MedVrsticami

Zavod za gozdove Slovenije ocenjuje škodo po vetrolomu na 200.000 m³ lesa 30.3.2026

Analiziranih 9 virov Slovenščina

Nedavni vetrolom je v slovenskih gozdovih povzročil obsežno škodo, ki po zadnjih ocenah Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) znaša vsaj 200.000 kubičnih metrov lesne mase. Najhuje sta prizadeti območji Kranja in Bleda, kjer je poškodovanih okoli 100.000 kubičnih metrov drevja, predvsem iglavcev. Škoda je izrazito razpršena, kar pomeni, da gre za posamično podrta drevesa, kar otežuje pregled terena in izdajo uradnih odločb za posek. Zaradi nevarnosti namnožitve podlubnikov morajo lastniki gozdov prednostno sanirati poškodovane smreke do konca maja. ZGS opozarja na izjemno nevarnost pri delu v gozdu zaradi napetih dreves in odlomljenih vej v krošnjah, zato priporočajo uporabo profesionalnih izvajalcev. Obiskovalce gozdov pozivajo k previdnosti in izogibanju poškodovanim območjem, lastnike pa k prednostnemu čiščenju gozdnih cest.

Infografika

image url: /static/img/infographics/sl_67a4fdeaf3f9b268.webp

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Delo	Večer	Slovenske Novice	SiOL	Svet24	Prlekija-on.net
Delo v poškodovanih gozdovih je izjemno nevarno zaradi napetih dreves in tveganja nenadnih lomov.	Viri se razlikujejo po stopnji podrobnosti o vrstah nevarnosti.	Ni omenjeno	Da: Izpostavljena nevarnost zaradi napetih dreves in nenadnih lomov.	Delno: Naslov opozarja na previdnost pri delu v gozdu.	Delno: Omenjena je izjemna nevarnost dela in odlomljene veje v krošnjah.	Delno: Omenjena izjemna nevarnost in odlomljene veje v krošnjah.	Ni omenjeno	Da: Besedilo izrecno opozarja na nevarnost napetih dreves in lomov.	Da: Napeta drevesa predstavljajo tveganje za nenadne lome in zdrse.	Da: Napeta drevesa predstavljajo tveganje za nenadne lome in zdrse.
Največ škode je nastalo na gozdnogospodarskih območjih Bled in Kranj, kjer škoda presega 100.000 kubičnih metrov.	Viri se ločijo po natančnosti: RTV in STA navajata nižje ocene.	Delno: Omenjeno, da je na Gorenjskem (Kranj/Bled) okoli 100.000 m3 škode.	Delno: Vsaka enota ima po 50.000 m3, skupaj torej okoli 100.000 m3.	Da: Na severozahodu (Bled, Kranj) škoda presega 100.000 m3.	Da: Navedeno je, da na severozahodu (Bled, Kranj) škoda presega 100.000 m3.	Da: Članek navaja, da na SZ (Bled, Kranj) škoda presega 100.000 m3.	Da: Na območju Bleda in Kranja skupna škoda presega 100.000 m³.	Delno: Vsaka enota ima po 50.000 m3, skupaj je to 100.000 m3.	Da: Na območju Bleda in Kranja skupna škoda presega 100.000 m³.	Da: Na območjih Bled in Kranj skupna škoda presega 100.000 m³.
Nedavni vetrolom je v slovenskih gozdovih poškodoval vsaj 200.000 kubičnih metrov lesne mase.	Večina potrjuje oceno ZGS, RTV navaja le polovično vrednost.	Ni omenjeno	Ne: Omenjenih je le okoli 100.000 m3 za kranjsko in blejsko območje.	Da: ZGS ocenjuje poškodbe na vsaj 200.000 m3 lesne mase.	Da: Besedilo potrjuje oceno o vsaj 200.000 m3 poškodovanega lesa.	Da: Naslov in vsebina potrjujeta vsaj 200.000 m3 poškodovane mase.	Da: ZGS ocenjuje poškodbe na vsaj 200.000 m³ lesne mase.	Ni omenjeno	Da: ZGS ocenjuje, da je poškodovanih vsaj 200.000 m³ lesne mase.	Da: ZGS ocenjuje, da je vetrolom poškodoval vsaj 200.000 m³ lesa.
Razpršenost poškodovanega drevja predstavlja visoko tveganje za namnožitev podlubnikov.	RTV potrjuje, drugi le delno povezujejo, 24ur molči.	Delno: Članek izpostavlja veliko razpršenost škode kot problem.	Da: Razpršenost je izpostavljena kot glavna nevarnost za podlubnike.	Ni omenjeno	Delno: Omenjena je nevarnost podlubnikov in težavna sanacija razpršenosti.	Delno: Omenjena sta oba dejavnika, a tveganje podlubnikov je splošno.	Delno: Poškodovane smreke so material za namnožitev podlubnikov.	Da: Članek izpostavlja razpršenost kot ključno tveganje za podlubnike.	Delno: Poškodovane smreke so material za podlubnike; sanacija je nujna.	Delno: Poškodovane smreke so material za podlubnike; sanacija je nujna.
