MedVrsticami

Združenje bank Slovenije opozarja: več telefonskih prevar lažnih uslužbencev 13.3.2026

Analiziranih 10 virov Slovenščina

Združenje bank Slovenije (ZBS) in nacionalni odzivni center SI-CERT opozarjata na povečano število telefonskih prevar, pri katerih se goljufi izdajajo za uslužbence komercialnih bank ali celo Banke Slovenije. Napadalci uporabljajo tehnike socialnega inženiringa, s katerimi žrtve prepričajo, da so bili njihovi podatki zlorabljeni ali da so bile v njihovem imenu odprte lažne kreditne pogodbe. Cilj teh klicev je pridobitev občutljivih osebnih podatkov in bančnih številk. Goljufi žrtve pozivajo k prenosu sredstev na domnevno 'varne račune' ali k izpolnjevanju obrazcev, poslanih po elektronski pošti, ki zahtevajo vnos številk bančnih kartic in CVV kod. ZBS poudarja, da banke od strank nikoli ne zahtevajo takšnih podatkov ali prenakazil po telefonu. Svetujejo takojšnjo prekinitev sumljivih klicev in obveščanje matične banke ter centra SI-CERT v primeru razkritja podatkov.

Infografika

image url: /static/img/infographics/sl_290a393a91e2ddef.webp

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	N1	Dnevnik	Tednik Demokracija	Slovenske Novice	SiOL	Žurnal24	Svet24
Goljufi s klici poskušajo pridobiti osebne podatke, številke bančnih računov in CVV kode plačilnih kartic.	Viri so enotni; STA in N1 manj poudarjata CVV kode.	Delno: Članek navaja cilj pridobivanja osebnih in bančnih podatkov.	Da: S klicev in obrazcev pridobivajo osebne podatke, TRR in CVV.	Da: Skušajo pridobiti številke računov in CVV kode.	Delno: Članek omenja pridobivanje osebnih in bančnih podatkov.	Da: Cilj je pridobivanje osebnih podatkov, TRR in CVV kod.	Da: Cilj je pridobivanje osebnih podatkov, TRR in CVV kod.	Da: Cilj je pridobivanje osebnih podatkov, računov in CVV kod.	Da: Skušajo pridobiti osebne podatke, številke računov in CVV kode.	Da: Cilj je pridobivanje osebnih, bančnih podatkov in CVV kod.	Da: Želijo pridobiti osebne podatke, št. računa in CVV kodo.
Zahteva po posredovanju CVV kode ob prejemu sredstev je jasen znak prevare.	Vsi potrjujejo prevaro, STA molči, Svet24 pojasni namen kode.	Ni omenjeno	Da: Zahteva po CVV kodi je jasen znak prevare.	Delno: Zahteva po CVV kodi je navedena kot jasen znak prevare.	Delno: Naslov omenja, da so takšne zahteve jasen znak prevare.	Delno: CVV koda je omenjena kot cilj zlorabe v kontekstu prevare.	Delno: Zahteva po CVV kodi je navedena kot del prevare.	Delno: Zahteva po CVV kodi in prenosu sredstev je znak prevare.	Delno: Članek navaja, da so takšne zahteve po podatkih jasen znak prevare.	Da: Zahteve po takšnih podatkih so označene kot jasen znak prevare.	Delno: Opozorilo, da se CVV ne daje ob prejemu, ampak le ob plačilu.
V primeru posredovanja podatkov je treba nemudoma kontaktirati banko in center SI-CERT.	Večina svetuje ukrepanje, STA in N1 molčita, RTV le poroča.	Ni omenjeno	Delno: Članek povzema poročanje SI-CERT o teh prevarah.	Da: Svetujejo takojšen stik z banko in SI-CERT.	Ni omenjeno	Da: Svetujejo takojšen stik z banko in centrom SI-CERT.	Da: Svetujejo takojšen stik z banko in SI-CERT.	Da: Svetujejo stik z banko in obvestitev SI-CERT.	Da: Svetujejo stik z banko in obvestitev centra SI-CERT.	Delno: SI-CERT je omenjen kot vir informacij o prevarah.	Da: Svetujejo stik z banko in centrom SI-CERT.
Napadalci uporabljajo tehnike socialnega inženiringa, vključno s sklicevanjem na avtoriteto policije ali Banke Slovenije.	Svet24 potrjuje vse, ostali le delno ali brez avtoritet.	Ni omenjeno	Delno: Omenjeno vzbujanje strahu in nujnosti (socialni inženiring).	Delno: Opisane tehnike so socialni inženiring, policija ni omenjena.	Delno: Opisano vzbujanje strahu in nujnosti je socialni inženiring.	Delno: Opisano je vzbujanje strahu, a policija/BS nista omenjeni.	Delno: Omenjeno je izdajanje za uslužbence Banke Slovenije.	Delno: Članek omenja vzbujanje strahu, ne pa policije ali BS.	Delno: Opisane so tehnike zavajanja, policija in Banka Slovenije nista omenjeni.	Delno: Članek opisuje tehnike zavajanja, ne omenja pa policije.	Da: Uporabljajo socialni inženiring in sklicevanje na avtoritete.
Združenje bank Slovenije opozarja na porast lažnih telefonskih klicev goljufov, ki se izdajajo za bančne uslužbence.	Vsi viri trditev potrjujejo; razlike so le v stopnji podrobnosti.	Da: ZBS opozarja na povečano število prevar s strani lažnih uslužbencev.	Da: ZBS opozarja na prevarantske klice lažnih uslužbencev.	Da: ZBS opozarja na prevarantske klice lažnih uslužbencev.	Da: ZBS beleži porast prevar, kjer se izdajajo za bančnike.	Da: ZBS opozarja na povečano število prevar lažnih uslužbencev.	Da: ZBS opozarja na povečano število prevar s strani lažnih uslužbencev.	Da: ZBS opozarja na povečano število telefonskih prevar.	Da: Združenje poroča o porastu prevarantskih klicev v imenu bank.	Da: ZBS opozarja na povečano število tovrstnih prevar.	Da: ZBS opozarja na povečano število poskusov telefonskih prevar.
Storilci lažno navajajo, da je bila žrtvi zavrnjena vloga za kredit ali da so bili v njenem imenu odprti novi računi.	STA molči, ostali viri trditev enotno potrjujejo.	Ni omenjeno	Da: Navajajo zavrnjene kredite in odprte nove račune.	Da: Navajajo zavrnjene kredite in odpiranje novih računov.	Da: Navajajo zavrnitev kredita ali odprtje novih računov.	Da: Navajajo zavrnjene kredite in odpiranje novih računov.	Da: Navajajo zavrnjene kredite in odpiranje novih računov.	Da: Navajajo zavrnjene kredite in odpiranje novih računov.	Da: Navajajo zavrnjene kredite in odpiranje novih računov.	Da: Navajajo zavrnjene kredite in odpiranje novih računov.	Da: Navajajo zavrnitev kredita ali odprtje novih računov.
Prevaranti želijo pri žrtvah vzbuditi občutek nujnosti in strahu pred zlorabo podatkov.	Vsi viri razen STA trditev potrjujejo; razlik v vsebini ni.	Ni omenjeno	Da: Želijo vzbuditi občutek nujnosti in strahu pred zlorabo.	Da: Želijo vzbuditi občutek nujnosti in strahu pred zlorabo.	Da: Želijo vzbuditi občutek nujnosti in strahu zaradi zlorabe.	Da: S tem želijo vzbuditi občutek nujnosti in strahu.	Da: Želijo vzbuditi občutek nujnosti in strahu pred zlorabo.	Da: Želijo vzbuditi občutek nujnosti in strahu pred zlorabo.	Da: Želijo vzbuditi občutek nujnosti in strahu pred zlorabo.	Da: Želijo vzbuditi občutek nujnosti in strahu pred zlorabo.	Da: S tem želijo vzbuditi občutek nujnosti in strahu.
Žrtve so pozvane, naj denar prenesejo na tako imenovani varni račun zaradi domnevnega zavarovanja sredstev.	Večina poroča o prevari, STA in N1 trditve ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Pozivajo k prenosu na 'varni račun' za zavarovanje sredstev.	Da: Pozivajo k prenosu na 'varni račun' za zavarovanje sredstev.	Ni omenjeno	Da: Pozivajo k prenosu na varni račun zaradi zavarovanja sredstev.	Da: Pozivajo k prenosu na 'varni račun' zaradi zavarovanja sredstev.	Da: Pozivajo k prenosu na varni račun zaradi zavarovanja sredstev.	Da: Pozivajo k prenosu na 'varni račun' zaradi zavarovanja sredstev.	Da: Pozivajo k prenosu na 'varni račun' zaradi zavarovanja sredstev.	Da: Predlagajo prenakazilo na nov 'varen' račun.
Banke in hranilnice od strank nikoli ne zahtevajo prenosa sredstev na druge račune zaradi varnostnih razlogov.	Večina potrjuje; STA in N1 ne omenjata; Svet24 izpostavi telefon.	Ni omenjeno	Da: Banke nikoli ne zahtevajo prenosa sredstev zaradi varnosti.	Da: ZBS poudarja, da banke tega nikoli ne zahtevajo.	Ni omenjeno	Da: Naslov in vsebina poudarjata, da banke tega nikoli ne zahtevajo.	Da: ZBS poudarja, da banke ne zahtevajo prenosov zaradi varnosti.	Da: Banke ne zahtevajo prenosa sredstev zaradi varnostnih razlogov.	Da: Banke ne zahtevajo prenosov zaradi varnostnih razlogov.	Da: ZBS poudarja, da banke ne zahtevajo prenosov zaradi varnosti.	Da: Banke nikoli ne zahtevajo prenosa sredstev po telefonu.
Pravi bančni uslužbenci nikoli ne kličejo strank z zahtevo po posredovanju občutljivih osebnih podatkov.	Večina potrjuje; STA in N1 trditve sploh ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Banke nikoli ne kličejo za posredovanje občutljivih podatkov.	Da: Banke ne kličejo z zahtevami po občutljivih podatkih.	Ni omenjeno	Da: Naslov navaja, da banke nikoli ne zahtevajo podatkov.	Da: Banke strank ne kličejo z zahtevami po občutljivih podatkih.	Da: Banke ne kličejo z zahtevami po posredovanju osebnih podatkov.	Da: Banke ne kličejo z zahtevami po osebnih in občutljivih podatkih.	Da: Banke ne kličejo z zahtevami po občutljivih podatkih.	Da: Banke nikoli ne zahtevajo občutljivih podatkov po telefonu.
Goljufi žrtvam pošiljajo obrazce po elektronski pošti za pridobitev bančnih podatkov.	Večina potrjuje; STA in N1 o obrazcih sploh ne poročata.	Ni omenjeno	Da: Pošiljajo obrazce po e-pošti za pridobitev bančnih podatkov.	Da: Pošiljajo obrazce po e-pošti za pridobitev podatkov.	Ni omenjeno	Da: Zahtevajo izpolnitev obrazcev, poslanih po e-pošti.	Da: Zahtevajo izpolnitev obrazcev, poslanih po e-pošti.	Da: Zahtevajo izpolnitev obrazcev, poslanih po e-pošti.	Da: Zahtevajo izpolnitev obrazcev, poslanih po elektronski pošti.	Da: Pošiljajo obrazce po e-pošti za pridobitev podatkov.	Da: Po e-pošti posredujejo obrazec za pridobitev podatkov.
Prevaranti se v nekaterih primerih izdajajo tudi za zaposlene v Banki Slovenije.	Le Demokracija in Svet24 potrjujeta, ostali molčijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Omenjen je primer klica, kjer se prevarant tako predstavi.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Predstavljajo se celo kot zaposleni v Banki Slovenije.
Napadalci pogosto zahtevajo, da komunikacija ostane skrivnost in odsvetujejo klicanje policije.	Le Svet24 izpostavlja zahteve po molku, ostali molčijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Zahtevajo skrivnost in odsvetujejo klicanje policije.

