilo s tem, da generiramo vsako naslednjo besedo -zato se temu reče umetna inteligenca. Tovarne UI so infrastruktura za umetno inteligenco. Slednje so namenjene za odstranjevanje ovir za uvedbo umetne inteligence v praksi. Tovarne imajo dve glavni komponenti: superračunalnike, optimizirane za UI, ter storitve in dejavnosti tovarn. " Dejal je, da je Slovenija primerna za ustanovitev tovarne UI, saj ima močno UI skupnost, prav tako raziskave UI trajajo že več kot pol stoletja. "Slovenija ima tudi močno skupnost visokozmogljivega računalništva, pri čemer je Vega prvi delujoči novejši HPC sistem. Najpomembnejše pa je, da v Sloveniji ti dve skupnosti odlično sodelujeta med seboj," je poudaril. Nadaljeval je, da bo slovenska tovarna UI podpirala rast slovenskega ekosistema in podpirala uvedbo UI v industriji, javnem sektorju in tudi znanosti. Načrt za nabavo strojne opreme in obratovalne stroške za ta superračunalnik, optimiziran za umetno inteligenco, znaša skupno 123 milijonov evrov. Superračunalnik se bo nahajal v podatkovnem centru IZUM-a v Mariboru, ponujal pa bo mešanico CPU-jev (centralnih procesorjev) in GPU-jev (grafičnih procesorjev). Za naslavljanje resničnih nalog je namreč potrebna kombinacija obeh, kar bo imel tudi superračunalnik, ki bo začel delovati leta 2027. Tovarna UI vsebuje različne delovne pakete, nekateri se navezujejo na strojno opremo in s tem na infrastrukturo ter integracijo podatkov. Osrednja paketa pa se ukvarjata z učenjem UI, izpopolnitvijo, vrednotenjem jezikovnih modelov, vizualnimi jezikovnimi modeli in drugo. Dr. Džeroski je dejal, da bo precejšnja komponenta tudi semantika. Prizadevali si bodo namreč, da bo UI vsebovala ustrezne besednjake, ki se jih bo lahko zlahka uporabljajo in ki so specifični za slovenski jezik. Tovarna UI je sestavljena tudi iz delovnega paketa o storitvah UI, osredotočenih na uporabnika. Pomemben je tudi delovni paket o vertikalnih storitvah za posamezna področja uporaba ter delovni paket o znanju in usposabljanju na področju UI. "Potrebujemo namreč delovno silo, ki bo sposobna opraviti vso to delo pri uvedbi UI v prakso," je izpostavil. Tovarna namreč omogoča tudi UI usposabljanje različnim skupinam ljudi ter jim pomaga nadgraditi znanje. Dr. Džeroski je na primeru pokazal, za kaj se bo tudi uporabljala UI. Ob tem je za primer vzel izum materiala oziroma njegov dizajn, saj "materiali določajo zmogljivost, stroške in trajnost industrijskih izdelkov v ključnih sektorjih, kot so shranjevanje in pretvorba energije, baterije, proizvodnja in mobilnost, elektronika in senzorika". Z uporabo UI se lahko drastično skrajša cikle odkrivanja novih materialov z vodenjem poskusov in simulacij. Običajno bi namreč bilo treba material sintetizirati in ga nato preizkusiti v laboratoriju, da bi ugotovili njegove lastnosti. Z uporabo UI, ki pa bi se teh modelov oziroma lastnosti že vnaprej naučila brez potrebe po sintezi, pa bi se lahko material takoj preizkusil. Univerza v Ljubljani je v sodelovanju z Agencijo RS za okolje (Arso) izumila model HIDRA, ki s pomočjo UI napoveduje gladino morja in izračuna tveganje poplavljanja obale. To omogoča zgodnje opozarjanje in večjo zaščito ljudi, infrastrukture in ekosistemov. Prav tako lahko UI podrobneje analizira satelitske slike satelita Copernicus. Čeprav slednji ponuja visokokakovostne slike, te ne povedo veliko. Z UI pa bi se lahko na podlagi slik razbralo stanje zemlje in okolja. Na področju zdravja in biotehnologije se odpirajo številne uporabe umetne inteligence. Ena novejših, razvita v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan, je prilagajanje velikega jezikovnega modela s podatki o prehrani. Model ocenjuje recepte glede na njihovo hranilno vrednost, na primer vsebnost sladkorja in maščob, ter jih razvršča po zdravju prijaznosti. V okviru SLAIF razvijajo tudi prilagojene programe usposabljanja, ki obravnavajo potrebe različnih uporabnikov.