Sanacija poškodovanih smrek mora biti zaključena do konca maja, v višjih legah pa do sredine junija.	Večina potrjuje roke, STA in 24ur pa jih sploh ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Rok je konec maja, v višjih legah pa dva tedna pozneje.	Ni omenjeno	Da: Rok je konec maja, v višjih legah pa teden do dva pozneje (sredina junija).	Da: Naveden rok konec maja, v višjih legah pa teden do dva pozneje.	Delno: Rok je konec maja, v višjih legah pa teden do dva kasneje.	Da: Rok je konec maja, v višjih legah pa dva tedna pozneje.	Da: Do konca maja, v višjih legah pa teden do dva kasneje.	Da: Zaključek do konca maja, v višjih legah teden do dva kasneje.
Vetrolom je prizadel predvsem iglavce, saj listavci v času neurja še niso bili olistani.	RTV potrjuje vzrok, drugi le nujnost sanacije iglavcev.	Ni omenjeno	Da: Iglavci so bolj prizadeti, ker listavci še niso olistani.	Ni omenjeno	Delno: Omenjena je prednostna sanacija iglavcev (smreke) zaradi podlubnikov.	Delno: Omenjena nujnost sanacije iglavcev (smreke) zaradi podlubnikov.	Delno: Omenjena je prednostna sanacija iglavcev, zlasti smreke.	Da: Članek navaja, da so jo listavci bolje odnesli, ker niso olistani.	Ni omenjeno	Delno: Omenjen je prednostni posek iglavcev, zlasti smreke.
Lastniki gozdov lahko začnejo s sanacijo pred izdajo uradne odločbe, če o tem obvestijo revirnega gozdarja.	Večina potrjuje možnost, STA in 24ur pa o tem sploh ne poročata.	Ni omenjeno	Da: Lastniki lahko začnejo pred odločbo ob predhodnem obvestilu.	Ni omenjeno	Da: Članek izrecno navaja to možnost ob obvestitvi gozdarja.	Da: Besedilo izrecno dovoljuje začetek del ob obvestilu gozdarju.	Da: Lastniki lahko začnejo pred odločbo ob obvestilu gozdarju.	Da: Lastniki lahko začnejo pred odločbo ob predhodnem obvestilu.	Da: Lahko začnejo pred odločbo, če obvestijo revirnega gozdarja.	Da: Lahko začnejo pred odločbo, če obvestijo revirnega gozdarja.
V jugovzhodnem delu Slovenije je škodo povzročil predvsem snegolom zaradi novozapadlega snega.	Večina potrjuje; STA in RTV molčita; Delo in Večer sta lokalna.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: V JV delu so na škodo vplivali snegolomi zaradi novega snega.	Da: Potrjeno za območji Novega mesta in Brežic.	Da: Potrjeno za območji Novega mesta in Brežic v višjih legah.	Da: V JV delu so na škodo vplivali snegolomi zaradi novega snega.	Ni omenjeno	Da: V JV delu so na višino škode vplivali snegolomi zaradi snega.	Da: V JV delu so na višino škode vplivali snegolomi zaradi snega.
Zavod za gozdove Slovenije zaradi razpršenosti škode ne more sam pravočasno pregledati vseh parcel.	Večina potrjuje, STA in 24ur pa trditve sploh ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Gozdarji sami v kratkem času ne morejo pregledati vsega območja.	Ni omenjeno	Da: Zavod priznava, da zaradi razpršenosti ne more hitro pregledati vsega.	Da: Zavod priznava, da zaradi razpršenosti ne more sam pregledati vsega.	Da: Zaradi razpršenosti ZGS ne more sam pregledati vsega območja.	Da: Gozdarji sami v kratkem času ne morejo pregledati vsega območja.	Da: Zaradi razpršenosti ne morejo sami v kratkem času pregledati vsega.	Da: ZGS sam v kratkem času ne more pregledati vsega območja.
Obiskovalcem gozdov se svetuje izogibanje poškodovanim predelom zaradi nevarnosti padajočih vej.	Večina potrjuje nevarnost, STA, 24ur in SN pa molčijo.	Ni omenjeno	Da: Svetovano je izogibanje zaradi odlomljenih vej v krošnjah.	Ni omenjeno	Da: Zavod opozarja na nevarnost odlomljenih vej v krošnjah.	Da: Opozorilo pred odlomljenimi vejami v krošnjah za obiskovalce.	Ni omenjeno	Da: Opozorilo obiskovalcem zaradi odlomljenih vej v krošnjah.	Da: Svetujejo izogibanje zaradi odlomljenih vej v krošnjah.	Da: Svetujejo izogibanje zaradi odlomljenih vej v krošnjah.
Ekonomska škoda samo v kranjski območni enoti je ocenjena na več kot tri milijone evrov.	Le RTV Slovenija navaja podatek, ostali viri ga ne omenjajo.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja več kot tri milijone evrov škode za kranjsko enoto.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Navedena je ocena več kot tri milijone evrov za kranjsko enoto.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Suha tla so preprečila še večjo škodo, saj se drevje večinoma ni podiralo s koreninami.	Le RTV potrjuje vpliv suhih tal, ostali viri molčijo.	Ni omenjeno	Da: Suha tla so preprečila večje podiranje s koreninami.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Suha tla so preprečila podiranje s koreninami in večjo škodo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno

claims

Delo v poškodovanih gozdovih je izjemno nevarno zaradi napetih dreves in tveganja nenadnih lomov.
Največ škode je nastalo na gozdnogospodarskih območjih Bled in Kranj, kjer škoda presega 100.000 kubičnih metrov.
Nedavni vetrolom je v slovenskih gozdovih poškodoval vsaj 200.000 kubičnih metrov lesne mase.
Razpršenost poškodovanega drevja predstavlja visoko tveganje za namnožitev podlubnikov.
Sanacija poškodovanih smrek mora biti zaključena do konca maja, v višjih legah pa do sredine junija.
Vetrolom je prizadel predvsem iglavce, saj listavci v času neurja še niso bili olistani.
Lastniki gozdov lahko začnejo s sanacijo pred izdajo uradne odločbe, če o tem obvestijo revirnega gozdarja.
V jugovzhodnem delu Slovenije je škodo povzročil predvsem snegolom zaradi novozapadlega snega.
Zavod za gozdove Slovenije zaradi razpršenosti škode ne more sam pravočasno pregledati vseh parcel.
Obiskovalcem gozdov se svetuje izogibanje poškodovanim predelom zaradi nevarnosti padajočih vej.
Ekonomska škoda samo v kranjski območni enoti je ocenjena na več kot tri milijone evrov.
Suha tla so preprečila še večjo škodo, saj se drevje večinoma ni podiralo s koreninami.