claims

Goljufi s klici poskušajo pridobiti osebne podatke, številke bančnih računov in CVV kode plačilnih kartic.
Zahteva po posredovanju CVV kode ob prejemu sredstev je jasen znak prevare.
V primeru posredovanja podatkov je treba nemudoma kontaktirati banko in center SI-CERT.
Napadalci uporabljajo tehnike socialnega inženiringa, vključno s sklicevanjem na avtoriteto policije ali Banke Slovenije.
Združenje bank Slovenije opozarja na porast lažnih telefonskih klicev goljufov, ki se izdajajo za bančne uslužbence.
Storilci lažno navajajo, da je bila žrtvi zavrnjena vloga za kredit ali da so bili v njenem imenu odprti novi računi.
Prevaranti želijo pri žrtvah vzbuditi občutek nujnosti in strahu pred zlorabo podatkov.
Žrtve so pozvane, naj denar prenesejo na tako imenovani varni račun zaradi domnevnega zavarovanja sredstev.
Banke in hranilnice od strank nikoli ne zahtevajo prenosa sredstev na druge račune zaradi varnostnih razlogov.
Pravi bančni uslužbenci nikoli ne kličejo strank z zahtevo po posredovanju občutljivih osebnih podatkov.
Goljufi žrtvam pošiljajo obrazce po elektronski pošti za pridobitev bančnih podatkov.
Prevaranti se v nekaterih primerih izdajajo tudi za zaposlene v Banki Slovenije.
Napadalci pogosto zahtevajo, da komunikacija ostane skrivnost in odsvetujejo klicanje policije.

key differences

Banke in hranilnice od strank nikoli ne zahtevajo prenosa sredstev na druge račune zaradi varnostnih razlogov.: Večina potrjuje; STA in N1 ne omenjata; Svet24 izpostavi telefon.
Goljufi s klici poskušajo pridobiti osebne podatke, številke bančnih računov in CVV kode plačilnih kartic.: Viri so enotni; STA in N1 manj poudarjata CVV kode.
Goljufi žrtvam pošiljajo obrazce po elektronski pošti za pridobitev bančnih podatkov.: Večina potrjuje; STA in N1 o obrazcih sploh ne poročata.
Napadalci pogosto zahtevajo, da komunikacija ostane skrivnost in odsvetujejo klicanje policije.: Le Svet24 izpostavlja zahteve po molku, ostali molčijo.
Napadalci uporabljajo tehnike socialnega inženiringa, vključno s sklicevanjem na avtoriteto policije ali Banke Slovenije.: Svet24 potrjuje vse, ostali le delno ali brez avtoritet.
Pravi bančni uslužbenci nikoli ne kličejo strank z zahtevo po posredovanju občutljivih osebnih podatkov.: Večina potrjuje; STA in N1 trditve sploh ne omenjata.
Prevaranti se v nekaterih primerih izdajajo tudi za zaposlene v Banki Slovenije.: Le Demokracija in Svet24 potrjujeta, ostali molčijo.
Prevaranti želijo pri žrtvah vzbuditi občutek nujnosti in strahu pred zlorabo podatkov.: Vsi viri razen STA trditev potrjujejo; razlik v vsebini ni.
Storilci lažno navajajo, da je bila žrtvi zavrnjena vloga za kredit ali da so bili v njenem imenu odprti novi računi.: STA molči, ostali viri trditev enotno potrjujejo.
V primeru posredovanja podatkov je treba nemudoma kontaktirati banko in center SI-CERT.: Večina svetuje ukrepanje, STA in N1 molčita, RTV le poroča.
Zahteva po posredovanju CVV kode ob prejemu sredstev je jasen znak prevare.: Vsi potrjujejo prevaro, STA molči, Svet24 pojasni namen kode.
Združenje bank Slovenije opozarja na porast lažnih telefonskih klicev goljufov, ki se izdajajo za bančne uslužbence.: Vsi viri trditev potrjujejo; razlike so le v stopnji podrobnosti.
Žrtve so pozvane, naj denar prenesejo na tako imenovani varni račun zaradi domnevnega zavarovanja sredstev.: Večina poroča o prevari, STA in N1 trditve ne omenjata.

source analyses

24ur

Banke in hranilnice od strank nikoli ne zahtevajo prenosa sredstev na druge račune zaradi varnostnih razlogov.: Da: ZBS poudarja, da banke tega nikoli ne zahtevajo.
Goljufi s klici poskušajo pridobiti osebne podatke, številke bančnih računov in CVV kode plačilnih kartic.: Da: Skušajo pridobiti številke računov in CVV kode.
Goljufi žrtvam pošiljajo obrazce po elektronski pošti za pridobitev bančnih podatkov.: Da: Pošiljajo obrazce po e-pošti za pridobitev podatkov.
Napadalci pogosto zahtevajo, da komunikacija ostane skrivnost in odsvetujejo klicanje policije.: Ni omenjeno
Napadalci uporabljajo tehnike socialnega inženiringa, vključno s sklicevanjem na avtoriteto policije ali Banke Slovenije.: Delno: Opisane tehnike so socialni inženiring, policija ni omenjena.
Pravi bančni uslužbenci nikoli ne kličejo strank z zahtevo po posredovanju občutljivih osebnih podatkov.: Da: Banke ne kličejo z zahtevami po občutljivih podatkih.
Prevaranti se v nekaterih primerih izdajajo tudi za zaposlene v Banki Slovenije.: Ni omenjeno
Prevaranti želijo pri žrtvah vzbuditi občutek nujnosti in strahu pred zlorabo podatkov.: Da: Želijo vzbuditi občutek nujnosti in strahu pred zlorabo.
Storilci lažno navajajo, da je bila žrtvi zavrnjena vloga za kredit ali da so bili v njenem imenu odprti novi računi.: Da: Navajajo zavrnjene kredite in odpiranje novih računov.
V primeru posredovanja podatkov je treba nemudoma kontaktirati banko in center SI-CERT.: Da: Svetujejo takojšen stik z banko in SI-CERT.
Zahteva po posredovanju CVV kode ob prejemu sredstev je jasen znak prevare.: Delno: Zahteva po CVV kodi je navedena kot jasen znak prevare.
Združenje bank Slovenije opozarja na porast lažnih telefonskih klicev goljufov, ki se izdajajo za bančne uslužbence.: Da: ZBS opozarja na prevarantske klice lažnih uslužbencev.
Žrtve so pozvane, naj denar prenesejo na tako imenovani varni račun zaradi domnevnega zavarovanja sredstev.: Da: Pozivajo k prenosu na 'varni račun' za zavarovanje sredstev.