language
slv
published at
2026-02-10T05:10:17
source
Žurnal24
title
Od napovedovanja poplav do izumov: Kaj vse prinaša 135-milijonski projekt?
url
https://www.zurnal24.si/slovenija/od-napovedovanja-poplav-do-izumov-kaj-vse-prinasa-135-milijonski-projekt-454388
article order
4
body
Slovenija je v Ljubljani odprla Slovensko tovarno umetne inteligence. Na dogodku je predsednik vlade Robert Golob izpostavil pomen prenosa znanja v gospodarstvo. Predsednik vlade Robert Golob se je udeležil otvoritvenega dogodka Slovenske tovarne umetne inteligence (SLAIF), v kateri bo nameščen nov superračunalnik. Ta bo poleg znanstvene sfere prvič na voljo tudi industriji in gospodarstvu, vlada pa razmišlja tudi o dostopu za državljane. Kot je Golob poudaril v nagovoru, vlada z naložbami v umetno inteligenco želi okrepiti konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter tehnološko odličnost države. Po njegovih besedah je ključni cilj vzpostaviti pogoje, da se znanje strokovnjakov učinkovito prenese v prakso. Zagon SLAIF so danes obeležili z otvoritvenim dogodkom v Ljubljani, na katerem se je zbralo več kot 200 predstavnikov gospodarstva, akademsko-raziskovalne sfere in javne uprave. "Nekateri menijo, da zastajamo na področju umetne inteligence. Mogoče to drži na področju infrastrukture, ampak s koraki, kakršen je današnji, imamo možnost ta zaostanek nadoknaditi," je v nagovoru zbranim dejal predsednik vlade Golob. "Novi superračunalnik ne bo namenjen zgolj znanstvenikom, temveč bo dostopen tudi industriji in gospodarstvu," je dejal premier. Ob tem je dodal, da vlada razmišlja tudi o vzpostavitvi nacionalne platforme generativne umetne inteligence, ki bi bila nameščena v okviru SLAIF in dostopna širši javnosti. Odprtje Slovenske tovarne umetne inteligence pa ni pomembno le za Slovenijo, ampak za celotno EU, je poudarila vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše. Ob tem je spomnila, da je SLAIF ena izmed 19 tovarn umetne inteligence, ki se jih trenutno vzpostavlja po EU. "Doseganje tehnološke suverenosti ni zgolj politična ambicija, ampak korak, s katerim moramo oblikovati svojo lastno digitalno prihodnost," je poudarila. Tehnični koordinator projekta SLAIF je Institut Jožef Stefan. Poleg IJS v projektu sodelujejo še Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici, Univerza na Primorskem, Fakulteta za informacijske študije Novo mesto, inštitut Izum, Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (Arnes), Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Tehnološki park Ljubljana. "Slovenska tovarna umetne inteligence je zelo pogumna nacionalna pobuda, ki je neposredno povezana z evropskim ekosistemom za umetno inteligenco," je po poročanju Slovenske tiskovne agencije zbranim dejal direktor IJS Leon Cizelj. IJS si bo prizadeval, da bo SLAIF uspešen za raziskave, industrijo, javni sektor in državljane, je poudaril Cizelj. SLAIF bo zagotovil, da Slovenija ne bo zgolj uporabnik umetne inteligence, ampak da bo aktivno prispevala k evropski tehnološki suverenosti in konkurenčnosti, je prepričan tehnični koordinator projekta Sašo Džeroski z IJS. Da bo Slovenija imela tovarno umetne inteligence, je po njegovem prepričanju posledica dejstva, da ima močni skupnosti na področju umetne inteligence in superračunalništva, ki med seboj tudi izvrstno sodelujeta. Projekt SLAIF bo tako podpiral rast slovenskega