key differences

Delo v poškodovanih gozdovih je izjemno nevarno zaradi napetih dreves in tveganja nenadnih lomov.: Viri se razlikujejo po stopnji podrobnosti o vrstah nevarnosti.
Ekonomska škoda samo v kranjski območni enoti je ocenjena na več kot tri milijone evrov.: Le RTV Slovenija navaja podatek, ostali viri ga ne omenjajo.
Lastniki gozdov lahko začnejo s sanacijo pred izdajo uradne odločbe, če o tem obvestijo revirnega gozdarja.: Večina potrjuje možnost, STA in 24ur pa o tem sploh ne poročata.
Največ škode je nastalo na gozdnogospodarskih območjih Bled in Kranj, kjer škoda presega 100.000 kubičnih metrov.: Viri se ločijo po natančnosti: RTV in STA navajata nižje ocene.
Nedavni vetrolom je v slovenskih gozdovih poškodoval vsaj 200.000 kubičnih metrov lesne mase.: Večina potrjuje oceno ZGS, RTV navaja le polovično vrednost.
Obiskovalcem gozdov se svetuje izogibanje poškodovanim predelom zaradi nevarnosti padajočih vej.: Večina potrjuje nevarnost, STA, 24ur in SN pa molčijo.
Razpršenost poškodovanega drevja predstavlja visoko tveganje za namnožitev podlubnikov.: RTV potrjuje, drugi le delno povezujejo, 24ur molči.
Sanacija poškodovanih smrek mora biti zaključena do konca maja, v višjih legah pa do sredine junija.: Večina potrjuje roke, STA in 24ur pa jih sploh ne omenjata.
Suha tla so preprečila še večjo škodo, saj se drevje večinoma ni podiralo s koreninami.: Le RTV potrjuje vpliv suhih tal, ostali viri molčijo.
V jugovzhodnem delu Slovenije je škodo povzročil predvsem snegolom zaradi novozapadlega snega.: Večina potrjuje; STA in RTV molčita; Delo in Večer sta lokalna.
Vetrolom je prizadel predvsem iglavce, saj listavci v času neurja še niso bili olistani.: RTV potrjuje vzrok, drugi le nujnost sanacije iglavcev.
Zavod za gozdove Slovenije zaradi razpršenosti škode ne more sam pravočasno pregledati vseh parcel.: Večina potrjuje, STA in 24ur pa trditve sploh ne omenjata.

source analyses

24ur

Delo v poškodovanih gozdovih je izjemno nevarno zaradi napetih dreves in tveganja nenadnih lomov.: Delno: Naslov opozarja na previdnost pri delu v gozdu.
Ekonomska škoda samo v kranjski območni enoti je ocenjena na več kot tri milijone evrov.: Ni omenjeno
Lastniki gozdov lahko začnejo s sanacijo pred izdajo uradne odločbe, če o tem obvestijo revirnega gozdarja.: Ni omenjeno
Največ škode je nastalo na gozdnogospodarskih območjih Bled in Kranj, kjer škoda presega 100.000 kubičnih metrov.: Da: Na severozahodu (Bled, Kranj) škoda presega 100.000 m3.
Nedavni vetrolom je v slovenskih gozdovih poškodoval vsaj 200.000 kubičnih metrov lesne mase.: Da: ZGS ocenjuje poškodbe na vsaj 200.000 m3 lesne mase.
Obiskovalcem gozdov se svetuje izogibanje poškodovanim predelom zaradi nevarnosti padajočih vej.: Ni omenjeno
Razpršenost poškodovanega drevja predstavlja visoko tveganje za namnožitev podlubnikov.: Ni omenjeno
Sanacija poškodovanih smrek mora biti zaključena do konca maja, v višjih legah pa do sredine junija.: Ni omenjeno
Suha tla so preprečila še večjo škodo, saj se drevje večinoma ni podiralo s koreninami.: Ni omenjeno
V jugovzhodnem delu Slovenije je škodo povzročil predvsem snegolom zaradi novozapadlega snega.: Da: V JV delu so na škodo vplivali snegolomi zaradi novega snega.
Vetrolom je prizadel predvsem iglavce, saj listavci v času neurja še niso bili olistani.: Ni omenjeno
Zavod za gozdove Slovenije zaradi razpršenosti škode ne more sam pravočasno pregledati vseh parcel.: Ni omenjeno