Dnevnik

Banke in hranilnice od strank nikoli ne zahtevajo prenosa sredstev na druge račune zaradi varnostnih razlogov.: Da: Naslov in vsebina poudarjata, da banke tega nikoli ne zahtevajo.
Goljufi s klici poskušajo pridobiti osebne podatke, številke bančnih računov in CVV kode plačilnih kartic.: Da: Cilj je pridobivanje osebnih podatkov, TRR in CVV kod.
Goljufi žrtvam pošiljajo obrazce po elektronski pošti za pridobitev bančnih podatkov.: Da: Zahtevajo izpolnitev obrazcev, poslanih po e-pošti.
Napadalci pogosto zahtevajo, da komunikacija ostane skrivnost in odsvetujejo klicanje policije.: Ni omenjeno
Napadalci uporabljajo tehnike socialnega inženiringa, vključno s sklicevanjem na avtoriteto policije ali Banke Slovenije.: Delno: Opisano je vzbujanje strahu, a policija/BS nista omenjeni.
Pravi bančni uslužbenci nikoli ne kličejo strank z zahtevo po posredovanju občutljivih osebnih podatkov.: Da: Naslov navaja, da banke nikoli ne zahtevajo podatkov.
Prevaranti se v nekaterih primerih izdajajo tudi za zaposlene v Banki Slovenije.: Ni omenjeno
Prevaranti želijo pri žrtvah vzbuditi občutek nujnosti in strahu pred zlorabo podatkov.: Da: S tem želijo vzbuditi občutek nujnosti in strahu.
Storilci lažno navajajo, da je bila žrtvi zavrnjena vloga za kredit ali da so bili v njenem imenu odprti novi računi.: Da: Navajajo zavrnjene kredite in odpiranje novih računov.
V primeru posredovanja podatkov je treba nemudoma kontaktirati banko in center SI-CERT.: Da: Svetujejo takojšen stik z banko in centrom SI-CERT.
Zahteva po posredovanju CVV kode ob prejemu sredstev je jasen znak prevare.: Delno: CVV koda je omenjena kot cilj zlorabe v kontekstu prevare.
Združenje bank Slovenije opozarja na porast lažnih telefonskih klicev goljufov, ki se izdajajo za bančne uslužbence.: Da: ZBS opozarja na povečano število prevar lažnih uslužbencev.
Žrtve so pozvane, naj denar prenesejo na tako imenovani varni račun zaradi domnevnega zavarovanja sredstev.: Da: Pozivajo k prenosu na varni račun zaradi zavarovanja sredstev.

N1

Banke in hranilnice od strank nikoli ne zahtevajo prenosa sredstev na druge račune zaradi varnostnih razlogov.: Ni omenjeno
Goljufi s klici poskušajo pridobiti osebne podatke, številke bančnih računov in CVV kode plačilnih kartic.: Delno: Članek omenja pridobivanje osebnih in bančnih podatkov.
Goljufi žrtvam pošiljajo obrazce po elektronski pošti za pridobitev bančnih podatkov.: Ni omenjeno
Napadalci pogosto zahtevajo, da komunikacija ostane skrivnost in odsvetujejo klicanje policije.: Ni omenjeno
Napadalci uporabljajo tehnike socialnega inženiringa, vključno s sklicevanjem na avtoriteto policije ali Banke Slovenije.: Delno: Opisano vzbujanje strahu in nujnosti je socialni inženiring.
Pravi bančni uslužbenci nikoli ne kličejo strank z zahtevo po posredovanju občutljivih osebnih podatkov.: Ni omenjeno
Prevaranti se v nekaterih primerih izdajajo tudi za zaposlene v Banki Slovenije.: Ni omenjeno
Prevaranti želijo pri žrtvah vzbuditi občutek nujnosti in strahu pred zlorabo podatkov.: Da: Želijo vzbuditi občutek nujnosti in strahu zaradi zlorabe.
Storilci lažno navajajo, da je bila žrtvi zavrnjena vloga za kredit ali da so bili v njenem imenu odprti novi računi.: Da: Navajajo zavrnitev kredita ali odprtje novih računov.
V primeru posredovanja podatkov je treba nemudoma kontaktirati banko in center SI-CERT.: Ni omenjeno
Zahteva po posredovanju CVV kode ob prejemu sredstev je jasen znak prevare.: Delno: Naslov omenja, da so takšne zahteve jasen znak prevare.
Združenje bank Slovenije opozarja na porast lažnih telefonskih klicev goljufov, ki se izdajajo za bančne uslužbence.: Da: ZBS beleži porast prevar, kjer se izdajajo za bančnike.
Žrtve so pozvane, naj denar prenesejo na tako imenovani varni račun zaradi domnevnega zavarovanja sredstev.: Ni omenjeno

RTV Slovenija

Banke in hranilnice od strank nikoli ne zahtevajo prenosa sredstev na druge račune zaradi varnostnih razlogov.: Da: Banke nikoli ne zahtevajo prenosa sredstev zaradi varnosti.
Goljufi s klici poskušajo pridobiti osebne podatke, številke bančnih računov in CVV kode plačilnih kartic.: Da: S klicev in obrazcev pridobivajo osebne podatke, TRR in CVV.
Goljufi žrtvam pošiljajo obrazce po elektronski pošti za pridobitev bančnih podatkov.: Da: Pošiljajo obrazce po e-pošti za pridobitev bančnih podatkov.
Napadalci pogosto zahtevajo, da komunikacija ostane skrivnost in odsvetujejo klicanje policije.: Ni omenjeno
Napadalci uporabljajo tehnike socialnega inženiringa, vključno s sklicevanjem na avtoriteto policije ali Banke Slovenije.: Delno: Omenjeno vzbujanje strahu in nujnosti (socialni inženiring).
Pravi bančni uslužbenci nikoli ne kličejo strank z zahtevo po posredovanju občutljivih osebnih podatkov.: Da: Banke nikoli ne kličejo za posredovanje občutljivih podatkov.
Prevaranti se v nekaterih primerih izdajajo tudi za zaposlene v Banki Slovenije.: Ni omenjeno
Prevaranti želijo pri žrtvah vzbuditi občutek nujnosti in strahu pred zlorabo podatkov.: Da: Želijo vzbuditi občutek nujnosti in strahu pred zlorabo.
Storilci lažno navajajo, da je bila žrtvi zavrnjena vloga za kredit ali da so bili v njenem imenu odprti novi računi.: Da: Navajajo zavrnjene kredite in odprte nove račune.
V primeru posredovanja podatkov je treba nemudoma kontaktirati banko in center SI-CERT.: Delno: Članek povzema poročanje SI-CERT o teh prevarah.
Zahteva po posredovanju CVV kode ob prejemu sredstev je jasen znak prevare.: Da: Zahteva po CVV kodi je jasen znak prevare.
Združenje bank Slovenije opozarja na porast lažnih telefonskih klicev goljufov, ki se izdajajo za bančne uslužbence.: Da: ZBS opozarja na prevarantske klice lažnih uslužbencev.
Žrtve so pozvane, naj denar prenesejo na tako imenovani varni račun zaradi domnevnega zavarovanja sredstev.: Da: Pozivajo k prenosu na 'varni račun' za zavarovanje sredstev.

STA

Banke in hranilnice od strank nikoli ne zahtevajo prenosa sredstev na druge račune zaradi varnostnih razlogov.: Ni omenjeno
Goljufi s klici poskušajo pridobiti osebne podatke, številke bančnih računov in CVV kode plačilnih kartic.: Delno: Članek navaja cilj pridobivanja osebnih in bančnih podatkov.
Goljufi žrtvam pošiljajo obrazce po elektronski pošti za pridobitev bančnih podatkov.: Ni omenjeno
Napadalci pogosto zahtevajo, da komunikacija ostane skrivnost in odsvetujejo klicanje policije.: Ni omenjeno
Napadalci uporabljajo tehnike socialnega inženiringa, vključno s sklicevanjem na avtoriteto policije ali Banke Slovenije.: Ni omenjeno
Pravi bančni uslužbenci nikoli ne kličejo strank z zahtevo po posredovanju občutljivih osebnih podatkov.: Ni omenjeno
Prevaranti se v nekaterih primerih izdajajo tudi za zaposlene v Banki Slovenije.: Ni omenjeno
Prevaranti želijo pri žrtvah vzbuditi občutek nujnosti in strahu pred zlorabo podatkov.: Ni omenjeno
Storilci lažno navajajo, da je bila žrtvi zavrnjena vloga za kredit ali da so bili v njenem imenu odprti novi računi.: Ni omenjeno
V primeru posredovanja podatkov je treba nemudoma kontaktirati banko in center SI-CERT.: Ni omenjeno
Zahteva po posredovanju CVV kode ob prejemu sredstev je jasen znak prevare.: Ni omenjeno
Združenje bank Slovenije opozarja na porast lažnih telefonskih klicev goljufov, ki se izdajajo za bančne uslužbence.: Da: ZBS opozarja na povečano število prevar s strani lažnih uslužbencev.
Žrtve so pozvane, naj denar prenesejo na tako imenovani varni račun zaradi domnevnega zavarovanja sredstev.: Ni omenjeno

SiOL

Banke in hranilnice od strank nikoli ne zahtevajo prenosa sredstev na druge račune zaradi varnostnih razlogov.: Da: Banke ne zahtevajo prenosov zaradi varnostnih razlogov.
Goljufi s klici poskušajo pridobiti osebne podatke, številke bančnih računov in CVV kode plačilnih kartic.: Da: Skušajo pridobiti osebne podatke, številke računov in CVV kode.
Goljufi žrtvam pošiljajo obrazce po elektronski pošti za pridobitev bančnih podatkov.: Da: Zahtevajo izpolnitev obrazcev, poslanih po elektronski pošti.
Napadalci pogosto zahtevajo, da komunikacija ostane skrivnost in odsvetujejo klicanje policije.: Ni omenjeno
Napadalci uporabljajo tehnike socialnega inženiringa, vključno s sklicevanjem na avtoriteto policije ali Banke Slovenije.: Delno: Opisane so tehnike zavajanja, policija in Banka Slovenije nista omenjeni.
Pravi bančni uslužbenci nikoli ne kličejo strank z zahtevo po posredovanju občutljivih osebnih podatkov.: Da: Banke ne kličejo z zahtevami po osebnih in občutljivih podatkih.
Prevaranti se v nekaterih primerih izdajajo tudi za zaposlene v Banki Slovenije.: Ni omenjeno
Prevaranti želijo pri žrtvah vzbuditi občutek nujnosti in strahu pred zlorabo podatkov.: Da: Želijo vzbuditi občutek nujnosti in strahu pred zlorabo.
Storilci lažno navajajo, da je bila žrtvi zavrnjena vloga za kredit ali da so bili v njenem imenu odprti novi računi.: Da: Navajajo zavrnjene kredite in odpiranje novih računov.
V primeru posredovanja podatkov je treba nemudoma kontaktirati banko in center SI-CERT.: Da: Svetujejo stik z banko in obvestitev centra SI-CERT.
Zahteva po posredovanju CVV kode ob prejemu sredstev je jasen znak prevare.: Delno: Članek navaja, da so takšne zahteve po podatkih jasen znak prevare.
Združenje bank Slovenije opozarja na porast lažnih telefonskih klicev goljufov, ki se izdajajo za bančne uslužbence.: Da: Združenje poroča o porastu prevarantskih klicev v imenu bank.
Žrtve so pozvane, naj denar prenesejo na tako imenovani varni račun zaradi domnevnega zavarovanja sredstev.: Da: Pozivajo k prenosu na 'varni račun' zaradi zavarovanja sredstev.