ekosistema za umetno inteligenco ter pomagal pri uvajanju umetne inteligence v industriji, javnem sektorju in znanosti. Med storitvami, ki jih bo uporabnikom nudila Slovenska tovarna umetne inteligence, je razvoj modelov umetne inteligence, omogočanje dostopa do podatkov in visokozmogljive računalniške strojne opreme ter usposabljanje s področja umetne inteligence. Pomemben del tovarne umetne inteligence bo predstavljal že omenjeni novi superračunalnik. Skupna vrednost projekta je 135 milijonov evrov, od tega bo za samo tovarno namenjenih 12 milijonov evrov, je predstavil Džeroski. V okviru današnjega dogodka je potekala tudi panelna razprava, na kateri so sodelovali predstavniki tovarn umetne inteligence iz Avstrije, Španije in Italije ter predstavniki gospodarstva. Projekt Slovenske tovarne umetne inteligence sofinancirata ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska komisija prek skupnega evropskega podjetja za superračunalništvo (EuroHPC JU). Novi superračunalnik bo do leta 2027 nadomestil obstoječi sistem EuroHPC Vega, s čimer bo Sloveniji zagotovljena neprekinjena dostopnost do vrhunske superračunalniške infrastrukture za obdelavo in hrambo velikih količin podatkov.
language
slv
published at
2026-02-09T19:49:44
source
Svet24
title
Golob na odprtju: Umetna inteligenca kot orodje za dvig konkurenčnosti
url
https://svet24.si/novice/gospodarstvo/tehnologija/slovenska-tovarna-umetne-inteligence-robert-golob-superacunalnik-1879146
article order
7
body
Navzoče so uvodoma nagovorili direktor Instituta Jožef Stefan Jure Cizelj, direktor Instituta informacijskih znanosti (IZUM) Aleš Bošnjak, vodja Predstavništva Evropske komisije dr. Jerneja Jug Jerše, predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob ter tehnični koordinator projekta SLAIF Sašo Džerovski. Nova Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF), ki naj bi predvidoma leta 2027 nadomestila trenutni sistem EuroHPC Vega, predstavlja novo infrastrukturo za umetno inteligenco. Tehnični koordinator projekta Sašo Džerovski pojasnjuje, da so države v 20. stoletju gradile ceste in elektroenergetska omrežja, v 21. stoletju pa morajo razmišljati o gradnji infrastrukture za umetno inteligenco. S projektom SLAIF Slovenija ne bo le uporabnica umetne inteligence, temveč tudi aktiven deležnik evropske tehnološke suverenosti in globalne konkurenčnosti. Namen SLAIF je med drugim tudi s skupno infrastrukturo poenotiti ekosistem umetne inteligence ter z enostavnim dostopom, prilagojeno podporo in ustreznimi orodji povezati akademske, industrijske in javne akterje ter omogočiti uporabo tudi malim in srednje velikim podjetjem. Predsednik vlade dr. Robert Golob je pri tem poudaril: "Vzpostaviti moramo pogoje za izkoriščanje znanja strokovnjakov in ga prenesti v gospodarstvo. To vidim kot eno največjih prednosti novega superračunalnika in tovarne umetne inteligence. Prav novi superračunalnik ne bo namenjen zgolj znanstvenikom, temveč bo dostopen tudi drugim, pri čemer bosta v ospredju industrija in gospodarstvo." Premier je omenil tudi, da vlada razmišlja o dostopu za državljane in državljanke, s čimer bi vzpostavili nacionalno platformo generativne umetne inteligence, nameščene v SLAIF. O projektu, pri katerem sodeluje Univerza na Primorskem (UP) skupaj s članico Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT), je spregovoril tudi