MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Število smrtnih žrtev med vozniki enoslednih motornih vozil se je povečalo na 30.
• Alkoholizirani vozniki ali vozniki pod vplivom drog so povzročili tretjino vseh smrtnih žrtev.
• Neprilagojena hitrost ostaja najpogostejši vzrok nesreč s smrtnim izidom, saj je zaradi nje umrlo 40 oseb.
• Kar 12 od 26 umrlih voznikov osebnih avtomobilov med vožnjo ni uporabljalo varnostnega pasu.
• Največ smrtnih nesreč se zgodi ob koncih tedna, zlasti ob petkih in sobotah.
• V letu 2025 je na slovenskih cestah umrlo 93 ljudi, kar je 25 več kot leto prej.
• V začetku leta 2026 se trend poslabšanja varnosti nadaljuje z 11 smrtnimi žrtvami.
• Julij 2025 je bil z 25 smrtnimi žrtvami najbolj smrtonosen mesec v zadnjem desetletju.
• Najhujša posamična nesreča leta se je zgodila na štajerski avtocesti, kjer je umrlo pet oseb.
• Največ prometnih nesreč, kar 63 odstotkov, se zgodi v naseljih.
• Savinjska regija izstopa kot statistično najbolj nevarna regija s 23 smrtnimi žrtvami.
• Policija opozarja na problematično zbiranje in izzivanje mladih mopedistov.
• Vročinski valovi pri 35 stopinjah Celzija povečajo možnost za napako v prometu do 20 odstotkov.
• V letu 2025 se je zgodilo 20.824 prometnih nesreč, kar je 2,9-odstotno povečanje.

key differences

Alkoholizirani vozniki ali vozniki pod vplivom drog so povzročili tretjino vseh smrtnih žrtev.

Viri se razlikujejo v potrditvi deleža ali le opisu vzrokov.

Julij 2025 je bil z 25 smrtnimi žrtvami najbolj smrtonosen mesec v zadnjem desetletju.

Večina potrjuje rekord, nekateri izpustijo časovni okvir.

Kar 12 od 26 umrlih voznikov osebnih avtomobilov med vožnjo ni uporabljalo varnostnega pasu.

Le Dnevnik in Svet24 navajata točne številke, ostali le splošno.

Najhujša posamična nesreča leta se je zgodila na štajerski avtocesti, kjer je umrlo pet oseb.

Večina potrjuje lokacijo in žrtve, Svet24 regije ne navaja.

Največ prometnih nesreč, kar 63 odstotkov, se zgodi v naseljih.

Viri se razlikujejo v navajanju deleža in tipa nesreč.

Največ smrtnih nesreč se zgodi ob koncih tedna, zlasti ob petkih in sobotah.

Viri se razlikujejo v potrditvi specifičnih dni (petek/sobota).

Neprilagojena hitrost ostaja najpogostejši vzrok nesreč s smrtnim izidom, saj je zaradi nje umrlo 40 oseb.

Razlike v potrditvi števila 40 in vplivu alkohola.

Policija opozarja na problematično zbiranje in izzivanje mladih mopedistov.

Le Primorske novice potrjujejo izzivanje; drugi molčijo.

Savinjska regija izstopa kot statistično najbolj nevarna regija s 23 smrtnimi žrtvami.

Nekateri potrdijo 23 žrtev, drugi le izstopanje regije.

V letu 2025 je na slovenskih cestah umrlo 93 ljudi, kar je 25 več kot leto prej.

Večina potrjuje, Primorske ne omenjajo, Svet24 doda število 68.

V letu 2025 se je zgodilo 20.824 prometnih nesreč, kar je 2,9-odstotno povečanje.

Le trije viri potrjujejo podatek, ostali ga sploh ne omenjajo.

V začetku leta 2026 se trend poslabšanja varnosti nadaljuje z 11 smrtnimi žrtvami.

Dnevnik in Večer potrjujeta 11 žrtev, večina molči.

Vročinski valovi pri 35 stopinjah Celzija povečajo možnost za napako v prometu do 20 odstotkov.

Le Dnevnik potrjuje 20 % tveganje, drugi so manj specifični.

Število smrtnih žrtev med vozniki enoslednih motornih vozil se je povečalo na 30.

Večina potrjuje 30 žrtev, nekateri ločijo motoriste in mopediste.

source analyses

24ur

Alkoholizirani vozniki ali vozniki pod vplivom drog so povzročili tretjino vseh smrtnih žrtev.

Delno: Alkohol in droge so med glavnimi vzroki, delež ni naveden.

Julij 2025 je bil z 25 smrtnimi žrtvami najbolj smrtonosen mesec v zadnjem desetletju.

Da: Besedilo potrjuje 25 žrtev v juliju in rekord v desetletju.

Kar 12 od 26 umrlih voznikov osebnih avtomobilov med vožnjo ni uporabljalo varnostnega pasu.

Delno: Omenjen je porast nepripetih oseb, specifična številka 12 ne.

Najhujša posamična nesreča leta se je zgodila na štajerski avtocesti, kjer je umrlo pet oseb.

Da: Članek potrjuje nesrečo s petimi žrtvami na štajerski avtocesti.

Največ prometnih nesreč, kar 63 odstotkov, se zgodi v naseljih.

Ni omenjeno

Največ smrtnih nesreč se zgodi ob koncih tedna, zlasti ob petkih in sobotah.

Ni omenjeno

Neprilagojena hitrost ostaja najpogostejši vzrok nesreč s smrtnim izidom, saj je zaradi nje umrlo 40 oseb.

Delno: Hitrost je navedena kot glavni vzrok, število 40 ni omenjeno.

Policija opozarja na problematično zbiranje in izzivanje mladih mopedistov.

Ni omenjeno

Savinjska regija izstopa kot statistično najbolj nevarna regija s 23 smrtnimi žrtvami.

Ni omenjeno

V letu 2025 je na slovenskih cestah umrlo 93 ljudi, kar je 25 več kot leto prej.

Da: Članek navaja 93 žrtev v 2025, kar je 25 več kot v 2024.

V letu 2025 se je zgodilo 20.824 prometnih nesreč, kar je 2,9-odstotno povečanje.

Ni omenjeno

V začetku leta 2026 se trend poslabšanja varnosti nadaljuje z 11 smrtnimi žrtvami.

Ni omenjeno

Vročinski valovi pri 35 stopinjah Celzija povečajo možnost za napako v prometu do 20 odstotkov.

Ni omenjeno

Število smrtnih žrtev med vozniki enoslednih motornih vozil se je povečalo na 30.

Da: Članek eksplicitno navaja 30 žrtev med temi vozniki.

Delo

Alkoholizirani vozniki ali vozniki pod vplivom drog so povzročili tretjino vseh smrtnih žrtev.

Delno: Alkohol in droge so navedeni kot glavni vzroki najhujših nesreč.

Julij 2025 je bil z 25 smrtnimi žrtvami najbolj smrtonosen mesec v zadnjem desetletju.

Ni omenjeno

Kar 12 od 26 umrlih voznikov osebnih avtomobilov med vožnjo ni uporabljalo varnostnega pasu.

Delno: Omenjena neuporaba varnostnega pasu kot dejavnik tragedij.

Najhujša posamična nesreča leta se je zgodila na štajerski avtocesti, kjer je umrlo pet oseb.

Ni omenjeno

Največ prometnih nesreč, kar 63 odstotkov, se zgodi v naseljih.

Ni omenjeno

Največ smrtnih nesreč se zgodi ob koncih tedna, zlasti ob petkih in sobotah.

Da: Naslov članka neposredno potrjuje to trditev.

Neprilagojena hitrost ostaja najpogostejši vzrok nesreč s smrtnim izidom, saj je zaradi nje umrlo 40 oseb.

Delno: Hitrost navedena kot glavni vzrok najhujših nesreč v 2025.

Policija opozarja na problematično zbiranje in izzivanje mladih mopedistov.

Ni omenjeno

Savinjska regija izstopa kot statistično najbolj nevarna regija s 23 smrtnimi žrtvami.

Ni omenjeno

V letu 2025 je na slovenskih cestah umrlo 93 ljudi, kar je 25 več kot leto prej.

Delno: Omenjeno leto 2025 in povečanje za 25 žrtev glede na leto prej.

V letu 2025 se je zgodilo 20.824 prometnih nesreč, kar je 2,9-odstotno povečanje.

Da: Navedeno število 20824 in slabe tri odstotke več kot v 2024.

V začetku leta 2026 se trend poslabšanja varnosti nadaljuje z 11 smrtnimi žrtvami.

Ni omenjeno

Vročinski valovi pri 35 stopinjah Celzija povečajo možnost za napako v prometu do 20 odstotkov.

Delno: Vročinski valovi so navedeni kot možen dejavnik nesreč.