Slovenske Novice

Banke in hranilnice od strank nikoli ne zahtevajo prenosa sredstev na druge račune zaradi varnostnih razlogov.: Da: Banke ne zahtevajo prenosa sredstev zaradi varnostnih razlogov.
Goljufi s klici poskušajo pridobiti osebne podatke, številke bančnih računov in CVV kode plačilnih kartic.: Da: Cilj je pridobivanje osebnih podatkov, računov in CVV kod.
Goljufi žrtvam pošiljajo obrazce po elektronski pošti za pridobitev bančnih podatkov.: Da: Zahtevajo izpolnitev obrazcev, poslanih po e-pošti.
Napadalci pogosto zahtevajo, da komunikacija ostane skrivnost in odsvetujejo klicanje policije.: Ni omenjeno
Napadalci uporabljajo tehnike socialnega inženiringa, vključno s sklicevanjem na avtoriteto policije ali Banke Slovenije.: Delno: Članek omenja vzbujanje strahu, ne pa policije ali BS.
Pravi bančni uslužbenci nikoli ne kličejo strank z zahtevo po posredovanju občutljivih osebnih podatkov.: Da: Banke ne kličejo z zahtevami po posredovanju osebnih podatkov.
Prevaranti se v nekaterih primerih izdajajo tudi za zaposlene v Banki Slovenije.: Ni omenjeno
Prevaranti želijo pri žrtvah vzbuditi občutek nujnosti in strahu pred zlorabo podatkov.: Da: Želijo vzbuditi občutek nujnosti in strahu pred zlorabo.
Storilci lažno navajajo, da je bila žrtvi zavrnjena vloga za kredit ali da so bili v njenem imenu odprti novi računi.: Da: Navajajo zavrnjene kredite in odpiranje novih računov.
V primeru posredovanja podatkov je treba nemudoma kontaktirati banko in center SI-CERT.: Da: Svetujejo stik z banko in obvestitev SI-CERT.
Zahteva po posredovanju CVV kode ob prejemu sredstev je jasen znak prevare.: Delno: Zahteva po CVV kodi in prenosu sredstev je znak prevare.
Združenje bank Slovenije opozarja na porast lažnih telefonskih klicev goljufov, ki se izdajajo za bančne uslužbence.: Da: ZBS opozarja na povečano število telefonskih prevar.
Žrtve so pozvane, naj denar prenesejo na tako imenovani varni račun zaradi domnevnega zavarovanja sredstev.: Da: Pozivajo k prenosu na varni račun zaradi zavarovanja sredstev.

Svet24

Banke in hranilnice od strank nikoli ne zahtevajo prenosa sredstev na druge račune zaradi varnostnih razlogov.: Da: Banke nikoli ne zahtevajo prenosa sredstev po telefonu.
Goljufi s klici poskušajo pridobiti osebne podatke, številke bančnih računov in CVV kode plačilnih kartic.: Da: Želijo pridobiti osebne podatke, št. računa in CVV kodo.
Goljufi žrtvam pošiljajo obrazce po elektronski pošti za pridobitev bančnih podatkov.: Da: Po e-pošti posredujejo obrazec za pridobitev podatkov.
Napadalci pogosto zahtevajo, da komunikacija ostane skrivnost in odsvetujejo klicanje policije.: Da: Zahtevajo skrivnost in odsvetujejo klicanje policije.
Napadalci uporabljajo tehnike socialnega inženiringa, vključno s sklicevanjem na avtoriteto policije ali Banke Slovenije.: Da: Uporabljajo socialni inženiring in sklicevanje na avtoritete.
Pravi bančni uslužbenci nikoli ne kličejo strank z zahtevo po posredovanju občutljivih osebnih podatkov.: Da: Banke nikoli ne zahtevajo občutljivih podatkov po telefonu.
Prevaranti se v nekaterih primerih izdajajo tudi za zaposlene v Banki Slovenije.: Da: Predstavljajo se celo kot zaposleni v Banki Slovenije.
Prevaranti želijo pri žrtvah vzbuditi občutek nujnosti in strahu pred zlorabo podatkov.: Da: S tem želijo vzbuditi občutek nujnosti in strahu.
Storilci lažno navajajo, da je bila žrtvi zavrnjena vloga za kredit ali da so bili v njenem imenu odprti novi računi.: Da: Navajajo zavrnitev kredita ali odprtje novih računov.
V primeru posredovanja podatkov je treba nemudoma kontaktirati banko in center SI-CERT.: Da: Svetujejo stik z banko in centrom SI-CERT.
Zahteva po posredovanju CVV kode ob prejemu sredstev je jasen znak prevare.: Delno: Opozorilo, da se CVV ne daje ob prejemu, ampak le ob plačilu.
Združenje bank Slovenije opozarja na porast lažnih telefonskih klicev goljufov, ki se izdajajo za bančne uslužbence.: Da: ZBS opozarja na povečano število poskusov telefonskih prevar.
Žrtve so pozvane, naj denar prenesejo na tako imenovani varni račun zaradi domnevnega zavarovanja sredstev.: Da: Predlagajo prenakazilo na nov 'varen' račun.

Tednik Demokracija

Banke in hranilnice od strank nikoli ne zahtevajo prenosa sredstev na druge račune zaradi varnostnih razlogov.: Da: ZBS poudarja, da banke ne zahtevajo prenosov zaradi varnosti.
Goljufi s klici poskušajo pridobiti osebne podatke, številke bančnih računov in CVV kode plačilnih kartic.: Da: Cilj je pridobivanje osebnih podatkov, TRR in CVV kod.
Goljufi žrtvam pošiljajo obrazce po elektronski pošti za pridobitev bančnih podatkov.: Da: Zahtevajo izpolnitev obrazcev, poslanih po e-pošti.
Napadalci pogosto zahtevajo, da komunikacija ostane skrivnost in odsvetujejo klicanje policije.: Ni omenjeno
Napadalci uporabljajo tehnike socialnega inženiringa, vključno s sklicevanjem na avtoriteto policije ali Banke Slovenije.: Delno: Omenjeno je izdajanje za uslužbence Banke Slovenije.
Pravi bančni uslužbenci nikoli ne kličejo strank z zahtevo po posredovanju občutljivih osebnih podatkov.: Da: Banke strank ne kličejo z zahtevami po občutljivih podatkih.
Prevaranti se v nekaterih primerih izdajajo tudi za zaposlene v Banki Slovenije.: Da: Omenjen je primer klica, kjer se prevarant tako predstavi.
Prevaranti želijo pri žrtvah vzbuditi občutek nujnosti in strahu pred zlorabo podatkov.: Da: Želijo vzbuditi občutek nujnosti in strahu pred zlorabo.
Storilci lažno navajajo, da je bila žrtvi zavrnjena vloga za kredit ali da so bili v njenem imenu odprti novi računi.: Da: Navajajo zavrnjene kredite in odpiranje novih računov.
V primeru posredovanja podatkov je treba nemudoma kontaktirati banko in center SI-CERT.: Da: Svetujejo takojšen stik z banko in SI-CERT.
Zahteva po posredovanju CVV kode ob prejemu sredstev je jasen znak prevare.: Delno: Zahteva po CVV kodi je navedena kot del prevare.
Združenje bank Slovenije opozarja na porast lažnih telefonskih klicev goljufov, ki se izdajajo za bančne uslužbence.: Da: ZBS opozarja na povečano število prevar s strani lažnih uslužbencev.
Žrtve so pozvane, naj denar prenesejo na tako imenovani varni račun zaradi domnevnega zavarovanja sredstev.: Da: Pozivajo k prenosu na 'varni račun' zaradi zavarovanja sredstev.