Delo

Delo v poškodovanih gozdovih je izjemno nevarno zaradi napetih dreves in tveganja nenadnih lomov.: Delno: Omenjena je izjemna nevarnost dela in odlomljene veje v krošnjah.
Ekonomska škoda samo v kranjski območni enoti je ocenjena na več kot tri milijone evrov.: Ni omenjeno
Lastniki gozdov lahko začnejo s sanacijo pred izdajo uradne odločbe, če o tem obvestijo revirnega gozdarja.: Da: Članek izrecno navaja to možnost ob obvestitvi gozdarja.
Največ škode je nastalo na gozdnogospodarskih območjih Bled in Kranj, kjer škoda presega 100.000 kubičnih metrov.: Da: Navedeno je, da na severozahodu (Bled, Kranj) škoda presega 100.000 m3.
Nedavni vetrolom je v slovenskih gozdovih poškodoval vsaj 200.000 kubičnih metrov lesne mase.: Da: Besedilo potrjuje oceno o vsaj 200.000 m3 poškodovanega lesa.
Obiskovalcem gozdov se svetuje izogibanje poškodovanim predelom zaradi nevarnosti padajočih vej.: Da: Zavod opozarja na nevarnost odlomljenih vej v krošnjah.
Razpršenost poškodovanega drevja predstavlja visoko tveganje za namnožitev podlubnikov.: Delno: Omenjena je nevarnost podlubnikov in težavna sanacija razpršenosti.
Sanacija poškodovanih smrek mora biti zaključena do konca maja, v višjih legah pa do sredine junija.: Da: Rok je konec maja, v višjih legah pa teden do dva pozneje (sredina junija).
Suha tla so preprečila še večjo škodo, saj se drevje večinoma ni podiralo s koreninami.: Ni omenjeno
V jugovzhodnem delu Slovenije je škodo povzročil predvsem snegolom zaradi novozapadlega snega.: Da: Potrjeno za območji Novega mesta in Brežic.
Vetrolom je prizadel predvsem iglavce, saj listavci v času neurja še niso bili olistani.: Delno: Omenjena je prednostna sanacija iglavcev (smreke) zaradi podlubnikov.
Zavod za gozdove Slovenije zaradi razpršenosti škode ne more sam pravočasno pregledati vseh parcel.: Da: Zavod priznava, da zaradi razpršenosti ne more hitro pregledati vsega.

Prlekija-on.net

Delo v poškodovanih gozdovih je izjemno nevarno zaradi napetih dreves in tveganja nenadnih lomov.: Da: Napeta drevesa predstavljajo tveganje za nenadne lome in zdrse.
Ekonomska škoda samo v kranjski območni enoti je ocenjena na več kot tri milijone evrov.: Ni omenjeno
Lastniki gozdov lahko začnejo s sanacijo pred izdajo uradne odločbe, če o tem obvestijo revirnega gozdarja.: Da: Lahko začnejo pred odločbo, če obvestijo revirnega gozdarja.
Največ škode je nastalo na gozdnogospodarskih območjih Bled in Kranj, kjer škoda presega 100.000 kubičnih metrov.: Da: Na območjih Bled in Kranj skupna škoda presega 100.000 m³.
Nedavni vetrolom je v slovenskih gozdovih poškodoval vsaj 200.000 kubičnih metrov lesne mase.: Da: ZGS ocenjuje, da je vetrolom poškodoval vsaj 200.000 m³ lesa.
Obiskovalcem gozdov se svetuje izogibanje poškodovanim predelom zaradi nevarnosti padajočih vej.: Da: Svetujejo izogibanje zaradi odlomljenih vej v krošnjah.
Razpršenost poškodovanega drevja predstavlja visoko tveganje za namnožitev podlubnikov.: Delno: Poškodovane smreke so material za podlubnike; sanacija je nujna.
Sanacija poškodovanih smrek mora biti zaključena do konca maja, v višjih legah pa do sredine junija.: Da: Zaključek do konca maja, v višjih legah teden do dva kasneje.
Suha tla so preprečila še večjo škodo, saj se drevje večinoma ni podiralo s koreninami.: Ni omenjeno
V jugovzhodnem delu Slovenije je škodo povzročil predvsem snegolom zaradi novozapadlega snega.: Da: V JV delu so na višino škode vplivali snegolomi zaradi snega.
Vetrolom je prizadel predvsem iglavce, saj listavci v času neurja še niso bili olistani.: Delno: Omenjen je prednostni posek iglavcev, zlasti smreke.
Zavod za gozdove Slovenije zaradi razpršenosti škode ne more sam pravočasno pregledati vseh parcel.: Da: ZGS sam v kratkem času ne more pregledati vsega območja.