Število smrtnih žrtev med vozniki enoslednih motornih vozil se je povečalo na 30.

Delno: Članek izpostavlja porast žrtev med vozniki teh vozil.

Dnevnik

Alkoholizirani vozniki ali vozniki pod vplivom drog so povzročili tretjino vseh smrtnih žrtev.

Da: Članek navaja 31 žrtev (tretjina vseh) zaradi alkohola ali drog.

Julij 2025 je bil z 25 smrtnimi žrtvami najbolj smrtonosen mesec v zadnjem desetletju.

Da: Besedilo potrjuje 25 žrtev v juliju kot rekord zadnjega desetletja.

Kar 12 od 26 umrlih voznikov osebnih avtomobilov med vožnjo ni uporabljalo varnostnega pasu.

Da: Policija izpostavlja, da 12 od 26 voznikov ni bilo pripetih.

Najhujša posamična nesreča leta se je zgodila na štajerski avtocesti, kjer je umrlo pet oseb.

Da: Omenjena je nesreča pri Tepanju na štajerski AC s petimi mrtvimi.

Največ prometnih nesreč, kar 63 odstotkov, se zgodi v naseljih.

Da: Članek potrjuje, da se je 63 % nesreč pripetilo v naseljih.

Največ smrtnih nesreč se zgodi ob koncih tedna, zlasti ob petkih in sobotah.

Delno: Omenjeno je, da je največ ljudi umrlo konec tedna, specifična dneva nista.

Neprilagojena hitrost ostaja najpogostejši vzrok nesreč s smrtnim izidom, saj je zaradi nje umrlo 40 oseb.

Da: Navedeno je, da je zaradi hitrosti lani umrlo 40 oseb.

Policija opozarja na problematično zbiranje in izzivanje mladih mopedistov.

Delno: Omenjenih je 1400 kazni mlajšim mopedistom brez čelade.

Savinjska regija izstopa kot statistično najbolj nevarna regija s 23 smrtnimi žrtvami.

Da: Navedeno je 23 mrtvih v savinjski regiji, kjer se je stanje najbolj poslabšalo.

V letu 2025 je na slovenskih cestah umrlo 93 ljudi, kar je 25 več kot leto prej.

Da: Članek navaja 93 mrtvih lani, kar je 25 več kot leta 2024.

V letu 2025 se je zgodilo 20.824 prometnih nesreč, kar je 2,9-odstotno povečanje.

Ni omenjeno

V začetku leta 2026 se trend poslabšanja varnosti nadaljuje z 11 smrtnimi žrtvami.

Da: Članek navaja 11 mrtvih v začetku leta (leto po lanskem 2025).

Vročinski valovi pri 35 stopinjah Celzija povečajo možnost za napako v prometu do 20 odstotkov.

Da: Strokovnjaki ugotavljajo 20 % večje tveganje pri 35 stopinjah.

Število smrtnih žrtev med vozniki enoslednih motornih vozil se je povečalo na 30.

Da: Umrlo je 26 motoristov in 4 mopedisti, kar skupaj znaša 30.

Lokalec.si

Alkoholizirani vozniki ali vozniki pod vplivom drog so povzročili tretjino vseh smrtnih žrtev.

Delno: Omenjeni so kot glavni vzrok in pogost razlog ob koncih tedna.

Julij 2025 je bil z 25 smrtnimi žrtvami najbolj smrtonosen mesec v zadnjem desetletju.

Delno: Julij s 25 umrlimi je bil najbolj smrtonosen, obdobje ni podano.

Kar 12 od 26 umrlih voznikov osebnih avtomobilov med vožnjo ni uporabljalo varnostnega pasu.

Delno: Članek izpostavlja neuporabo pasov kot glavni vzrok, brez številk.

Najhujša posamična nesreča leta se je zgodila na štajerski avtocesti, kjer je umrlo pet oseb.

Da: Omenjena je huda nesreča na štajerski avtocesti s petimi umrlimi.

Največ prometnih nesreč, kar 63 odstotkov, se zgodi v naseljih.

Da: Članek navaja, da se 63 % vseh nesreč zgodi v naseljih.

Največ smrtnih nesreč se zgodi ob koncih tedna, zlasti ob petkih in sobotah.

Delno: Navedeno je, da so smrtni primeri pogostejši ob koncih tedna.

Neprilagojena hitrost ostaja najpogostejši vzrok nesreč s smrtnim izidom, saj je zaradi nje umrlo 40 oseb.

Delno: Navedena kot glavni vzrok, vendar število 40 ni omenjeno.

Policija opozarja na problematično zbiranje in izzivanje mladih mopedistov.

Delno: Policija opozarja na nevarno vedenje mladoletnikov z mopedi.

Savinjska regija izstopa kot statistično najbolj nevarna regija s 23 smrtnimi žrtvami.

Delno: Savinjska regija statistično izstopa, število 23 ni navedeno.

V letu 2025 je na slovenskih cestah umrlo 93 ljudi, kar je 25 več kot leto prej.

Da: Besedilo potrjuje 93 žrtev v 2025, kar je 25 več kot leta 2024.

V letu 2025 se je zgodilo 20.824 prometnih nesreč, kar je 2,9-odstotno povečanje.

Ni omenjeno

V začetku leta 2026 se trend poslabšanja varnosti nadaljuje z 11 smrtnimi žrtvami.

Ni omenjeno

Vročinski valovi pri 35 stopinjah Celzija povečajo možnost za napako v prometu do 20 odstotkov.

Ni omenjeno

Število smrtnih žrtev med vozniki enoslednih motornih vozil se je povečalo na 30.

Da: Članek navaja 30 žrtev med vozniki enoslednih motornih vozil.

Primorske Novice

Alkoholizirani vozniki ali vozniki pod vplivom drog so povzročili tretjino vseh smrtnih žrtev.

Delno: Navedeno, da so povzročili tretjino vseh prometnih nesreč.

Julij 2025 je bil z 25 smrtnimi žrtvami najbolj smrtonosen mesec v zadnjem desetletju.

Da: Besedilo potrjuje 25 žrtev v juliju in rekordno smrtnost.

Kar 12 od 26 umrlih voznikov osebnih avtomobilov med vožnjo ni uporabljalo varnostnega pasu.

Delno: Omenjen porast neuporabe pasu, a brez specifičnih številk 12/26.

Najhujša posamična nesreča leta se je zgodila na štajerski avtocesti, kjer je umrlo pet oseb.

Da: Navedena nesreča na štajerski avtocesti s petimi žrtvami.

Največ prometnih nesreč, kar 63 odstotkov, se zgodi v naseljih.

Da: Potrjeno, da se v naseljih zgodi več kot 63 % vseh nesreč.

Največ smrtnih nesreč se zgodi ob koncih tedna, zlasti ob petkih in sobotah.

Delno: Potrjeno za konce tedna, specifična dneva nista omenjena.

Neprilagojena hitrost ostaja najpogostejši vzrok nesreč s smrtnim izidom, saj je zaradi nje umrlo 40 oseb.

Ni omenjeno

Policija opozarja na problematično zbiranje in izzivanje mladih mopedistov.

Da: Kapun izpostavlja folkloro zbiranja in izzivanja mopedistov.

Savinjska regija izstopa kot statistično najbolj nevarna regija s 23 smrtnimi žrtvami.

Da: Izpostavljena savinjska regija s 23 smrtnimi žrtvami.

V letu 2025 je na slovenskih cestah umrlo 93 ljudi, kar je 25 več kot leto prej.

Ni omenjeno

V letu 2025 se je zgodilo 20.824 prometnih nesreč, kar je 2,9-odstotno povečanje.

Ni omenjeno

V začetku leta 2026 se trend poslabšanja varnosti nadaljuje z 11 smrtnimi žrtvami.

Ni omenjeno

Vročinski valovi pri 35 stopinjah Celzija povečajo možnost za napako v prometu do 20 odstotkov.

Ni omenjeno

Število smrtnih žrtev med vozniki enoslednih motornih vozil se je povečalo na 30.

Da: Članek navaja točno 30 žrtev med vozniki enoslednih vozil.

RTV Slovenija

Alkoholizirani vozniki ali vozniki pod vplivom drog so povzročili tretjino vseh smrtnih žrtev.

Da: 31 umrlih zaradi alkohola/drog predstavlja tretjino vseh žrtev.

Julij 2025 je bil z 25 smrtnimi žrtvami najbolj smrtonosen mesec v zadnjem desetletju.

Da: Besedilo potrjuje 25 žrtev in rekord v zadnjem desetletju.

Kar 12 od 26 umrlih voznikov osebnih avtomobilov med vožnjo ni uporabljalo varnostnega pasu.