Žurnal24

Banke in hranilnice od strank nikoli ne zahtevajo prenosa sredstev na druge račune zaradi varnostnih razlogov.: Da: ZBS poudarja, da banke ne zahtevajo prenosov zaradi varnosti.
Goljufi s klici poskušajo pridobiti osebne podatke, številke bančnih računov in CVV kode plačilnih kartic.: Da: Cilj je pridobivanje osebnih, bančnih podatkov in CVV kod.
Goljufi žrtvam pošiljajo obrazce po elektronski pošti za pridobitev bančnih podatkov.: Da: Pošiljajo obrazce po e-pošti za pridobitev podatkov.
Napadalci pogosto zahtevajo, da komunikacija ostane skrivnost in odsvetujejo klicanje policije.: Ni omenjeno
Napadalci uporabljajo tehnike socialnega inženiringa, vključno s sklicevanjem na avtoriteto policije ali Banke Slovenije.: Delno: Članek opisuje tehnike zavajanja, ne omenja pa policije.
Pravi bančni uslužbenci nikoli ne kličejo strank z zahtevo po posredovanju občutljivih osebnih podatkov.: Da: Banke ne kličejo z zahtevami po občutljivih podatkih.
Prevaranti se v nekaterih primerih izdajajo tudi za zaposlene v Banki Slovenije.: Ni omenjeno
Prevaranti želijo pri žrtvah vzbuditi občutek nujnosti in strahu pred zlorabo podatkov.: Da: Želijo vzbuditi občutek nujnosti in strahu pred zlorabo.
Storilci lažno navajajo, da je bila žrtvi zavrnjena vloga za kredit ali da so bili v njenem imenu odprti novi računi.: Da: Navajajo zavrnjene kredite in odpiranje novih računov.
V primeru posredovanja podatkov je treba nemudoma kontaktirati banko in center SI-CERT.: Delno: SI-CERT je omenjen kot vir informacij o prevarah.
Zahteva po posredovanju CVV kode ob prejemu sredstev je jasen znak prevare.: Da: Zahteve po takšnih podatkih so označene kot jasen znak prevare.
Združenje bank Slovenije opozarja na porast lažnih telefonskih klicev goljufov, ki se izdajajo za bančne uslužbence.: Da: ZBS opozarja na povečano število tovrstnih prevar.
Žrtve so pozvane, naj denar prenesejo na tako imenovani varni račun zaradi domnevnega zavarovanja sredstev.: Da: Pozivajo k prenosu na 'varni račun' zaradi zavarovanja sredstev.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	N1	Dnevnik	Tednik Demokracija	Slovenske Novice	SiOL	Žurnal24	Svet24
Združenje bank Slovenije	Vsi viri enotno in nevtralno poročajo o opozorilih pred prevarami.	Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki opozarja na prevare.	Nevtralno: Navedeno kot vir opozorila javnosti brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Vir informacij in opozoril, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Entiteta je govorec, ki podaja opozorila javnosti.	Nevtralno: Vir opozoril in informacij o prevarah.	Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki podaja opozorila in nasvete.	Nevtralno: Vir opozoril in nasvetov, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Vir informacij in opozoril o prevarah.	Nevtralno: Vir opozoril in informacij o prevarah brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Omenjeno kot vir opozoril in nasvetov brez meta-vrednotenja.
Goljufi	Viri se razlikujejo le v vrsti zlorab: od klicev do kraje podatkov.	Negativno: Opisani kot povzročitelji prevar in zlorab.	Negativno: Opisani kot nepridipravi, ki izvajajo prevare in zavajajo.	Negativno: Opisani kot storilci, ki kradejo denar in zavajajo.	Negativno: Opisani kot storilci prevar, ki zavajajo posameznike.	Negativno: Opisani kot storilci prevar, ki zavajajo žrtve.	Negativno: Opisani kot storilci prevar, ki zavajajo in kradejo podatke.	Negativno: Opisani kot storilci prevar, ki zavajajo in kradejo.	Negativno: Opisani kot storilci prevarantskih klicov.	Negativno: Opisani kot storilci prevar, ki zavajajo in kradejo podatke.	Negativno: Opisani kot storilci zlorab, ki uporabljajo manipulativne tehnike.
Žrtve prevar	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v poudarku na nasvetih.	Nevtralno: Omenjene kot cilj pridobivanja podatkov.	Nevtralno: Omenjene kot tarče napadov in prejemniki lažnih navodil.	Nevtralno: Omenjene kot tarče napadov in prejemniki nasvetov.	Nevtralno: Omenjene kot tarče poskusov prevar in ustrahovanja.	Nevtralno: Omenjene kot tarče napadov in prejemniki nasvetov.	Nevtralno: Omenjene kot tarče napadov brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Omenjene kot tarče napadov in prejemniki nasvetov.	Nevtralno: Omenjene kot tarče napadov in prejemniki nasvetov.	Nevtralno: Omenjene kot ciljna skupina napadov brez vrednotenja.	Nevtralno: Omenjene kot tarče napadov in prejemniki varnostnih nasvetov.
Banke in hranilnice	Vsi viri so enotno nevtralni, brez razlik v interpretaciji.	Nevtralno: Omenjene kot subjekti, ki so zaznali poskuse zlorab.	Nevtralno: Informativna omemba njihovih standardnih postopkov.	Nevtralno: Omenjene v kontekstu standardnih postopkov in nasvetov.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjene v kontekstu preventivnih nasvetov strankam.	Nevtralno: Informativno omenjene glede njihove običajne prakse.	Nevtralno: Omenjene v kontekstu zaznave zlorab in navodil strankam.	Nevtralno: Informativno omenjene v kontekstu varnega poslovanja.	Nevtralno: Informativna omemba njihovega načina poslovanja s strankami.	Nevtralno: Omenjene v kontekstu pojasnjevanja standardnih varnostnih postopkov.
Bančni uslužbenci	Viri enotno izpostavljajo zlorabo identitete pri goljufijah.	Nevtralno: Omenjeni v kontekstu lažnega predstavljanja goljufov.	Nevtralno: Omenjeni v kontekstu pojasnjevanja legitimnih praks.	Nevtralno: Omenjeni le kot identiteta, ki jo zlorabljajo goljufi.	Nevtralno: Omenjeni le kot identiteta, ki jo goljufi zlorabljajo.	Nevtralno: Omenjeni le kot identiteta, ki jo goljufi zlorabijo.	Nevtralno: Omenjeni le kot identiteta, ki jo zlorabljajo goljufi.	Nevtralno: Omenjeni le kot identiteta, ki jo goljufi zlorabljajo.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeni le kot identiteta, ki jo goljufi lažno prevzamejo.	Nevtralno: Omenjeni kot identiteta, ki jo goljufi lažno prevzamejo.
Komercialne banke	Viri nihajo med vlogo žrtve, zaščitnika in krinke za prevare.	Nevtralno: Omenjene kot institucije, ki so zaznale zlorabe.	Nevtralno: Implicirane skozi splošno omembo bank in njihovih praks.	Nevtralno: Omenjene v kontekstu stika ob morebitni zlorabi.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjene kot institucije, ki so zaznale poskuse zlorab.	Nevtralno: Omenjene v kontekstu zaznave poskusov zlorab.	Nevtralno: Omenjene v okviru opozoril o varnosti poslovanja.	Nevtralno: Omenjene v kontekstu stika ob morebitni zlorabi.	Nevtralno: Omenjene v kontekstu zaznave povečanega števila zlorab.	Nevtralno: Omenjene kot krinka, ki jo goljufi uporabljajo v klicih.
SI-CERT	Vsi viri so nevtralni; razlikujejo se le v stopnji poročanja.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot vir poročanja o metodah prevarantov.	Nevtralno: Omenjen kot vir poročanja in institucija za prijavo.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot pristojni organ za prijavo prevar.	Nevtralno: Omenjen kot vir informacij in institucija za prijavo.	Nevtralno: Omenjen kot vir informacij o načinu delovanja prevar.	Nevtralno: Omenjen kot pristojni organ za prijavo prevar.	Nevtralno: Omenjen kot vir poročanja o metodah goljufov.	Nevtralno: Navedeno kot vir informacij o tehnikah prevar in organ za prijavo.
Varni na internetu	Enotno nevtralno poročanje o ozaveščanju brez razlik v vsebini.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot program ozaveščanja v okviru poročanja.	Nevtralno: Omenjen kot okvir za ozaveščanje javnosti.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot program ozaveščanja, ki poroča o prevarah.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen v okviru ozaveščanja o spletni varnosti.	Ni omenjeno
Policija	Viri jo nevtralno umeščajo med organe pregona in zaščite.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Implicirana kot pristojni organ za prijavo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Implicirana kot pristojni organ za prijavo.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena v kontekstu lažnega sklicevanja goljufov in nasvetov žrtvam.
Banka Slovenije	Le dva vira jo nevtralno omenjata kot žrtev zlorab goljufov.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena le v kontekstu lažnega predstavljanja prevarantov.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot institucija, ki jo goljufi lažno zlorabljajo za krinko.
Evropska centralna banka	Svet24 jo prikazuje nevtralno, ostali viri pa je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena le kot avtoriteta, na katero se lažno sklicujejo goljufi.
Europol	Samo Svet24 jo omenja, nevtralno, kot zlorabljeno avtoriteto. Ostali viri je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot avtoriteta, ki jo goljufi zlorabljajo za verodostojnost.

entities

Združenje bank Slovenije
Goljufi
Žrtve prevar
Banke in hranilnice
Bančni uslužbenci
Komercialne banke
SI-CERT
Varni na internetu
Policija
Banka Slovenije
Evropska centralna banka
Europol

key differences

Banka Slovenije: Le dva vira jo nevtralno omenjata kot žrtev zlorab goljufov.
Banke in hranilnice: Vsi viri so enotno nevtralni, brez razlik v interpretaciji.
Bančni uslužbenci: Viri enotno izpostavljajo zlorabo identitete pri goljufijah.
Europol: Samo Svet24 jo omenja, nevtralno, kot zlorabljeno avtoriteto. Ostali viri je ne omenjajo.
Evropska centralna banka: Svet24 jo prikazuje nevtralno, ostali viri pa je ne omenjajo.
Goljufi: Viri se razlikujejo le v vrsti zlorab: od klicev do kraje podatkov.
Komercialne banke: Viri nihajo med vlogo žrtve, zaščitnika in krinke za prevare.
Policija: Viri jo nevtralno umeščajo med organe pregona in zaščite.
SI-CERT: Vsi viri so nevtralni; razlikujejo se le v stopnji poročanja.
Varni na internetu: Enotno nevtralno poročanje o ozaveščanju brez razlik v vsebini.
Združenje bank Slovenije: Vsi viri enotno in nevtralno poročajo o opozorilih pred prevarami.
Žrtve prevar: Vsi viri so nevtralni; razlika je le v poudarku na nasvetih.

source analyses

24ur

Banka Slovenije: Ni omenjeno
Banke in hranilnice: Nevtralno: Omenjene v kontekstu standardnih postopkov in nasvetov.
Bančni uslužbenci: Nevtralno: Omenjeni le kot identiteta, ki jo zlorabljajo goljufi.
Europol: Ni omenjeno
Evropska centralna banka: Ni omenjeno
Goljufi: Negativno: Opisani kot storilci, ki kradejo denar in zavajajo.
Komercialne banke: Nevtralno: Omenjene v kontekstu stika ob morebitni zlorabi.
Policija: Ni omenjeno
SI-CERT: Nevtralno: Omenjen kot vir poročanja in institucija za prijavo.
Varni na internetu: Nevtralno: Omenjen kot okvir za ozaveščanje javnosti.
Združenje bank Slovenije: Nevtralno: Vir informacij in opozoril, brez meta-vrednotenja.
Žrtve prevar: Nevtralno: Omenjene kot tarče napadov in prejemniki nasvetov.