RTV Slovenija

Delo v poškodovanih gozdovih je izjemno nevarno zaradi napetih dreves in tveganja nenadnih lomov.: Da: Izpostavljena nevarnost zaradi napetih dreves in nenadnih lomov.
Ekonomska škoda samo v kranjski območni enoti je ocenjena na več kot tri milijone evrov.: Da: Članek navaja več kot tri milijone evrov škode za kranjsko enoto.
Lastniki gozdov lahko začnejo s sanacijo pred izdajo uradne odločbe, če o tem obvestijo revirnega gozdarja.: Da: Lastniki lahko začnejo pred odločbo ob predhodnem obvestilu.
Največ škode je nastalo na gozdnogospodarskih območjih Bled in Kranj, kjer škoda presega 100.000 kubičnih metrov.: Delno: Vsaka enota ima po 50.000 m3, skupaj torej okoli 100.000 m3.
Nedavni vetrolom je v slovenskih gozdovih poškodoval vsaj 200.000 kubičnih metrov lesne mase.: Ne: Omenjenih je le okoli 100.000 m3 za kranjsko in blejsko območje.
Obiskovalcem gozdov se svetuje izogibanje poškodovanim predelom zaradi nevarnosti padajočih vej.: Da: Svetovano je izogibanje zaradi odlomljenih vej v krošnjah.
Razpršenost poškodovanega drevja predstavlja visoko tveganje za namnožitev podlubnikov.: Da: Razpršenost je izpostavljena kot glavna nevarnost za podlubnike.
Sanacija poškodovanih smrek mora biti zaključena do konca maja, v višjih legah pa do sredine junija.: Da: Rok je konec maja, v višjih legah pa dva tedna pozneje.
Suha tla so preprečila še večjo škodo, saj se drevje večinoma ni podiralo s koreninami.: Da: Suha tla so preprečila večje podiranje s koreninami.
V jugovzhodnem delu Slovenije je škodo povzročil predvsem snegolom zaradi novozapadlega snega.: Ni omenjeno
Vetrolom je prizadel predvsem iglavce, saj listavci v času neurja še niso bili olistani.: Da: Iglavci so bolj prizadeti, ker listavci še niso olistani.
Zavod za gozdove Slovenije zaradi razpršenosti škode ne more sam pravočasno pregledati vseh parcel.: Da: Gozdarji sami v kratkem času ne morejo pregledati vsega območja.

STA

Delo v poškodovanih gozdovih je izjemno nevarno zaradi napetih dreves in tveganja nenadnih lomov.: Ni omenjeno
Ekonomska škoda samo v kranjski območni enoti je ocenjena na več kot tri milijone evrov.: Ni omenjeno
Lastniki gozdov lahko začnejo s sanacijo pred izdajo uradne odločbe, če o tem obvestijo revirnega gozdarja.: Ni omenjeno
Največ škode je nastalo na gozdnogospodarskih območjih Bled in Kranj, kjer škoda presega 100.000 kubičnih metrov.: Delno: Omenjeno, da je na Gorenjskem (Kranj/Bled) okoli 100.000 m3 škode.
Nedavni vetrolom je v slovenskih gozdovih poškodoval vsaj 200.000 kubičnih metrov lesne mase.: Ni omenjeno
Obiskovalcem gozdov se svetuje izogibanje poškodovanim predelom zaradi nevarnosti padajočih vej.: Ni omenjeno
Razpršenost poškodovanega drevja predstavlja visoko tveganje za namnožitev podlubnikov.: Delno: Članek izpostavlja veliko razpršenost škode kot problem.
Sanacija poškodovanih smrek mora biti zaključena do konca maja, v višjih legah pa do sredine junija.: Ni omenjeno
Suha tla so preprečila še večjo škodo, saj se drevje večinoma ni podiralo s koreninami.: Ni omenjeno
V jugovzhodnem delu Slovenije je škodo povzročil predvsem snegolom zaradi novozapadlega snega.: Ni omenjeno
Vetrolom je prizadel predvsem iglavce, saj listavci v času neurja še niso bili olistani.: Ni omenjeno
Zavod za gozdove Slovenije zaradi razpršenosti škode ne more sam pravočasno pregledati vseh parcel.: Ni omenjeno