Ni omenjeno

Najhujša posamična nesreča leta se je zgodila na štajerski avtocesti, kjer je umrlo pet oseb.

Da: Navedena nesreča s petimi mrtvimi na štajerski avtocesti.

Največ prometnih nesreč, kar 63 odstotkov, se zgodi v naseljih.

Da: Navedeno je 63,6 % vseh smrtnih nesreč v naseljih.

Največ smrtnih nesreč se zgodi ob koncih tedna, zlasti ob petkih in sobotah.

Da: Potrjeno, da se največ nesreč zgodi v soboto in petek.

Neprilagojena hitrost ostaja najpogostejši vzrok nesreč s smrtnim izidom, saj je zaradi nje umrlo 40 oseb.

Da: Članek navaja hitrost kot glavni vzrok in 40 umrlih.

Policija opozarja na problematično zbiranje in izzivanje mladih mopedistov.

Delno: Omenjeni so mopedisti in mladi vozniki, ne pa izzivanje.

Savinjska regija izstopa kot statistično najbolj nevarna regija s 23 smrtnimi žrtvami.

Da: Članek izpostavlja Savinjsko regijo s 23 žrtvami.

V letu 2025 je na slovenskih cestah umrlo 93 ljudi, kar je 25 več kot leto prej.

Da: Naslov in uvod potrjujeta 93 žrtev v letu 2025.

V letu 2025 se je zgodilo 20.824 prometnih nesreč, kar je 2,9-odstotno povečanje.

Da: Podatek je neposredno naveden v prvem odstavku.

V začetku leta 2026 se trend poslabšanja varnosti nadaljuje z 11 smrtnimi žrtvami.

Ni omenjeno

Vročinski valovi pri 35 stopinjah Celzija povečajo možnost za napako v prometu do 20 odstotkov.

Delno: Omenjeni so vročinski valovi kot dejavnik, ne pa točni odstotki.

Število smrtnih žrtev med vozniki enoslednih motornih vozil se je povečalo na 30.

Da: Navedeno je skupno število 30 za motoriste in mopediste.

STA

Alkoholizirani vozniki ali vozniki pod vplivom drog so povzročili tretjino vseh smrtnih žrtev.

Ni omenjeno

Julij 2025 je bil z 25 smrtnimi žrtvami najbolj smrtonosen mesec v zadnjem desetletju.

Ni omenjeno

Kar 12 od 26 umrlih voznikov osebnih avtomobilov med vožnjo ni uporabljalo varnostnega pasu.

Ni omenjeno

Najhujša posamična nesreča leta se je zgodila na štajerski avtocesti, kjer je umrlo pet oseb.

Ni omenjeno

Največ prometnih nesreč, kar 63 odstotkov, se zgodi v naseljih.

Ni omenjeno

Največ smrtnih nesreč se zgodi ob koncih tedna, zlasti ob petkih in sobotah.

Ni omenjeno

Neprilagojena hitrost ostaja najpogostejši vzrok nesreč s smrtnim izidom, saj je zaradi nje umrlo 40 oseb.

Delno: Hitrost je navedena kot glavni vzrok, število 40 ni omenjeno.

Policija opozarja na problematično zbiranje in izzivanje mladih mopedistov.

Ni omenjeno

Savinjska regija izstopa kot statistično najbolj nevarna regija s 23 smrtnimi žrtvami.

Ni omenjeno

V letu 2025 je na slovenskih cestah umrlo 93 ljudi, kar je 25 več kot leto prej.

Da: Članek navaja 93 žrtev v 2025, kar je 25 več kot leta 2024.

V letu 2025 se je zgodilo 20.824 prometnih nesreč, kar je 2,9-odstotno povečanje.

Ni omenjeno

V začetku leta 2026 se trend poslabšanja varnosti nadaljuje z 11 smrtnimi žrtvami.

Ni omenjeno

Vročinski valovi pri 35 stopinjah Celzija povečajo možnost za napako v prometu do 20 odstotkov.

Ni omenjeno

Število smrtnih žrtev med vozniki enoslednih motornih vozil se je povečalo na 30.

Delno: Članek izpostavlja motoriste, a ne navaja točnega števila 30.

Svet24

Alkoholizirani vozniki ali vozniki pod vplivom drog so povzročili tretjino vseh smrtnih žrtev.

Da: Članek navaja, da so povzročili tretjino vseh smrtnih žrtev.

Julij 2025 je bil z 25 smrtnimi žrtvami najbolj smrtonosen mesec v zadnjem desetletju.

Delno: Julija je umrlo 25 ljudi, ni pa podatka o zadnjem desetletju.

Kar 12 od 26 umrlih voznikov osebnih avtomobilov med vožnjo ni uporabljalo varnostnega pasu.

Da: Navedeno, da 12 od 26 umrlih voznikov ni bilo pripetih.

Najhujša posamična nesreča leta se je zgodila na štajerski avtocesti, kjer je umrlo pet oseb.

Delno: Najhujša nesreča s 5 mrtvimi na avtocesti, regija ni imenovana.

Največ prometnih nesreč, kar 63 odstotkov, se zgodi v naseljih.

Delno: Navedeno, da se največ nesreč zgodi v naseljih, brez odstotka.

Največ smrtnih nesreč se zgodi ob koncih tedna, zlasti ob petkih in sobotah.

Da: Največ nesreč se zgodi ob petkih in med vikendi.

Neprilagojena hitrost ostaja najpogostejši vzrok nesreč s smrtnim izidom, saj je zaradi nje umrlo 40 oseb.

Delno: 40 oseb je umrlo zaradi alkohola in hitrosti skupaj.

Policija opozarja na problematično zbiranje in izzivanje mladih mopedistov.

Ni omenjeno

Savinjska regija izstopa kot statistično najbolj nevarna regija s 23 smrtnimi žrtvami.

Delno: Savinjska regija izstopa, število žrtev ni navedeno.

V letu 2025 je na slovenskih cestah umrlo 93 ljudi, kar je 25 več kot leto prej.

Da: 93 umrlih leta 2025, kar je 25 več kot leta 2024 (68).

V letu 2025 se je zgodilo 20.824 prometnih nesreč, kar je 2,9-odstotno povečanje.

Ni omenjeno

V začetku leta 2026 se trend poslabšanja varnosti nadaljuje z 11 smrtnimi žrtvami.

Delno: Omenjen slab začetek leta, a brez točnega števila žrtev.

Vročinski valovi pri 35 stopinjah Celzija povečajo možnost za napako v prometu do 20 odstotkov.

Delno: Vročinski valovi so omenjeni kot dejavnik, brez številk.

Število smrtnih žrtev med vozniki enoslednih motornih vozil se je povečalo na 30.

Delno: Omenjenih 26 motoristov in slabo stanje pri e-kolesih/skirojih.

Večer

Alkoholizirani vozniki ali vozniki pod vplivom drog so povzročili tretjino vseh smrtnih žrtev.

Da: Navedeno je 31 žrtev zaradi alkohola/drog, kar predstavlja tretjino.

Julij 2025 je bil z 25 smrtnimi žrtvami najbolj smrtonosen mesec v zadnjem desetletju.

Da: Besedilo potrjuje 25 mrtvih v juliju 2025 kot rekord desetletja.

Kar 12 od 26 umrlih voznikov osebnih avtomobilov med vožnjo ni uporabljalo varnostnega pasu.

Ni omenjeno

Najhujša posamična nesreča leta se je zgodila na štajerski avtocesti, kjer je umrlo pet oseb.

Da: Potrjena lokacija (štajerska AC) in število žrtev (5).

Največ prometnih nesreč, kar 63 odstotkov, se zgodi v naseljih.

Ni omenjeno

Največ smrtnih nesreč se zgodi ob koncih tedna, zlasti ob petkih in sobotah.

Ni omenjeno

Neprilagojena hitrost ostaja najpogostejši vzrok nesreč s smrtnim izidom, saj je zaradi nje umrlo 40 oseb.

Da: Navedeno je, da je hitrost najpogostejši vzrok s 40 žrtvami.

Policija opozarja na problematično zbiranje in izzivanje mladih mopedistov.

Delno: Omenjeni so mopedisti in kršitve, ne pa specifično zbiranje.

Savinjska regija izstopa kot statistično najbolj nevarna regija s 23 smrtnimi žrtvami.

Ni omenjeno

V letu 2025 je na slovenskih cestah umrlo 93 ljudi, kar je 25 več kot leto prej.

Da: Članek navaja 93 mrtvih lani (2025), kar je 25 več kot leta 2024.

V letu 2025 se je zgodilo 20.824 prometnih nesreč, kar je 2,9-odstotno povečanje.

Da: Številka in odstotek se ujemata s podatki v besedilu za lani.

V začetku leta 2026 se trend poslabšanja varnosti nadaljuje z 11 smrtnimi žrtvami.