Dnevnik

Banka Slovenije: Ni omenjeno
Banke in hranilnice: Nevtralno: Omenjene v kontekstu preventivnih nasvetov strankam.
Bančni uslužbenci: Nevtralno: Omenjeni le kot identiteta, ki jo goljufi zlorabijo.
Europol: Ni omenjeno
Evropska centralna banka: Ni omenjeno
Goljufi: Negativno: Opisani kot storilci prevar, ki zavajajo žrtve.
Komercialne banke: Nevtralno: Omenjene kot institucije, ki so zaznale poskuse zlorab.
Policija: Nevtralno: Implicirana kot pristojni organ za prijavo.
SI-CERT: Nevtralno: Omenjen kot pristojni organ za prijavo prevar.
Varni na internetu: Ni omenjeno
Združenje bank Slovenije: Nevtralno: Vir opozoril in informacij o prevarah.
Žrtve prevar: Nevtralno: Omenjene kot tarče napadov in prejemniki nasvetov.

N1

Banka Slovenije: Ni omenjeno
Banke in hranilnice: Ni omenjeno
Bančni uslužbenci: Nevtralno: Omenjeni le kot identiteta, ki jo goljufi zlorabljajo.
Europol: Ni omenjeno
Evropska centralna banka: Ni omenjeno
Goljufi: Negativno: Opisani kot storilci prevar, ki zavajajo posameznike.
Komercialne banke: Ni omenjeno
Policija: Ni omenjeno
SI-CERT: Ni omenjeno
Varni na internetu: Ni omenjeno
Združenje bank Slovenije: Nevtralno: Entiteta je govorec, ki podaja opozorila javnosti.
Žrtve prevar: Nevtralno: Omenjene kot tarče poskusov prevar in ustrahovanja.

RTV Slovenija

Banka Slovenije: Ni omenjeno
Banke in hranilnice: Nevtralno: Informativna omemba njihovih standardnih postopkov.
Bančni uslužbenci: Nevtralno: Omenjeni v kontekstu pojasnjevanja legitimnih praks.
Europol: Ni omenjeno
Evropska centralna banka: Ni omenjeno
Goljufi: Negativno: Opisani kot nepridipravi, ki izvajajo prevare in zavajajo.
Komercialne banke: Nevtralno: Implicirane skozi splošno omembo bank in njihovih praks.
Policija: Ni omenjeno
SI-CERT: Nevtralno: Omenjen kot vir poročanja o metodah prevarantov.
Varni na internetu: Nevtralno: Omenjen kot program ozaveščanja v okviru poročanja.
Združenje bank Slovenije: Nevtralno: Navedeno kot vir opozorila javnosti brez meta-vrednotenja.
Žrtve prevar: Nevtralno: Omenjene kot tarče napadov in prejemniki lažnih navodil.

STA

Banka Slovenije: Ni omenjeno
Banke in hranilnice: Nevtralno: Omenjene kot subjekti, ki so zaznali poskuse zlorab.
Bančni uslužbenci: Nevtralno: Omenjeni v kontekstu lažnega predstavljanja goljufov.
Europol: Ni omenjeno
Evropska centralna banka: Ni omenjeno
Goljufi: Negativno: Opisani kot povzročitelji prevar in zlorab.
Komercialne banke: Nevtralno: Omenjene kot institucije, ki so zaznale zlorabe.
Policija: Ni omenjeno
SI-CERT: Ni omenjeno
Varni na internetu: Ni omenjeno
Združenje bank Slovenije: Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki opozarja na prevare.
Žrtve prevar: Nevtralno: Omenjene kot cilj pridobivanja podatkov.

SiOL

Banka Slovenije: Ni omenjeno
Banke in hranilnice: Nevtralno: Informativno omenjene v kontekstu varnega poslovanja.
Bančni uslužbenci: Ni omenjeno
Europol: Ni omenjeno
Evropska centralna banka: Ni omenjeno
Goljufi: Negativno: Opisani kot storilci prevarantskih klicov.
Komercialne banke: Nevtralno: Omenjene v kontekstu stika ob morebitni zlorabi.
Policija: Nevtralno: Implicirana kot pristojni organ za prijavo.
SI-CERT: Nevtralno: Omenjen kot pristojni organ za prijavo prevar.
Varni na internetu: Ni omenjeno
Združenje bank Slovenije: Nevtralno: Vir informacij in opozoril o prevarah.
Žrtve prevar: Nevtralno: Omenjene kot tarče napadov in prejemniki nasvetov.

Slovenske Novice

Banka Slovenije: Ni omenjeno
Banke in hranilnice: Nevtralno: Omenjene v kontekstu zaznave zlorab in navodil strankam.
Bančni uslužbenci: Nevtralno: Omenjeni le kot identiteta, ki jo goljufi zlorabljajo.
Europol: Ni omenjeno
Evropska centralna banka: Ni omenjeno
Goljufi: Negativno: Opisani kot storilci prevar, ki zavajajo in kradejo.
Komercialne banke: Nevtralno: Omenjene v okviru opozoril o varnosti poslovanja.
Policija: Ni omenjeno
SI-CERT: Nevtralno: Omenjen kot vir informacij o načinu delovanja prevar.
Varni na internetu: Ni omenjeno
Združenje bank Slovenije: Nevtralno: Vir opozoril in nasvetov, brez meta-vrednotenja.
Žrtve prevar: Nevtralno: Omenjene kot tarče napadov in prejemniki nasvetov.

Svet24

Banka Slovenije: Nevtralno: Omenjena kot institucija, ki jo goljufi lažno zlorabljajo za krinko.
Banke in hranilnice: Nevtralno: Omenjene v kontekstu pojasnjevanja standardnih varnostnih postopkov.
Bančni uslužbenci: Nevtralno: Omenjeni kot identiteta, ki jo goljufi lažno prevzamejo.
Europol: Nevtralno: Omenjen kot avtoriteta, ki jo goljufi zlorabljajo za verodostojnost.
Evropska centralna banka: Nevtralno: Omenjena le kot avtoriteta, na katero se lažno sklicujejo goljufi.
Goljufi: Negativno: Opisani kot storilci zlorab, ki uporabljajo manipulativne tehnike.
Komercialne banke: Nevtralno: Omenjene kot krinka, ki jo goljufi uporabljajo v klicih.
Policija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu lažnega sklicevanja goljufov in nasvetov žrtvam.
SI-CERT: Nevtralno: Navedeno kot vir informacij o tehnikah prevar in organ za prijavo.
Varni na internetu: Ni omenjeno
Združenje bank Slovenije: Nevtralno: Omenjeno kot vir opozoril in nasvetov brez meta-vrednotenja.
Žrtve prevar: Nevtralno: Omenjene kot tarče napadov in prejemniki varnostnih nasvetov.

Tednik Demokracija

Banka Slovenije: Nevtralno: Omenjena le v kontekstu lažnega predstavljanja prevarantov.
Banke in hranilnice: Nevtralno: Informativno omenjene glede njihove običajne prakse.
Bančni uslužbenci: Nevtralno: Omenjeni le kot identiteta, ki jo zlorabljajo goljufi.
Europol: Ni omenjeno
Evropska centralna banka: Ni omenjeno
Goljufi: Negativno: Opisani kot storilci prevar, ki zavajajo in kradejo podatke.
Komercialne banke: Nevtralno: Omenjene v kontekstu zaznave poskusov zlorab.
Policija: Ni omenjeno
SI-CERT: Nevtralno: Omenjen kot vir informacij in institucija za prijavo.
Varni na internetu: Nevtralno: Omenjen kot program ozaveščanja, ki poroča o prevarah.
Združenje bank Slovenije: Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki podaja opozorila in nasvete.
Žrtve prevar: Nevtralno: Omenjene kot tarče napadov brez meta-vrednotenja.

Žurnal24

Banka Slovenije: Ni omenjeno
Banke in hranilnice: Nevtralno: Informativna omemba njihovega načina poslovanja s strankami.
Bančni uslužbenci: Nevtralno: Omenjeni le kot identiteta, ki jo goljufi lažno prevzamejo.
Europol: Ni omenjeno
Evropska centralna banka: Ni omenjeno
Goljufi: Negativno: Opisani kot storilci prevar, ki zavajajo in kradejo podatke.
Komercialne banke: Nevtralno: Omenjene v kontekstu zaznave povečanega števila zlorab.
Policija: Ni omenjeno
SI-CERT: Nevtralno: Omenjen kot vir poročanja o metodah goljufov.
Varni na internetu: Nevtralno: Omenjen v okviru ozaveščanja o spletni varnosti.
Združenje bank Slovenije: Nevtralno: Vir opozoril in informacij o prevarah brez meta-vrednotenja.
Žrtve prevar: Nevtralno: Omenjene kot ciljna skupina napadov brez vrednotenja.