vodja projekta prof. dr. Marko Tkalčič. Čeprav ob tej priložnosti ni bil prisoten, je podal naslednjo izjavo: "Najnaprednejše oblike umetne inteligence danes niso več mogoče brez visoko-zmogljive računske infrastrukture (ang. High-performance Computing, HPC). Dostop do takšne infrastrukture pa je praviloma omejen na največje globalne akterje. Projekt SLAIF to logiko obrača: z vzpostavitvijo nacionalne tovarne umetne inteligence (Slovenian AI Factory - SLAIF) odpira dostop do HPC-podprte umetne inteligence raziskovalcem, podjetjem, zagonskim podjetjem in javni upravi ter se hkrati aktivno umešča v evropski prostor AI Factories in EuroHPC. Ključni poudarek projekta niso le raziskave, temveč sistematična uporaba umetne inteligence, ki teče na superračunalniški infrastrukturi. To bo izvedeno prek izobraževanj, podpore uporabnikom in konkretnih primerov uporabe. Na Univerzi na Primorskem smo ponosni, da kot del tega konzorcija prispevamo k temu, da HPC-podprta umetna inteligenca postaja dostopna in uporabna širši skupnosti, ne le tehnološki eliti." Dogodka so se s strani Univerze na Primorskem udeležili prorektor za internacionalizacijo prof. dr. Michaël Mrissa, prof. dr. Jernej Vičič z UP FAMNIT ter študentka UP FAMNIT Nataša Miletić. Storitve projekta SLAIF bodo naslovile štiri ključna področja slovenskega gospodarstva: zeleni prehod, zdravje in biotehnologijo, digitalno družbo ter umetno inteligenco v znanosti. Rezultati projekta, ki bodo nastali v sodelovanju z raziskovalnimi inštituti, bolnišnicami, malimi in srednjimi podjetji ter vladnimi organi, bodo pokazali vplive na področjih, kot so natančno kmetijstvo, medicinska diagnostika, pametni energetski sistemi ter druga znanstvena odkritja. Projekt SLAIF v okviru pobude, ki trenutno šteje že trinajst tovarn v Evropi, financirajo Republika Slovenija (Ministrstvo za digitalno preobrazbo in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije), Skupno podjetje EuroHPC ter Evropska komisija.
language
slv
published at
2026-02-10T09:05:17
source
Primorske Novice
title
UP del Slovenske tovarne umetne inteligence
url
https://primorske.svet24.si/univerza-na-primorskem/up-del-slovenske-tovarne-umetne-inteligence
article order
9
body
V državnem svetu so v ponedeljek pripravili posvet o umetni inteligenci v izobraževanju, na katerem so razpravljali o hitro rastočem vplivu umetne inteligence na izobraževalne procese ter o nujnosti pravočasnega, premišljenega in odgovornega odziva slovenskega izobraževalnega sistema. Posvet sta pripravili komisija državnega sveta za izobraževanje in svet za razvoj Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Osvetlili so priložnosti, ki jih umetna inteligenca prinaša za izboljšanje kakovosti poučevanja, učenja in raziskovanja, obenem pa opozorili na izzive, povezane z etiko, zaupanjem in transparentnostjo. Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je poudaril, da je umetna inteligenca že del našega vsakdana, uporablja jo okoli 750.000 Slovencev, kar je nad povprečjem Evropske unije. "Tehnologije ni smiselno prepovedovati, ključno pa je, da uporabniki razumejo, kaj pomeni vnašanje podatkov v takšne sisteme in kakšne so posledice za njihovo varnost." Tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič je opozoril, da v šolah že uporabljajo orodja umetne inteligence za pomoč pri učenju, zato je po njegovem prepričanju