Da: Članek navaja 11 žrtev v začetku letošnjega leta (2026).

Vročinski valovi pri 35 stopinjah Celzija povečajo možnost za napako v prometu do 20 odstotkov.

Delno: Omenjeni so vročinski valovi kot dejavnik, ne pa specifični podatki.

Število smrtnih žrtev med vozniki enoslednih motornih vozil se je povečalo na 30.

Da: Članek eksplicitno navaja skupno 30 žrtev v tej kategoriji.

Analiza sentimenta

entities

• Motoristi
• Vozniki osebnih avtomobilov
• Slovenija
• Agencija RS za varnost prometa (AVP)
• Saša Jevšnik Kafol
• Policija
• Ivan Kapun
• Generalna policijska uprava (GPU)
• Štajerska avtocesta
• Savinjska regija
• Posavska regija
• Mladoletni vozniki mopedov

key differences

Agencija RS za varnost prometa (AVP)

Vsi viri so nevtralni; razlikujejo se le v obsegu podatkov.

Generalna policijska uprava (GPU)

Vsi viri so nevtralni, omejeni le na navedbo delovnega mesta.

Ivan Kapun

Enotno nevtralen vir informacij o prometni varnosti.

Mladoletni vozniki mopedov

Lokalni mediji poudarjajo nevarnost in kršitve, drugi molčijo.

Motoristi

Razlika med nevtralno statistiko žrtev in krivdo za nesreče.

Policija

Enotno nevtralna vloga vira podatkov in izvajalca nadzora.

Posavska regija

Viri enotno nevtralno izpostavljajo le slabo varnostno statistiko.

Savinjska regija

Vsi viri regijo nevtralno izpostavljajo le v črni statistiki.

Saša Jevšnik Kafol

Enotno nevtralna vloga uradne govorke brez razlik v virih.

Slovenija

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v širini konteksta.

Vozniki osebnih avtomobilov

Prevladuje kritika kršitev, Svet24 pa ostaja nevtralen.

Štajerska avtocesta

Vsi viri so nevtralni, razlika je le v omembi lokacije.

source analyses

24ur

Agencija RS za varnost prometa (AVP)

Nevtralno: Omenjena kot organizator konference in vir podatkov.

Generalna policijska uprava (GPU)

Ni omenjeno

Ivan Kapun

Ni omenjeno

Mladoletni vozniki mopedov

Ni omenjeno

Motoristi

Nevtralno: Izpostavljeni kot skupina z največjim porastom žrtev.

Policija

Ni omenjeno

Posavska regija

Ni omenjeno

Savinjska regija

Ni omenjeno

Saša Jevšnik Kafol

Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki podaja statistične podatke.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena zgolj kot lokacija statističnih podatkov.

Vozniki osebnih avtomobilov

Ni omenjeno

Štajerska avtocesta

Nevtralno: Omenjena kot lokacija hude prometne nesreče.

Delo

Agencija RS za varnost prometa (AVP)

Nevtralno: Informativno omenjena kot vir podatkov.

Generalna policijska uprava (GPU)

Ni omenjeno

Ivan Kapun

Ni omenjeno

Mladoletni vozniki mopedov

Ni omenjeno

Motoristi

Nevtralno: Izpostavljeni kot žrtve brez vrednotenja njihovega ravnanja.

Policija

Ni omenjeno

Posavska regija

Ni omenjeno

Savinjska regija

Ni omenjeno

Saša Jevšnik Kafol

Nevtralno: Citirana kot govorka brez meta-vrednotenja.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot lokacija cest brez vrednotenja države.

Vozniki osebnih avtomobilov

Ni omenjeno

Štajerska avtocesta

Ni omenjeno

Dnevnik

Agencija RS za varnost prometa (AVP)

Nevtralno: Omenjena kot vir statističnih podatkov in opozoril.

Generalna policijska uprava (GPU)

Nevtralno: Omenjena zgolj kot institucija, kjer deluje Ivan Kapun.

Ivan Kapun

Nevtralno: Citiran kot vodja sektorja, ki opozarja na tveganja.

Mladoletni vozniki mopedov

Negativno: Omenjeni kot povzročitelji nesreč in kršitelji glede čelad.

Motoristi

Negativno: Izpostavljeni kot povzročitelji polovice lastnih nesreč.

Policija

Nevtralno: Navedena kot izvajalec nadzora in vir informacij o kaznih.

Posavska regija

Nevtralno: Omenjena v statistiki zaradi poslabšanja prometne varnosti.

Savinjska regija

Nevtralno: Izpostavljena v statistiki kot regija z največ mrtvimi.

Saša Jevšnik Kafol

Nevtralno: Citirana kot v. d. direktorice AVP o vzrokih za nesreče.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu statistike prometne varnosti v državi.

Vozniki osebnih avtomobilov

Negativno: Kritizirani zaradi neuporabe pasov in povzročitve nesreč.

Štajerska avtocesta

Nevtralno: Omenjena kot lokacija hude prometne nesreče pri Tepanju.

Lokalec.si

Agencija RS za varnost prometa (AVP)

Ni omenjeno

Generalna policijska uprava (GPU)

Ni omenjeno

Ivan Kapun

Ni omenjeno

Mladoletni vozniki mopedov

Negativno: Policija opozarja na njihovo nevarno vedenje.

Motoristi

Nevtralno: Statistično omenjeni kot skupina z več žrtvami.

Policija

Nevtralno: Omenjena kot vir opozoril o nevarnem vedenju.

Posavska regija

Nevtralno: Statistično izpostavljena v poročilu o nesrečah.

Savinjska regija

Nevtralno: Statistično izpostavljena v poročilu o nesrečah.

Saša Jevšnik Kafol

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot lokacija poslabšanja prometne varnosti.

Vozniki osebnih avtomobilov

Ni omenjeno

Štajerska avtocesta

Nevtralno: Navedena kot prizorišče hude prometne nesreče.

Primorske Novice

Agencija RS za varnost prometa (AVP)

Nevtralno: Entiteta je vir informacij in statističnih podatkov.

Generalna policijska uprava (GPU)

Nevtralno: Informativna omemba institucije, iz katere prihaja govorec.

Ivan Kapun

Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki opozarja na problematiko in rešitve.

Mladoletni vozniki mopedov

Negativno: Izpostavljeni zaradi neuporabe čelad in izzivanja policije.

Motoristi

Nevtralno: Omenjeni v okviru statistike o številu smrtnih žrtev.

Policija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu dela na terenu in želje po sodelovanju.

Posavska regija

Nevtralno: Informativna omemba v okviru poslabšanja varnosti.

Savinjska regija

Nevtralno: Informativna omemba v okviru statistike smrtnih žrtev.

Saša Jevšnik Kafol

Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki podaja statistične podatke.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot lokacija cest in državnih institucij.

Vozniki osebnih avtomobilov

Ni omenjeno

Štajerska avtocesta

Nevtralno: Omenjena le kot lokacija hude prometne nesreče.

RTV Slovenija

Agencija RS za varnost prometa (AVP)

Nevtralno: Navedena kot vir podatkov in opozoril brez meta-vrednotenja.

Generalna policijska uprava (GPU)

Nevtralno: Omenjena le kot institucija, kjer deluje Ivan Kapun.

Ivan Kapun

Nevtralno: Citiran kot vodja sektorja policije brez meta-vrednotenja.

Mladoletni vozniki mopedov

Ni omenjeno

Motoristi

Negativno: Izpostavljeni kot povzročitelji velikega deleža lastnih nesreč.

Policija

Nevtralno: Nastopa kot vir statistike in izvajalec nadzora.

Posavska regija

Nevtralno: Omenjena v statističnem pregledu poslabšanja stanja.

Savinjska regija

Nevtralno: Izpostavljena v statistiki zaradi visokega števila žrtev.

Saša Jevšnik Kafol

Nevtralno: Citirana kot v. d. direktorice AVP brez meta-vrednotenja.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu lokacije cest in statistike nesreč.

Vozniki osebnih avtomobilov

Negativno: Kritizirani zaradi neupoštevanja pravil o prednosti.

Štajerska avtocesta

Nevtralno: Omenjena le kot lokacija najhujše prometne nesreče.

STA

Agencija RS za varnost prometa (AVP)

Ni omenjeno

Generalna policijska uprava (GPU)

Ni omenjeno

Ivan Kapun

Ni omenjeno

Mladoletni vozniki mopedov

Ni omenjeno

Motoristi

Nevtralno: izpostavljeni kot skupina v statistiki žrtev

Policija

Ni omenjeno

Posavska regija

Ni omenjeno

Savinjska regija

Ni omenjeno

Saša Jevšnik Kafol

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: informativna omemba države v kontekstu statistike

Vozniki osebnih avtomobilov

Ni omenjeno

Štajerska avtocesta

Ni omenjeno

Svet24

Agencija RS za varnost prometa (AVP)

Nevtralno: Omenjena kot organizatorka konference in vir podatkov.