Viri

articles

article order
8
body
Ljubljana, 17. marca (STA) Združenje bank Slovenije opozarja na povečano število poskusov telefonskih prevar, pri katerih se goljufi predstavljajo kot bančni uslužbenci. V zadnjih dneh so banke zaznale več tovrstnih poskusov zlorab, katerih cilj je pridobivanje osebnih in bančnih podatkov ...
language
slv
published at
2026-03-17T12:24:20
source
STA
title
Združenje bank opozarja na porast lažnih telefonskih klicev v imenu bank
url
https://www.sta.si/3534682/
article order
6
body
Kot so opozorili v združenju bank, v prevarantskih klicih nepridipravi pogosto navajajo, da je bila posamezniku domnevno zavrnjena vloga za kredit ali da so bili v njegovem imenu odprti novi bančni računi oziroma sklenjene kreditne pogodbe. S tem želijo pri posamezniku vzbuditi občutek nujnosti in strahu ter ga prepričati, da so njegovi podatki zlorabljeni. "Prevaranti nato žrtve pozivajo, naj zaradi 'zavarovanja sredstev' denar prenesejo na tako imenovani varni račun oziroma naj odprejo nov bančni račun po njihovih navodilih. V nadaljevanju pogosto, kot poroča Si-Cert v okviru ozaveščanja Varni na internetu, zahtevajo izpolnitev obrazcev, ki jih pošljejo žrtvam po elektronski pošti in tako skušajo pridobiti občutljive osebne ter bančne podatke, kot so številka bančnega računa ali varnostna (CVV) koda plačilne kartice," so zapisali v sporočilu za javnost. Banke in hranilnice svojih strank nikoli ne kličejo z zahtevami po posredovanju osebnih ali kakršnih koli drugih občutljivih podatkov, prav tako nikoli ne zahtevajo prenosa sredstev na druge račune zaradi domnevnih varnostnih razlogov. Takšne zahteve so jasen znak, da gre prevaro in za lažne bančne uslužbence.
language
slv
published at
2026-03-17T12:02:48
source
RTV Slovenija
title
Združenje bank svari pred lažnimi klici lažnih bančnih uslužbencev
url
https://www.rtvslo.si/crna-kronika/zdruzenje-bank-svari-pred-laznimi-klici-laznih-bancnih-usluzbencev/776627
article order
4
body
V prevarantskih klicih storilci pogosto navajajo, da je bila posamezniku domnevno zavrnjena vloga za kredit ali da so bili v njegovem imenu odprti novi bančni računi oziroma sklenjene kreditne pogodbe. S tem želijo pri posamezniku vzbuditi občutek nujnosti in strahu ter ga prepričati, da so njegovi podatki zlorabljeni, so sporočili iz Združenja bank Slovenije. Prevaranti nato žrtve pozivajo, naj zaradi 'zavarovanja sredstev' denar prenesejo na tako imenovani varni račun oziroma naj odprejo nov bančni račun po njihovih navodilih. V nadaljevanju pogosto, kot poroča Si-Cert v okviru ozaveščanja Varni na internetu, zahtevajo izpolnitev obrazcev, ki jih pošljejo žrtvam po elektronski pošti in tako skušajo pridobiti občutljive osebne ter bančne podatke, kot so številka bančnega računa ali varnostna (CVV) koda plačilne kartice. Združenje bank Slovenije poudarja, da "banke in hranilnice svojih strank ne kličejo z zahtevami po posredovanju osebnih in občutljivih podatkov, prav tako ne zahtevajo prenosa sredstev na druge račune zaradi domnevnih varnostnih razlogov. Takšne zahteve so jasen znak prevare". Strankam bank in hranilnic svetujejo, da so ob tovrstnih klicih izjemno previdni, da ne razkrivajo osebnih ali bančnih podatkov ter da klic takoj prekinejo. "Če ste podatke že posredovali ali izvedli nakazilo, nemudoma stopite v stik s svojo banko ali hranilnico ter obvestite tudi pristojne institucije, vključno s SI-CERT," so že zapisali v sporočilu za javnost.
language
slv
published at
2026-03-17T12:21:21
source
24ur
title
Predstavljajo se kot bančni uslužbenci, pridobivajo podatke in kradejo denar
url
https://www.24ur.com/novice/slovenija/predstavljajo-se-kot-bancni-usluzbenci-pridobivajo-podatke-in-kradejo-denar.html
article order
10
body
V Združenju bank Slovenije (ZBS) v zadnjem obdobju beležijo porast poskusov telefonskih prevar, pri katerih se storilci lažno predstavljajo kot bančni uslužbenci z namenom pridobivanja osebnih in bančnih podatkov posameznikov. Kot so pojasnili na ZBS, v prevarantskih klicih storilci pogosto navajajo, da je bila posamezniku domnevno zavrnjena vloga za kredit ali da so bili v njegovem imenu odprti novi bančni računi oziroma sklenjene kreditne pogodbe. "S tem želijo pri posamezniku vzbuditi občutek nujnosti in strahu ter ga prepričati, da so njegovi podatki zlorabljeni," še dodajajo.
language
slv
published at
2026-03-17T12:49:45
source
N1
title
Združenje bank svari pred lažnimi klici: "Takšne zahteve so jasen znak prevare"
url
https://n1info.si/magazin/digitalno/zdruzenje-bank-svari-pred-laznimi-klici-taksne-zahteve-so-jasen-znak-prevare/
article order
0
body
Združenje bank Slovenije opozarja na povečano število poskusov telefonskih prevar, pri katerih se goljufi predstavljajo kot bančni uslužbenci. V zadnjih dneh so banke zaznale več tovrstnih poskusov zlorab, katerih cilj je pridobivanje osebnih in bančnih podatkov posameznikov. V prevarantskih klicih storilci pogosto navajajo, da je bila posamezniku domnevno zavrnjena vloga za kredit ali da so bili v njegovem imenu odprti novi bančni računi oziroma sklenjene kreditne pogodbe. S tem želijo pri posamezniku vzbuditi občutek nujnosti in strahu ter ga prepričati, da so njegovi podatki zlorabljeni, so danes sporočili iz združenja. Prevaranti nato žrtve pozivajo, naj zaradi "zavarovanja sredstev" denar prenesejo na tako imenovani varni račun oziroma naj odprejo nov bančni račun po njihovih navodilih. V nadaljevanju pogosto zahtevajo izpolnitev obrazcev, ki jih pošljejo žrtvam po elektronski pošti. S tem skušajo pridobiti občutljive osebne in bančne podatke, kot sta številka bančnega računa in varnostna koda plačilne kartice (CVV). Strankam bank in hranilnic svetujejo, da so ob tovrstnih klicih izjemno previdni, da ne razkrivajo osebnih ali bančnih podatkov ter da klic takoj prekinejo. "Če ste podatke že posredovali ali izvedli nakazilo, nemudoma stopite v stik s svojo banko ali hranilnico in obvestite tudi pristojne organe, vključno z nacionalnim odzivnim centrom SI-CERT," so dodali.
language
slv
published at
2026-03-17T12:59:46
source
Dnevnik
title
Goljufi v telefonski slušalki: banke nikoli ne zahtevajo podatkov in prenosa denarja
url
https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/zdruzenje-bank-vec-laznih-telefonskih-klicev-v-imenu-bank-ne-nasedajte-goljufom-2791103/
article order
1
body
Združenje bank Slovenije opozarja na povečano število poskusov telefonskih prevar, pri katerih se goljufi predstavljajo kot bančni uslužbenci. V zadnjih dneh so banke zaznale več tovrstnih poskusov zlorab, katerih cilj je pridobivanje osebnih ter bančnih podatkov posameznikov. V prevarantskih klicih storilci pogosto navajajo, da je bila posamezniku domnevno zavrnjena vloga za kredit ali da so bili v njegovem imenu odprti novi bančni računi oziroma sklenjene kreditne pogodbe. S tem želijo pri posamezniku vzbuditi občutek nujnosti in strahu ter ga prepričati, da so njegovi podatki zlorabljeni. Prevaranti nato žrtve pozivajo, naj zaradi "zavarovanja sredstev" denar prenesejo na tako imenovani varni račun oziroma naj odprejo nov bančni račun po njihovih navodilih. V nadaljevanju pogosto, kot poroča Si-Cert v okviru ozaveščanja Varni na internetu, zahtevajo izpolnitev obrazcev, ki jih pošljejo žrtvam po elektronski pošti in tako skušajo pridobiti občutljive osebne ter bančne podatke, kot so številka bančnega računa ali varnostna (CVV) koda plačilne kartice. Združenje bank Slovenije poudarja, da banke in hranilnice svojih strank ne kličejo z zahtevami po posredovanju osebnih in občutljivih podatkov, prav tako ne zahtevajo prenosa sredstev na druge račune zaradi domnevnih varnostnih razlogov. Takšne zahteve so jasen znak prevare. Strankam bank in hranilnic svetujemo, da ste ob tovrstnih klicih izjemno previdni, da ne razkrivate osebnih ali bančnih podatkov ter da klic takoj prekinete. Če ste podatke že posredovali ali izvedli nakazilo, nemudoma stopite v stik s svojo banko ali hranilnico ter obvestite tudi pristojne institucije, vključno s SI-CERT. Povezava na primer klica, ki ga je objavil Si-Cert, kjer se prevarant predstavi kot uslužbenec Banke Slovenije:
language
slv
published at
2026-03-17T11:32:11
source
Tednik Demokracija
title
(PREJELI SMO) Opozorilo: porast lažnih telefonskih klicev v imenu bank (+VIDEO)
url