ključno zagotoviti njihovo odgovorno in etično rabo. Poudaril je še, da umetna inteligenca ne more nadomestiti medčloveškega odnosa, lahko pa ga "podpira in razbremeni rutinskih nalog, s čimer omogoča več prostora za dialog, ustvarjalnost in individualno obravnavo". Pomembno se mu zdi kritično mišljenje ter razumevanje delovanja umetne inteligence in njenih omejitev. Po prepričanju Ivana Bratka iz SAZU bi bilo treba digitalne kompetence sistematično razvijati na vseh ravneh izobraževanja, pri tem pa je poudaril nujnost jasnih in razumljivih pravil za uporabo umetne inteligence v izobraževanju. Klavdija Kutnar iz Univerze na Primorskem je poudarila strateško vlogo univerz pri odgovornem uvajanju umetne inteligence v visokošolski prostor. Na njihovi univerzi so po njenih besedah s posebnim dokumentom določili, da rabe umetne in generativne umetne inteligence ne prepovedujejo, temveč spodbujajo odgovorno, etično, transparentno in kompetentno uporabo v izobraževanju, raziskovanju in strokovnih službah. "Poudarek je na človeški odgovornosti za vsebine, jasnem navajanju uporabe umetne inteligence, varovanju osebnih in zaupnih podatkov ter na tem, da je umetna inteligenca lahko le pomožno orodje, ne pa nadomestilo za samostojno ustvarjalno in raziskovalno delo." Blaž Zupan z ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko je poudaril nujnost krepitve podatkovne pismenosti kot temelja šol prihodnosti. Mojca Juriševič z ljubljanske pedagoške fakultete je ob tem opozorila, da uporaba umetne inteligence zahteva osebnostno in miselno pripravljenega posameznika, zato je treba pozornost najprej nameniti "razvoju osebnosti, samopodobe, interesov učencev ter kulturi postavljanja vprašanj, še preden jih usposobimo za uporabo umetne inteligence". Udeleženci so se strinjali, da umetna inteligenca lahko podpira učitelje pri rutinskih in administrativnih nalogah, spodbuja razvoj digitalnih kompetenc, kritičnega mišljenja in samostojnega ustvarjalnega dela študentov. A za uspešno in odgovorno uvajanje umetne inteligence je "nujno zagotoviti jasna in razumljiva pravila uporabe, varovanje osebnih in zaupnih podatkov, transparentnost sistemov, kritično vrednotenje rezultatov ter stalno izobraževanje vseh deležnikov, pri čemer mora ostati človeška odgovornost v središču uporabe umetne inteligence", so sporočili iz državnega sveta.
language
slv
published at
2026-02-09T09:05:52
source
Gorenjski Glas
title
Zagotoviti odgovorno in etično rabo
url
https://www.gorenjskiglas.si/aktualno/zagotoviti-odgovorno-in-eticno-rabo-341830/
article order
7
body
Ljubljana, 10. februar 2026 - Na otvoritvenem dogodku projekta SLAIF - Slovenska tovarna umetne inteligence, ki je potekal v ponedeljek, 9. februarja 2026, v hotelu Grand Plaza v Ljubljani se je zbralo več kot 240 gostov iz gospodarstva, raziskovalne sfere in javnega sektorja. Na dogodku ene najpomembnejših nacionalnih pobud Slovenije na področju umetne inteligence in visokozmogljivega računalništva je zbrane nagovoril predsednik vlade dr. Robert Golob, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jerneja Jug Jerše, direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Leon Cizelj, direktor IZUM dr. Aleš Bošnjak ter tehnični koordinator projekta SLAIF prof. dr. Sašo Džeroski iz Instituta Jožef Stefan, ki je predstavil projekt. Predsednik vlade RS, dr. Robert Golob, je v nagovoru