Generalna policijska uprava (GPU)

Nevtralno: Institucija, iz katere prihaja govorec Kapun.

Ivan Kapun

Nevtralno: Govorec, ki interpretira podatke brez meta-vrednotenja.

Mladoletni vozniki mopedov

Ni omenjeno

Motoristi

Nevtralno: Izpostavljeni kot skupina z visokim deležem žrtev.

Policija

Nevtralno: Navedena kot vir statističnih podatkov in opozoril.

Posavska regija

Nevtralno: Omenjena v okviru statističnega poslabšanja varnosti.

Savinjska regija

Nevtralno: Izpostavljena v statistiki zaradi slabših rezultatov.

Saša Jevšnik Kafol

Nevtralno: Govorka, ki podaja statistiko in poziva k previdnosti.

Slovenija

Nevtralno: Geografski okvir poročanja o prometni varnosti.

Vozniki osebnih avtomobilov

Nevtralno: Statistično obravnavani kot povzročitelji in žrtve.

Štajerska avtocesta

Ni omenjeno

Večer

Agencija RS za varnost prometa (AVP)

Nevtralno: Entiteta je vir statističnih podatkov in pojasnil.

Generalna policijska uprava (GPU)

Nevtralno: Navedena le kot institucija, v kateri deluje Ivan Kapun.

Ivan Kapun

Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki interpretira policijsko statistiko.

Mladoletni vozniki mopedov

Ni omenjeno

Motoristi

Negativno: Izpostavljeni kot povzročitelji velikega dela lastnih nesreč.

Policija

Nevtralno: Omenjena skozi statistiko izdanih ukrepov in opozoril.

Posavska regija

Ni omenjeno

Savinjska regija

Ni omenjeno

Saša Jevšnik Kafol

Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki podaja analizo in opozorila.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot lokacija cest, kjer se vodi statistika.

Vozniki osebnih avtomobilov

Negativno: Kritizirani zaradi neupoštevanja pravil o prednosti.

Štajerska avtocesta

Nevtralno: Omenjena zgolj kot prizorišče najhujše nesreče leta.

Viri

articles

• article order

  8

  body

  Ljubljana, 12. februarja (STA) V letu 2025 je na slovenskih cestah umrlo 93 ljudi, kar je 25 več kot leta 2024, ko so ceste terjale 68 smrtnih žrtev. Po številu žrtev v lanskem letu izstopajo predvsem motoristi, med glavnimi vzroki pa ostajajo zlasti neprilagojena hitrost, vožnja na napačnem ...

  language

  slv

  published at

  2026-02-12T12:39:42

  source

  STA

  title

  Število smrtnih žrtev slovenskih cest v letu 2025 naraslo

  url

  https://www.sta.si/3521476/

• article order

  0

  body

  V letu 2025 se je zgodilo 20.824 prometnih nesreč, kar je za 2,9 odstotka več kot leto prej, so sporočili s policije in dodali, da se je povečalo tudi število hudo telesno poškodovanih (za 6 odstotkov), število lažje poškodovanih pa se je zmanjšalo, kar kaže, da so bile posledice nesreč bistveno hujše, v delnem letnem poročilu ugotavljata Javna agencija RS za varnost prometa (AVP) in policija. Izrazit porast smrtnih žrtev je bil v poletnih mesecih, ugotavljajo pristojni - julij 2025 je bil tako najbolj črn mesec v zadnjem desetletju, saj je na slovenskih cestah umrlo 25 ljudi. V tem mesecu se je zgodila tudi najhujša prometna nesreča leta, ko je na štajerski avtocesti umrlo pet oseb. Visoko število smrtnih žrtev na cestah je bilo tudi junija (15) in avgusta (10). "Med možnimi dejavniki poletnega poslabšanja izstopajo večja obremenjenost cest, številna cestna dela, gneča, vročinski valovi in hitre temperaturne spremembe. K tveganju pomembno prispevajo tudi utrujenost, zmanjšana zbranost, nestrpnost, uporaba mobilnih telefonov, neuporaba varnostnega pasu in zaščitne čelade ter alkohol," navajajo policisti in predstavniki AVP-ja. Glavni vzroki najhujših prometnih nesreč so bili tudi v letu 2025 neprilagojena hitrost, neustrezna varnostna razdalja, alkohol in droge ter motilci pozornosti, navajajo v statističnem pregledu in dodajajo, da posebej izstopa hitrost: zaradi neprilagojene hitrosti je v letu 2025 umrlo 40 ljudi, kar je bistveno več kot leto prej (30). Statistika potrjuje, da hitrost ostaja najpogostejši dejavnik pri prometnih nesrečah s smrtnim izidom, še posebej v kombinaciji z alkoholom in neuporabo varnostnih pasov. Lani je bilo izjemno tudi povečanje števila smrtnih žrtev med vozniki enoslednih motornih vozil. Skupaj je umrlo 30 voznikov tovrstnih vozil - 26 motoristov, 3 vozniki mopeda in 1 voznik mopeda do 25 km/h -, leto prej pa 13. "Vzroki teh nesreč so bili najpogosteje neprilagojena hitrost, pogosto pa tudi neupoštevanje pravil o prednosti s strani drugih udeležencev, zlasti voznikov osebnih avtomobilov. Velik delež nesreč so povzročili motoristi sami. Med smrtnimi žrtvami so tako mladi začetniki kot tudi motoristi srednjih in starejših let, ki kljub izkušnjam ostajajo ranljivi," opozarjajo na AVP-ju in policiji. V prometnih nesrečah, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki ali vozniki pod vplivom prepovedanih mamil, je lani umrlo 31 ljudi, kar predstavlja tretjino vseh smrtnih žrtev. Gre za nesreče, ki bi jih bilo mogoče v celoti preprečiti z odgovornim ravnanjem, opominjajo pristojni. "Leto 2025 nas je trdo opozorilo, da prometna varnost ni samoumevna. Vsako izgubljeno življenje je preveč, še posebej, kadar gre za posledico neodgovornega ravnanja, kot sta hitrost ali alkohol. Številnim tragedijam bi se lahko izognili že z doslednim spoštovanjem prometnih pravil, uporabo varnostnega pasu in čelade ter popolno osredotočenostjo na vožnjo. Na AVP bomo tudi v prihodnje z jasnimi in človeškimi sporočili nagovarjali udeležence v prometu k spremembi vedenja," je ob predstavitvi statistike za minule leto dejala v. d. direktorice AVP-ja Saša Jevšnik Kafol. Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, pa je ob slabši statistiki lanskega leta poudaril: "Varnost cestnega prometa se je dolgoročno izboljševala, a leto 2025 dokazuje, da lahko hitro pride do slabših obdobij. Analiza kaže več prehitre vožnje, več alkohola in drog ter manj uporabe varnostnih pasov. Policija je zato svoje aktivnosti usmerjala prav v nadzor hitrosti, psihofizičnega stanja voznikov in uporabo zadrževalnih sistemov." Med statističnimi regijami je po številu umrlih v prometnih nesrečah lani izrazito izstopala savinjska statistična regija, kjer je umrlo kar 23 ljudi, kar pomeni drastično poslabšanje v primerjavi z letom 2024. Stanje se je izrazito poslabšalo tudi v posavski statistični regiji. Najboljše rezultate imata Pomurska in Podravska statistična regija, kjer je število umrlih na 10.000 prebivalcev najnižje, navajajo na AVP-ju. Največ prometnih nesreč se sicer zgodi v naseljih (63,6 odstotka vseh smrtnih nesreč oz. 21 mrtvih), "kar potrjuje veliko tveganje za pešce, kolesarje in druge ranljive udeležence". Med cestami izven naselij izstopajo regionalne ceste (14,7 odstotka), na katerih je v letu 2025 umrlo 31 ljudi. Največ smrtnih prometnih nesreč se zgodi ob koncu tedna, predvsem v soboto, pogosto pa tudi v petek. "Med povzročitelji prevladujejo vozniki iz starostnih skupin 35-44 let, 45-54 let in 18-24 let, kar kaže, da tveganje ni omejeno le na mlade," še pojasnjujejo na AVP-ju.

  language

  slv

  published at

  2026-02-12T12:12:13

  source

  RTV Slovenija

  title

  Lani se je prometna varnost znova močno poslabšala: umrlo 93 ljudi, najbolj črn mesec je bil julij

  url

  https://www.rtvslo.si/slovenija/lani-se-je-prometna-varnost-znova-mocno-poslabsala-umrlo-93-ljudi-najbolj-crn-mesec-je-bil-julij/773226