https://demokracija.si/prejeli-smo/prejeli-smo-opozorilo-porast-laznih-telefonskih-klicev-v-imenu-bank-video/
article order
0
body
Združenje bank Slovenije opozarja na povečano število poskusov telefonskih prevar, pri katerih se goljufi predstavljajo kot bančni uslužbenci. V zadnjih dneh so banke zaznale več tovrstnih poskusov zlorab, katerih cilj je pridobivanje osebnih ter bančnih podatkov posameznikov. V prevarantskih klicih storilci pogosto navajajo, da je bila posamezniku domnevno zavrnjena vloga za kredit ali da so bili v njegovem imenu odprti novi bančni računi oziroma sklenjene kreditne pogodbe. S tem želijo pri posamezniku vzbuditi občutek nujnosti in strahu ter ga prepričati, da so njegovi podatki zlorabljeni. Prevaranti nato žrtve pozivajo, naj zaradi "zavarovanja sredstev" denar prenesejo na tako imenovani varni račun oziroma naj odprejo nov bančni račun po njihovih navodilih. V nadaljevanju pogosto, kot poroča Si-Cert, zahtevajo izpolnitev obrazcev, ki jih pošljejo žrtvam po elektronski pošti in tako skušajo pridobiti občutljive osebne ter bančne podatke, kot so številka bančnega računa ali varnostna (CVV) koda plačilne kartice. Združenje bank Slovenije poudarja, da banke in hranilnice svojih strank ne kličejo z zahtevami po posredovanju osebnih in občutljivih podatkov, prav tako ne zahtevajo prenosa sredstev na druge račune zaradi domnevnih varnostnih razlogov. Takšne zahteve so jasen znak prevare. Strankam bank in hranilnic svetujejo, da ste ob tovrstnih klicih izjemno previdni, da ne razkrivate osebnih ali bančnih podatkov ter da klic takoj prekinete. Če ste podatke že posredovali ali izvedli nakazilo, nemudoma stopite v stik s svojo banko ali hranilnico ter obvestite tudi pristojne institucije, vključno s SI-CERT.
language
slv
published at
2026-03-17T18:08:36
source
Slovenske Novice
title
Slovenci pozor! Goljufi se predstavljajo kot bančni uslužbenci
url
https://slovenskenovice.delo.si/novice/kronika/doma/slovenci-pozor-goljufi-se-predstavljajo-kot-bancni-usluzbenci
article order
3
body
V prevarantskih klicih storilci pogosto navajajo, da je bila posamezniku domnevno zavrnjena vloga za kredit ali da so bili v njegovem imenu odprti novi bančni računi oziroma sklenjene kreditne pogodbe. S tem želijo pri posamezniku vzbuditi občutek nujnosti in strahu ter ga prepričati, da so njegovi podatki zlorabljeni, so danes sporočili iz združenja. Prevaranti nato žrtve pozivajo, naj zaradi "zavarovanja sredstev" denar prenesejo na tako imenovani varni račun oziroma naj odprejo nov bančni račun po njihovih navodilih. V nadaljevanju pogosto zahtevajo izpolnitev obrazcev, ki jih pošljejo žrtvam po elektronski pošti. S tem skušajo pridobiti občutljive osebne in bančne podatke, kot sta številka bančnega računa ali varnostna koda plačilne kartice (CVV). V združenju bank poudarjajo, da banke in hranilnice svojih strank ne kličejo z zahtevami po posredovanju osebnih in občutljivih podatkov, prav tako ne zahtevajo prenosa sredstev na druge račune zaradi domnevnih varnostnih razlogov. "Takšne zahteve so jasen znak prevare," so izpostavili. Strankam bank in hranilnic svetujejo, da so ob tovrstnih klicih izjemno previdni, da ne razkrivajo osebnih ali bančnih podatkov ter da klic takoj prekinejo. "Če ste podatke že posredovali ali izvedli nakazilo, nemudoma stopite v stik s svojo banko ali hranilnico in obvestite tudi pristojne organe, vključno z nacionalnim odzivnim centrom SI-CERT," so dodali.
language
slv
published at
2026-03-17T12:25:03
source
SiOL
title
Porast lažnih telefonskih klicev v imenu bank
url
https://siol.net/novice/slovenija/zdruzenje-bank-opozarja-na-porast-laznih-telefonskih-klicev-v-imenu-bank-687091
article order
2
body
Združenje bank Slovenije opozarja na povečano število poskusov telefonskih prevar, pri katerih se goljufi predstavljajo kot bančni uslužbenci. V zadnjih dneh so banke zaznale več tovrstnih poskusov zlorab, katerih cilj je pridobivanje osebnih ter bančnih podatkov posameznikov. V prevarantskih klicih storilci pogosto navajajo, da je bila posamezniku domnevno zavrnjena vloga za kredit ali da so bili v njegovem imenu odprti novi bančni računi oziroma sklenjene kreditne pogodbe. S tem želijo pri posamezniku vzbuditi občutek nujnosti in strahu ter ga prepričati, da so njegovi podatki zlorabljeni, so v Združenju bank Slovenije (ZBS) opozorili v sporočilu za javnost. Prevaranti nato žrtve pozivajo, naj zaradi "zavarovanja sredstev" denar prenesejo na tako imenovani varni račun oziroma naj odprejo nov bančni račun po njihovih navodilih. V nadaljevanju pogosto, kot poroča Si-Cert v okviru ozaveščanja Varni na internetu, zahtevajo izpolnitev obrazcev, ki jih pošljejo žrtvam po elektronski pošti in tako skušajo pridobiti občutljive osebne ter bančne podatke, kot so številka bančnega računa ali varnostna (CVV) koda plačilne kartice, so še poudarili v ZBS. Združenje bank Slovenije poudarja, da banke in hranilnice svojih strank ne kličejo z zahtevami po posredovanju osebnih in občutljivih podatkov, prav tako ne zahtevajo prenosa sredstev na druge račune zaradi domnevnih varnostnih razlogov. Takšne zahteve so jasen znak prevare, so opozorili.
language
slv
published at
2026-03-17T11:45:48
source
Žurnal24
title
Ste tudi vi dobili klic iz "banke"? Previdno, lahko ostanete brez denarja
url
https://www.zurnal24.si/slovenija/ste-tudi-vi-dobili-klic-iz-banke-previdno-lahko-ostanete-brez-denarja-456145
article order
7
body
Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo. Združenje bank Slovenije (ZBS) opozarja na povečano število poskusov telefonskih prevar, pri katerih se goljufi predstavljajo kot bančni uslužbenci. Banke so v zadnjih dneh zaznale več tovrstnih zlorab, s katerimi želijo storilci pridobiti osebne in bančne podatke posameznikov. V prevarantskih klicih storilci pogosto navajajo, da je bila posamezniku domnevno zavrnjena vloga za kredit ali da so bili v njegovem imenu odprti novi bančni računi oziroma sklenjene kreditne pogodbe. S tem želijo pri žrtvah vzbuditi občutek nujnosti in strahu ter jih prepričati, da so njihovi podatki zlorabljeni, so danes sporočili iz združenja. Goljuf se v klicu sprva predstavljajo kot uslužbenec komercialnih bank, v nadaljevanju pa celo kot zaposleni v Banki Slovenije, na svoji spletni strani povzema SiCert. Žrtve želi prepričati, da so bili njihovi podatki zlorabljeni in da je nekomu v njihovem imenu uspelo odpreti nove račune ter skleniti kredite. Kot rešitev predlaga prenakazilo sredstev na nov "varen" račun pod njihovim upravljanjem ali odpiranje novega računa. Nekatere podatke posredujete le ob plačilu, ne pa tudi prejemu sredstev Za nadaljevanje postopka odprtja računa žrtvam po elektronski pošti posredujejo obrazec, s katerim skušajo pridobiti občutljive podatke, kot sta številka računa in varnostna koda plačilne kartice (CVV). V združenju ob tem opozarjajo, da se te podatke posreduje le takrat, ko sami izvajamo plačilo, ne pa ob prejemanju sredstev. SiCert poudarja, da napadalci uporabljajo cel nabor tehnik socialnega inženiringa. Ena izmed njih je sklicevanje na avtoritete, kjer uporabljajo krinko verodostojnosti s sklicevanjem na policijo, Banko Slovenije, Evropsko centralno banko ali Europol. Druga tehnika je ustvarjanje strahu s trditvami o takojšnji zlorabi, ki zahteva hiter odziv, čemur takoj ponudijo pripravljeno "rešitev". Poleg tega napadalci pogosto gradijo odnos zaupanja in zahtevajo, da komunikacija ostane "skrivnost". Žrtvam pogosto odsvetujejo klicanje policije z obljubo, da bodo le ob zasebni komunikaciji dobile povrnjen denar. V združenju poudarjajo, da banke in hranilnice od svojih strank nikoli ne zahtevajo občutljivih podatkov ali prenosa sredstev po telefonu zaradi domnevnih varnostnih razlogov. "Takšne zahteve so jasen znak prevare," so izpostavili. Strankam svetujejo izjemno previdnost in takojšnjo prekinitev klica. "Če ste podatke že posredovali ali izvedli nakazilo, nemudoma stopite v stik s svojo banko ali hranilnico in obvestite tudi pristojne organe, vključno z nacionalnim odzivnim centrom SI-CERT," so še dodali v ZBS.
language
slv
published at
2026-03-17T12:32:18
source
Svet24
title
Tako izgleda, ko vas pokliče goljuf in se izdaja za bančnika
url
https://svet24.si/novice/gospodarstvo/tako-izgleda-ko-vas-poklice-goljuf-in-se-izdaja-za-bancnika-1886668

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count