na otvoritvenem dogodku povedal: "Tovarne umetne inteligence bodo obstoječo Evropsko znanstveno in tehnološko odličnost pretvorile v konkurenčno storitev na področju umetne inteligence, ne le na področju raziskovanja temveč tudi gospodarstva". Vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, dr. Jerneja Jug Jerše, je dodala: "Digitalna suverenost ni le politična ambicija, ampak soustvarjanje naše digitalne prihodnosti. Odprtje Slovenske tovarne umetne inteligence je zato velik korak za Slovenijo in tudi celo Evropo". Predstavitvi projekta, katerega skupna vrednost znaša 135 milijonov evrov, sofinancirata pa ga Republika Slovenija in evropski program skupnega podjetja EuroHPC, je sledila razprava, ki jo je moderirala doc. dr. Vida Groznik iz ljubljanske Fakultete za računalništvo in informatiko. V razpravi soodelovali predstavniki slovenskega gospodarstva in predstavniki španske (dr. Kostiantyn Tsyvinskyi), italijanske (dr. Claudio Domenico Arlandini) in avstrijske (dr. Karl Kugler) tovarne umetne inteligence ter mag. Vesna Prodnik, članica uprave Telekoma Slovenije, in Aymeric Royere, predsednik Novartisa v Sloveniji. Predstavnik Tovarne UI Superračunalniškega centra iz Barcelone Kostiantyn Tsyvinskyi je izpostavil: "Največji izziv je premostiti razkorak med splošno pozitivno naravnanostjo do umetne inteligence znotraj podjetij in njeno dejansko uporabo. Prav tu je vloga tovarn umetne inteligence - v strokovni podpori, podatkovnih storitvah in izobraževalnih delavnicah. Tako lahko obstoječe inovacije preoblikujejo v dejanske storitve". Projekt SLAIF združuje znanje vodilnih raziskovalnih in izobraževalnih ustanov, med njimi Instituta "Jožef Stefan", Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem, Univerze v Novi Gorici, Instituta IZUM, Arnesa, ter ga povezuje s potrebami gospodarstva s pomočjo GZS in Tehnološkega parka Ljubljana. Projekt Slovenska tovarna umetne inteligence SLAIF bo omogočal neposreden dostop do najnaprednejših tehnologij, podatkovnih platform in raziskovalnih pobud, saj Slovenijo povezuje v evropski ekosistem tovarn umetne inteligence ter tako krepi zmogljivosti in širi bazen znanja na področju umetne inteligence v Sloveniji ter lajša dostop do podatkov ter svetovalnih storitev specialistov in inženirjev. Razvoj in dejavnosti v okviru projekta so usmerjeni v štiri ključna vsebinska področja: umetna inteligenca za zeleni prehod, za zdravje in biotehnologijo, za digitalno družbo in za znanost. Cilj je aktivno spodbujanje sodelovanja med gospodarstvom, akademskim okoljem in raziskovalnimi ustanovami, ustvarjanje priložnosti za skupne projekte ter omogočanje prenosa znanja in tehnologij v prakso. Projekt SLAIF je del evropske pobude EuroHPC in evropske strategije za umetno inteligenco, Slovenija pa želi z njim utrditi svojo vlogo, povezati raziskovalno in gospodarsko sfero ter pospešiti inovativnost in razvoj. Dogodka se je udeležilo veliko število predstavnikov gospodarstva, raziskovalne sfere in javnega sektorja, tako da so dobili vpogled v celovito podporo, ki bo na voljo v okviru projekta - od začetne ideje do izvedbe projektov - vključno z uporabniško podporo, dostopom do infrastrukture in podatkovnih storitev, razvojem in uvajanjem rešitev z uporabo umetne inteligence, razvojem že pripravljenih proizvodov na področju umetne inteligence ter izobraževanji in usposabljanji.