• article order

  2

  body

  V letu 2025 je na slovenskih cestah umrlo 93 ljudi, kar je 25 več kot leta 2024, ko so ceste terjale 68 smrtnih žrtev. Po številu žrtev v lanskem letu izstopajo predvsem motoristi, med glavnimi vzroki pa ostajajo zlasti neprilagojena hitrost, vožnja po napačnem voznem pasu in vožnja pod vplivom alkohola in drog. Kot je na današnji novinarski konferenci dejala vršilka dolžnosti direktorice Agencije za varnost prometa (AVP) Saša Jevšnik Kafol, je bilo poslabšanje statistike smrtnih žrtev kljub dolgoročnemu trendu zmanjševanja presenečenje. Izrazit porast smrtnih žrtev so zabeležili predvsem v poletnih mesecih, pri čemer je bil julij najbolj smrtonosen mesec v zadnjem desetletju, saj je v prometnih nesrečah umrlo 25 oseb. V tem mesecu se je zgodila tudi najhujša prometna nesreča na slovenskih cestah, ko je na štajerski avtocesti življenje izgubilo pet oseb. Po navedbah Jevšnik Kafolove vzroki za prometne nesreče v letu 2025 ostajajo enaki kot v zadnjih letih, hkrati pa je opozorila na dejavnike tveganja, in sicer zlasti na uporabo različnih motilcev pozornosti med vožnjo, kot so mobilni telefoni. Na AVP so zaznali tudi porast oseb, ki med vožnjo niso bile pripete z varnostnim pasom. V lanskem letu so zabeležili porast smrtnih žrtev med vozniki enoslednih motornih vozil, ki jih je bilo 30, kar je 17 več kot leta 2024. Med lani umrlimi je bilo 26 motoristov, trije vozniki mopeda in en voznik mopeda do 25 kilometrov na uro.

  language

  slv

  published at

  2026-02-12T15:14:28

  source

  24ur

  title

  Na slovenskih cestah leta 2025 umrlo 25 ljudi več kot leto pred tem

  url

  https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-slovenskih-cestah-let-2025-umrlo-25-ljudi-vec-kot-leto-pred-tem.html

• article order

  9

  body

  Včeraj predstavljeni podatki kažejo poslabšanje prometne varnosti v minulem letu: izrazito se je povečalo število smrtnih žrtev v prometu, na naših cestah je umrlo 25 ljudi več kot leto poprej. Med žrtvami izstopajo vozniki enoslednih motornih vozil. Številnim tragedijam bi se lahko izognili že z doslednim spoštovanjem pravil ter dosledno uporabo varnostnega pasu in čelade. Kot je ob predstavitvi podatkov za leto 2025 dejala vršilka dolžnosti direktorice Agencije za varnost prometa Saša Jevšnik Kafol, je stroko presenetil porast smrtnih žrtev: "Glavni vzroki najhujših prometnih nesreč v letu 2025 ostajajo enaki kot v zadnjih letih: gre za neprilagojeno hitrost, nepravilno stran smeri vožnje, neustrezno varnostno razdaljo in vožnjo pod vplivom alkohola in drog." Med možnimi dejavniki za lanskoletnih 20824 prometnih nesreč (kar je slabe tri odstotke več kot v letu 2024) je navedla še vročinske valove, neuporabo zaščitnih sredstev ter utrujenost in neosredotočenost.

  language

  slv

  published at

  2026-02-12T13:21:26

  source

  Delo

  title

  Največ smrtnih nesreč v petek in soboto

  url

  https://www.delo.si/novice/slovenija/najvec-smrtnih-nesrec-v-petek-in-soboto

• article order

  6

  body

  Na slovenskih cestah je letos umrlo že 11 ljudi, več kot dvakrat več kot v enakem obdobju lani. S tem se nadaljuje izredno poslabšanje varnosti v prometu iz lanskega leta, ko je v prometnih nesrečah umrlo 93 ljudi. To je za več kot tretjino več kot predlani. V prometnih nesrečah je lani umrlo 93 oseb, kar 25 več kot leta 2024, ko je na slovenskih cestah umrlo 68 ljudi, najmanj v zgodovini (samostojne) Slovenije. Gre za skoraj 37-odstotno povečanje. "Za nas je bilo to presenečenje. Povsem natančno še ne moremo povedati, zakaj je do tega prišlo, bi se pa številnim tragedijam lahko izognili že z doslednim spoštovanjem prometnih pravil, uporabo varnostnega pasu in čelade ter popolno osredotočenostjo na vožnjo," je o izrazito poslabšani statistiki v prometu povedala Saša Jevšnik Kafol, v. d. direktorice Agencije za varnost prometa. Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije na generalni policijski upravi (GPU), je ob tem izpostavil povišanje dejavnikov tveganja, zlasti neprilagojeno hitrost, vožnjo pod vplivom alkohola povzročiteljev nesreč ter neuporabo varnostnega pasu. Eden od dejavnikov, ki vplivajo na voznike, so tudi visoke temperature. Strokovnjaki so ugotovili, da se pri temperaturi 35 stopinj Celzija možnost za napako v prometu poviša tudi za do 20 odstotkov. Poleti so ceste bolj obremenjene, na njih je tudi veliko delovnih zapor. S 25 smrtnimi žrtvami je bil lanski julij najbolj "črn" mesec v zadnjem desetletju. V samo eni prometni nesreči na štajerski avtocesti pri Tepanju je umrlo pet ljudi. Jutri naj bi na zatožno klop celjskega sodišča zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti sedel voznik kombija, ki naj bi zaradi neprilagojene hitrosti in domnevnega pisanja sporočil po telefonu spregledal stoječ tovornjak v koloni in silovito trčil vanj. Prav neprilagojena hitrost je še vedno med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče s smrtnim izidom in hujšimi poškodbami, na slovenskih cestah je lani zaradi tega umrlo 40 oseb. Sledijo še nepravilna stran in smer vožnje ter neupoštevanje pravil o prednosti. Med mrtvimi je bilo največ voznikov avtomobilov in motoristov, obojih je umrlo po 26. Zlasti pri motoristih je v primerjavi z letom prej opazno veliko povečanje mrtvih - umrlo jih je enajst več kot leta 2024 in 18 več kot leto prej. Polovico prometnih nesreč, v katerih so umrli motoristi, so povzročili oni sami, vozniki avtomobilov pa so bili povzročitelji v 23 primerih. Lani so umrli tudi štirje mopedisti (predlani nobeden), vsi so bili povzročitelji nesreč. V primerjavi z letom prej se je prometna varnost najbolj poslabšala v savinjski (23 mrtvih) in posavski regiji, največ nesreč se je pripetilo v naseljih (63 odstotkov), zelo nevarne so tudi regionalne ceste, na katerih je lani umrlo 31 ljudi. Največ ljudi je lani umrlo konec tedna, najmanj nevaren dan v tednu pa je bil četrtek. Ivan Kapun s policije je posebej opozoril na dejstvo, da jih med 26 mrtvimi vozniki avtomobilov kar 12 ni uporabljalo varnostnega pasu. "Lani je umrlo tudi 16 potnikov v avtomobilih, pet jih ni bilo privezanih. Če bi varnostni pas uporabljali, bi nesrečo preživeli," je bil jasen. V nadzoru prometa je policija lani sicer "ujela" in kaznovala 24.000 voznikov, ki med vožnjo niso bili pripeti. Na cestah je lani umrlo devet kolesarjev, od tega trije zaradi neprilagojene hitrosti. "Vemo, da je kolesarstvo zadnja leta še posebno priljubljeno. A nismo vsi vrhunski športniki, da bi lahko divjali po hribu navzdol," je Kapun kolesarje pozval k večji previdnosti in upoštevanju pravil v prometu. Med osmimi mrtvimi pešci sta nesrečo povzročila dva sama, šest pa jih je umrlo v temnih delih dneva na prehodih čez cesto, kjer jim je prednost izsilil nekdo drug. V nadzoru prometa je policija lani izrekla 330.000 ukrepov oziroma kazni - okoli 10.000 zoper pešce, 123.000 zaradi neprilagojene hitrosti vožnje, že omenjenih 24.000 zaradi neuporabe varnostnega pasu, 1400 predvsem mlajšim mopedistom, ki niso nosili čelade, 16.000 zaradi uporabe mobilnika med vožnjo in 11.000 zaradi vožnje pod vplivom alkohola. V nesrečah, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki ali vozniki pod vplivom prepovedanih drog, je lani sicer umrlo 31 udeležencev, kar predstavlja tretjino vseh smrtnih žrtev.

  language

  slv

  published at

  2026-02-12T12:18:43

  source

  Dnevnik

  title

  Lani 93 mrtvih v prometu; številne smrti bi lahko preprečili

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/kronika/lani-93-mrtvih-v-prometu-stevilne-smrti-bi-lahko-preprecili-2784429/

• article order

  1

  body

  Po nekaj letih zmanjševanja števila žrtev na slovenskih cestah smo v lanskem letu znova zabeležili povečanje števila mrtvih v prometnih nesrečah, črne statistike pa se nadaljujejo tudi v začetku tega leta. Po podatkih, ki sicer še zmeraj niso uradni, potrjeni bodo konec februarja, je lani v nesrečah na slovenskih cestah umrlo 93 ljudi ali 25 več kot v letu 2024. Letos je žrtev že enajst, lani v tem obdobju jih je bilo pet. Kot je izpostavila v. d. direktorice Agencije za varnost prometa (AVP) Saša Jevšnik Kafol, številk ne gre gledati zgolj kot statistiko, "za vsako številko stoji človeška zgodba, družina in skupnost". In da je lansko leto opozorilo, kako se kljub dolgoročnemu trendu izboljševanja prometne varnosti lahko stanje hitro poslabša. "Lani se je na slovenskih cestah zgodilo 20.824 prometnih nesreč, kar je za 2,9 odstotka več kot leto prej. Število hudo telesno poškodovanih se je povečalo za šest odstotkov, število lažje poškodovanih pa se je zmanjšalo, kar kaže, da so bile posledice nesreč bistveno hujše," niza podatke Jevšnik Kafol. Izrazit porast števila smrtnih žrtev smo zabeležili v poletnih mesecih. "Julij 2025 je bil najbolj črn mesec v zadnjem desetletju, saj je na slovenskih cestah umrlo 25 ljudi. V tem mesecu se je zgodila tudi najhujša prometna nesreča leta, ko je na štajerski avtocesti umrlo pet oseb. Visoko število smrtnih žrtev beležimo tudi junija (15) in avgusta (10)," je razlagala vodja AVP. Med možnimi dejavniki poletnega poslabšanja je navedla večjo obremenjenost cest, številna cestna dela, gnečo, vročinske valove in hitre temperaturne spremembe. "K tveganju pomembno prispevajo tudi utrujenost, zmanjšana zbranost, nestrpnost, uporaba mobilnih telefonov, neuporaba varnostnega pasu in zaščitne čelade ter alkohol," je še naštela Javšnik Kafol. Glavi vzroki prometnih nesreč tudi v lanskem letu ostajajo, kot je to veljalo že v letih poprej, neprilagojena hitrost, neustrezna varnostna razdalja, alkohol in droge ter motilci pozornosti. "Posebej izstopa hitrost - zaradi neprilagojene hitrosti je lani umrlo 40 ljudi, kar je bistveno več kot leto prej (30). Statistika potrjuje, da hitrost ostaja najpogostejši dejavnik pri prometnih nesrečah s smrtnim izidom, še posebej v kombinaciji z alkoholom in neuporabo varnostnih pasov," opozarja Saša Jevšnik Kafol. V prometnih nesrečah, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki ali vozniki pod vplivom prepovedanih drog, je v letu 2025 umrlo 31 udeležencev, kar predstavlja tretjino vseh smrtnih žrtev. Gre za nesreče, ki bi jih bilo mogoče v celoti preprečiti z odgovornim ravnanjem. Dogajanje na cestah v lanskem letu je zaznamovalo povečanje števila smrtnih žrtev med vozniki enoslednih motornih vozil. Skupaj je umrlo 30 voznikov teh vozil, od tega 26 motoristov, trije vozniki mopeda in en voznik mopeda do 25 km/h. Leto poprej je bilo žrtev v tej kategoriji 13. "Vzroki teh nesreč so bili najpogosteje neprilagojena hitrost, pogosto pa tudi neupoštevanje pravil o prednosti s strani drugih udeležencev, zlasti voznikov osebnih avtomobilov. Velik delež nesreč so povzročili motoristi sami. Med smrtnimi žrtvami so tako mladi začetniki kot tudi motoristi srednjih in starejših let, ki kljub izkušnjam ostajajo ranljivi," podatke razlagajo na AVP. Šestindvajset žrtev trčenj so bili vozniki osebnih avtomobilov, 16 je bilo potnikov v teh vozilih, 9 kolesarjev in 8 pešcev. "Leto 2025 nas je trdo opozorilo, da prometna varnost ni samoumevna. Vsako izgubljeno življenje je preveč, še posebej kadar gre za posledico neodgovornega ravnanja, kot sta hitrost ali alkohol. Številnim tragedijam bi se lahko izognili že z doslednim spoštovanjem prometnih pravil, uporabo varnostnega pasu in čelade ter popolno osredotočenostjo na vožnjo. Na AVP bomo tudi v prihodnje z jasnimi in človeškimi sporočili nagovarjali udeležence v prometu k spremembi vedenja," je zaključila v. d. direktorice AVP. "Če smo v letu 1994 beležili 505 mrtvih, smo v lanskem letu zabeležili 93 mrtvih na cestah. Torej smo naredili v zadnjih desetletjih velik korak naprej. Varnost cestnega prometa se je dolgoročno izboljševala, a leto 2025 dokazuje, da lahko hitro pridejo slabša obdobja," pa je analizo za minulo leto sklenil vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi Ivan Kapun. "Iz analize, ki smo jo opravili, je mogoče izpostaviti nekatere dejavnike tveganja, ki so se v lanskem letu pojavljali pogosteje kot v preteklih letih, kar je skrb vzbujajoče. Več udeležencev prometnih nesreč je vozilo prehitro, več jih je bilo pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog, več voznikov in potnikov pa v vozilih ni bilo pripetih z ustreznim zadrževalnim sistemom. To so dejavniki tveganja, na katere nenehno opozarjamo in pri katerih smo v zadnjih letih beležili izboljšanje, lani pa se je trend obrnil na slabše," je našteval Kapun in dodal, da se krepi tudi problematika prevoznih sredstev, ki sodijo v tako imenovano skupino mikromobilnosti, pri čemer izstopajo predvsem vozniki e-skirojev, koles in e-koles. Kapun je nanizal, da so policisti lani izdali 330 tisoč opozoril ali ukrepov zaradi kršitve cestnoprometnih predpisov, kar so "zelo visoke številke in kažejo na zavestno kršenje predpisanih pravil". Zaradi hitrosti je bilo izdanih 123 tisoč ukrepov, zaradi kršitev pešcev 10 tisoč, zaradi neuporabe varnostnega pasu 24 tisoč. Šestnajst tisoč voznikov je kršilo prepoved uporabe mobilnih telefonov ali drugih motilcev vožnje, enajst tisoč jih je vozilo pod vplivom alkohola. "Prometna varnost je skupna odgovornost vseh. Predstavljeni podatki niso le pregled stanja, temveč jasen poziv: vozimo trezno, zbrano, strpno in odgovorno. Cilj ostaja nespremenjen - nič smrtnih žrtev na slovenskih cestah," sta v zaključku poudarila Saša Jevšnik Kafol in Ivan Kapun.

  language

  slv

  published at

  2026-02-13T05:11:45

  source

  Večer

  title

  Prometna varnost: Tragične lanskoletne številke se nadaljujejo tudi letos

  url

  https://vecer.com/kronika/prometna-varnost-tragicne-lanskoletne-stevilke-se-nadaljujejo-tudi-letos-10405720