language
slv
published at
2026-02-10T15:18:10
source
Si21
title
Slovenska tovarna umetne inteligence
url
https://www.si21.com/IT/slovenska-tovarna-umetne-inteligence/

source scope

analyzed source count

omitted articles

article order
2
body
Zagon Slovenske tovarne umetne inteligence (SLAIF) so danes obeležili z otvoritvenim dogodkom v Ljubljani, na katerem se je zbralo več kot 200 predstavnikov gospodarstva, akademsko-raziskovalne sfere in javne uprave. "Nekateri menijo, da zastajamo na področju umetne inteligence. Mogoče to drži na področju infrastrukture, ampak s koraki, kakršen je današnji, imamo možnost ta zaostanek nadoknaditi," je v nagovoru zbranim dejal predsednik vlade Golob. Po prepričanju premierja pa zagotovo ne zaostajamo pri znanju s področja umetne inteligence. Zato je treba vzpostaviti pogoje za izkoriščanje tega znanja in ga prenesti v gospodarstvo. In ravno v tem vidi Golob največjo prednost tovarne umetne inteligence in novega superračunalnika. Novi superračunalnik pa, kot je poudaril premier, ne bo namenjen zgolj znanstvenikom, temveč bo dostopen tudi drugim, pri čemer bosta v ospredju industrija in gospodarstvo. "Prav tako vlada razmišlja o dostopu za državljane in državljanke, s čimer bi vzpostavili nacionalno platformo generativne umetne inteligence, nameščene v Slovenski tovarni umetne inteligence," je še dejal Golob. Odprtje Slovenske tovarne umetne inteligence pa ni pomembno le za Slovenijo, ampak za celotno EU, je poudarila vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše. Ob tem je spomnila, da je SLAIF ena izmed 19 tovarn umetne inteligence, ki se jih trenutno vzpostavlja po EU. "Doseganje tehnološke suverenosti ni zgolj politična ambicija, ampak korak, s katerim moramo oblikovati svojo lastno digitalno prihodnost," je poudarila. Tehnični koordinator projekta SLAIF je Institut Jožef Stefan. Poleg IJS v projektu sodelujejo še Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici, Univerza na Primorskem, Fakulteta za informacijske študije Novo mesto, inštitut Izum, Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (Arnes), Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Tehnološki park Ljubljana. "Slovenska tovarna umetne inteligence je zelo pogumna nacionalna pobuda, ki je neposredno povezana z evropskim ekosistemom za umetno inteligenco," je zbranim dejal direktor IJS Leon Cizelj. IJS si bo prizadeval, da bo SLAIF uspešen za raziskave, industrijo, javni sektor in državljane, je poudaril Cizelj. SLAIF bo zagotovil, da Slovenija ne bo zgolj uporabnik umetne inteligence, ampak da bo aktivno prispevala k evropski tehnološki suverenosti in konkurenčnosti, je prepričan tehnični koordinator projekta Sašo Džeroski z IJS. Da bo Slovenija imela tovarno umetne inteligence, je po njegovem prepričanju posledica dejstva, da ima močni skupnosti na področju umetne inteligence in superračunalništva, ki med seboj tudi izvrstno sodelujeta. Projekt SLAIF bo tako podpiral rast slovenskega ekosistema za umetno inteligenco ter pomagal pri uvajanju umetne inteligence v industriji, javnem sektorju in znanosti. Med storitvami, ki jih bo uporabnikom nudila Slovenska tovarna umetne inteligence, je razvoj modelov umetne inteligence, omogočanje dostopa do podatkov in visokozmogljive računalniške strojne opreme ter usposabljanje s področja umetne inteligence. Pomemben del tovarne umetne inteligence bo predstavljal že omenjeni novi superračunalnik. Skupna vrednost projekta je 135 milijonov evrov, od tega bo za samo tovarno namenjenih 12 milijonov evrov, je predstavil Džeroski. Projekt sofinancirata Slovenija in evropski program skupnega podjetja EuroHPC. V okviru današnjega dogodka je potekala tudi panelna razprava, na kateri so sodelovali predstavniki tovarn umetne inteligence iz Avstrije, Španije in Italije ter predstavniki gospodarstva.
language
slv
published at
2026-02-10T08:04:28
source
Znanost STA
title
Golob: Slovenska tovarna umetne inteligence bo pomagala pri prenosu znanja v gospodarstvo
url
https://znanost.sta.si/3520221/golob-slovenska-tovarna-umetne-inteligence-bo-pomagala-pri-prenosu-znanja-v-gospodarstvo

omitted source count

total source count