• article order

  4

  body

  Slovenske ceste lani bolj smrtonosne kot leto prej, najhuje julija, ko je v eni nesreči umrlo pet ljudi. Slovenske ceste so bile leta 2025 znova bolj smrtonosne kot leto prej. Po neuradnih podatkih, ki se še usklajujejo, je v prometnih nesrečah umrlo 93 ljudi, kar je občutno več kot leta 2024, ko je življenje izgubilo 68 oseb. Kot sta na novinarski konferenci poudarila vršilka dolžnosti direktorice Agencije za varnost prometa Saša Jevšnik Kafol in vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi Ivan Kapun, je poslabšanje presenetilo. "Za vsako številko stoji oseba, družina, zgodba. Tudi letošnje leto smo začeli slabo, a upamo, da bomo s skupnimi prizadevanji trend obrnili," je dejala Jevšnik Kafol. Ob tem je poudarila, da so o tveganjih v prometu ves čas opozarjali, a ostaja ključno, da so vsi udeleženci osredotočeni, zbrani in dosledni pri spoštovanju pravil. Izrazit porast smrtnih žrtev so zaznali julija, ko je umrlo kar 25 ljudi. V tem mesecu se je zgodila tudi najhujša prometna nesreča leta, v kateri je na avtocesti umrlo pet oseb. Med žrtvami so izstopali tudi vozniki enoslednih vozil, predvsem motoristi. Kljub višjemu številu umrlih pa je bilo po navedbah policije manj prometnih nesreč z lažjimi telesnimi poškodbami, kar kaže na specifično naravo najhujših nesreč. Med glavnimi vzroki prometnih nesreč ostajajo prehitra vožnja, nepravilna smer vožnje, vožnja pod vplivom alkohola in drog ter različni motilci pozornosti. Ponovno se kot težava pojavlja nepripetost z varnostnim pasom. Alkoholizirani in zadrogirani vozniki so povzročili tretjino vseh smrtnih žrtev. Zaradi nesreč, povezanih z alkoholom in hitrostjo, je umrlo 40 ljudi, leto prej 30. Med možnimi dodatnimi dejavniki so izpostavili tudi vročinske valove, utrujenost in neosredotočenost. Med vozniki osebnih avtomobilov je umrlo 26 ljudi, v 23 primerih so bili sami povzročitelji. Glavna vzroka sta bila neprilagojena hitrost in vožnja po neprimerni strani ceste. Kar 12 umrlih voznikov ni bilo pripetih. V 17 primerih je šlo za samoudeležbo, ko voznik ni bil vpleten v trčenje z drugim vozilom. Enako število smrtnih žrtev - 26 - so zabeležili med vozniki motornih koles, kar je dvakrat več kot leto prej (13). V 12 primerih so bili motoristi povzročitelji, pogosto zaradi neprilagojene hitrosti, prav tako je bilo 12 nesreč samoudeležnih. Ko motoristi niso bili povzročitelji, je bil pogost vzrok vožnja po neprimerni strani ceste. Med žrtvami so tako mladi vozniki brez izkušenj kot tudi vozniki srednjih in starejših let. Med potniki v osebnih avtomobilih je umrlo 16 ljudi, od tega pet nepripetih. Med statističnimi regijami izstopa savinjska regija. Poslabšanje so zaznali tudi v posavski regiji. Največ nesreč se sicer zgodi v naseljih. Največ povzročiteljev prihaja iz srednje starostne skupine, torej delovno aktivne populacije, medtem ko mladi vozniki letos niso posebej izstopali. Največ nesreč se zgodi ob petkih in med vikendi, ko se ljudje odpravljajo na izlete ali dopuste. Med delovnimi dnevi so številke razmeroma izenačene, najmanj nesreč beležijo ob četrtkih. Policija opozarja tudi na naraščajoče izzive na področju tako imenovane mikromobilnosti - e-koles in e-skirojev. Tudi med vozniki teh enoslednih vozil so lani zaznali izrazito slabo stanje. Kapun je ob tem spomnil na dolgoročni napredek: "Leta 1994 smo govorili o 505 mrtvih na slovenskih cestah. Danes govorimo o 93. To je velik napredek, a 93 je še vedno 93 preveč." Sogovornika sta bila enotna, da je za izboljšanje stanja ključna preventiva in stalno opozarjanje na tveganja. "Na tem področju ni počitka. Delati moramo neprestano," je poudaril Kapun. Čeprav se prometna varnost dolgoročno izboljšuje, leto 2025 opozarja, da so meje med varno vožnjo in tragedijo lahko zelo tanke - še posebej, ko se jim pridružijo hitrost, alkohol, nepripetost in trenutek nepozornosti.

  language

  slv

  published at

  2026-02-12T09:53:39

  source

  Svet24

  title

  Črn preobrat na cestah: Umrlo skoraj 30 ljudi več kot leto prej

  url

  https://svet24.si/novice/slovenija/prometna-varnost-policija-1879769

• article order

  3

  body

  Kot je na včerajšnji novinarski konferenci dejala vršilka dolžnosti direktorice Agencije za varnost prometa (AVP) Saša Jevšnik Kafol, je bilo poslabšanje statistike smrtnih žrtev kljub dolgoročnemu trendu zmanjševanja presenečenje. Izrazit porast smrtnih žrtev so zabeležili predvsem v poletnih mesecih, pri čemer je bil julij najbolj smrtonosen mesec v zadnjem desetletju, saj je v prometnih nesrečah umrlo 25 oseb. V tem mesecu se je zgodila tudi najhujša prometna nesreča na slovenskih cestah, ko je na štajerski avtocesti življenje izgubilo pet oseb. Po navedbah Jevšnik Kafol vzroki za prometne nesreče v letu 2025 ostajajo enaki kot v zadnjih letih, hkrati pa je opozorila na dejavnike tveganja, in sicer zlasti na uporabo različnih motilcev pozornosti med vožnjo, kot so mobilni telefoni. Na AVP so zaznali tudi porast oseb, ki med vožnjo niso bile pripete z varnostnim pasom. V lanskem letu so zabeležili porast smrtnih žrtev med vozniki enoslednih motornih vozil, ki jih je bilo 30, kar je 17 več kot leta 2024. Med lani umrlimi je bilo 26 motoristov, trije vozniki mopeda in en voznik mopeda do 25 kilometrov na uro. Vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi Ivan Kapun je dejal, da so policisti zabeležili 1400 primerov neuporabe zaščitne čelade, večinoma pri mladoletnih osebah, ki se prevažajo z mopedi. Kot problematično je navedel "folkloro zbiranja teh mopedistov in izzivanja policistov". "Cesta ni primeren kraj za tako postavljanje pred svojimi vrstniki in pred komerkoli že. Ker so v teh nesrečah večinoma udeleženi mladoletniki, gre za zelo tragične nesreče," je povedal. Med statističnimi regijami z umrlimi udeleženci v letu izstopa savinjska regija, kjer je bilo 23 smrtnih žrtev, v primerjavi z letom 2024 pa se je stanje prometne varnosti močno poslabšalo tudi v posavski regiji. Največ prometnih nesreč se zgodi v naseljih, in sicer so tam, kjer je zgoščen promet, zabeležili več kot 63 odstotkov vseh primerov prometnih nesreč. Na AVP so ugotovili tudi, da je bilo največ smrtnih žrtev ob koncih tedna, pri čemer so alkoholizirani vozniki in vozniki pod vplivom prepovedanih substanc povzročili tretjino vseh prometnih nesreč. Jevšnik Kafol in Kapun sta si bila enotna, da je osrednji cilj državnih institucij in udeleženih na cesti, da na slovenskih cestah ne bi umrl nihče. Obenem je Kapun izpostavil, da bi si na policiji želeli več sodelovanja med institucijami. Ravno tako je izrazil željo po spremembah za bolj učinkovito delo na področju zakonodaje, tako prometne kot prekrškovne. Omenil je tudi poenostavitev postopkov in razbremenjevanje administrativnega dela. * sta

  language

  slv

  published at

  2026-02-13T06:57:07

  source

  Primorske Novice

  title

  Število smrtnih žrtev slovenskih cest lani naraslo

  url

  https://primorske.svet24.si/kronika/stevilo-smrtnih-zrtev-slovenskih-cest-lani-naraslo

• article order

  9

  body

  V letu 2025 je na slovenskih cestah umrlo 93 ljudi, kar je 25 več kot leta 2024, ko so ceste terjale 68 smrtnih žrtev. Po številu žrtev v lanskem letu izstopajo predvsem motoristi, med glavnimi vzroki pa ostajajo zlasti neprilagojena hitrost, vožnja na napačnem voznem pasu in vožnja pod vplivom alkohola in drog. V letu 2025 se je v Sloveniji poslabšala prometna varnost, kljub dolgoročnemu trendu zmanjševanja smrtnih žrtev. Najbolj smrtonosen je bil julij, z 25 umrlimi, vključno s hudo nesrečo na štajerski avtocesti, kjer je umrlo pet ljudi. Glavni vzroki ostajajo motilci pozornosti med vožnjo (npr. mobilni telefoni) in neuporaba varnostnih pasov. Povečalo se je število smrtnih žrtev med vozniki enoslednih motornih vozil (30, kar je 17 več kot leta 2024), pri čemer policija opozarja na nevarno vedenje mladoletnikov z mopedi. Največ nesreč se zgodi v naseljih (63 % vseh nesreč), smrtni primeri pa so pogostejši ob koncih tedna, pogosto zaradi alkohola ali prepovedanih substanc. Statistično izstopata Savinjska in Posavska regija. Institucije si prizadevajo za nič smrtnih žrtev na cestah, pri čemer je poudarek na boljšem sodelovanju med institucijami, učinkovitejši zakonodaji in zmanjšanju administrativnih ovir.

  language

  slv

  published at

  2026-02-14T17:22:41

  source

  Lokalec.si

  title

  Število smrtnih žrtev slovenskih cest v letu 2025 naraslo

  url

  https://www.lokalec.si/stevilo-smrtnih-zrtev-slovenskih-cest-v-letu-2025-naraslo/

source scope

analyzed source count

9

omitted articles

omitted source count

0

total source count

9