SiOL

Delo v poškodovanih gozdovih je izjemno nevarno zaradi napetih dreves in tveganja nenadnih lomov.: Da: Besedilo izrecno opozarja na nevarnost napetih dreves in lomov.
Ekonomska škoda samo v kranjski območni enoti je ocenjena na več kot tri milijone evrov.: Da: Navedena je ocena več kot tri milijone evrov za kranjsko enoto.
Lastniki gozdov lahko začnejo s sanacijo pred izdajo uradne odločbe, če o tem obvestijo revirnega gozdarja.: Da: Lastniki lahko začnejo pred odločbo ob predhodnem obvestilu.
Največ škode je nastalo na gozdnogospodarskih območjih Bled in Kranj, kjer škoda presega 100.000 kubičnih metrov.: Delno: Vsaka enota ima po 50.000 m3, skupaj je to 100.000 m3.
Nedavni vetrolom je v slovenskih gozdovih poškodoval vsaj 200.000 kubičnih metrov lesne mase.: Ni omenjeno
Obiskovalcem gozdov se svetuje izogibanje poškodovanim predelom zaradi nevarnosti padajočih vej.: Da: Opozorilo obiskovalcem zaradi odlomljenih vej v krošnjah.
Razpršenost poškodovanega drevja predstavlja visoko tveganje za namnožitev podlubnikov.: Da: Članek izpostavlja razpršenost kot ključno tveganje za podlubnike.
Sanacija poškodovanih smrek mora biti zaključena do konca maja, v višjih legah pa do sredine junija.: Da: Rok je konec maja, v višjih legah pa dva tedna pozneje.
Suha tla so preprečila še večjo škodo, saj se drevje večinoma ni podiralo s koreninami.: Da: Suha tla so preprečila podiranje s koreninami in večjo škodo.
V jugovzhodnem delu Slovenije je škodo povzročil predvsem snegolom zaradi novozapadlega snega.: Ni omenjeno
Vetrolom je prizadel predvsem iglavce, saj listavci v času neurja še niso bili olistani.: Da: Članek navaja, da so jo listavci bolje odnesli, ker niso olistani.
Zavod za gozdove Slovenije zaradi razpršenosti škode ne more sam pravočasno pregledati vseh parcel.: Da: Gozdarji sami v kratkem času ne morejo pregledati vsega območja.

Slovenske Novice

Delo v poškodovanih gozdovih je izjemno nevarno zaradi napetih dreves in tveganja nenadnih lomov.: Ni omenjeno
Ekonomska škoda samo v kranjski območni enoti je ocenjena na več kot tri milijone evrov.: Ni omenjeno
Lastniki gozdov lahko začnejo s sanacijo pred izdajo uradne odločbe, če o tem obvestijo revirnega gozdarja.: Da: Lastniki lahko začnejo pred odločbo ob obvestilu gozdarju.
Največ škode je nastalo na gozdnogospodarskih območjih Bled in Kranj, kjer škoda presega 100.000 kubičnih metrov.: Da: Na območju Bleda in Kranja skupna škoda presega 100.000 m³.
Nedavni vetrolom je v slovenskih gozdovih poškodoval vsaj 200.000 kubičnih metrov lesne mase.: Da: ZGS ocenjuje poškodbe na vsaj 200.000 m³ lesne mase.
Obiskovalcem gozdov se svetuje izogibanje poškodovanim predelom zaradi nevarnosti padajočih vej.: Ni omenjeno
Razpršenost poškodovanega drevja predstavlja visoko tveganje za namnožitev podlubnikov.: Delno: Poškodovane smreke so material za namnožitev podlubnikov.
Sanacija poškodovanih smrek mora biti zaključena do konca maja, v višjih legah pa do sredine junija.: Delno: Rok je konec maja, v višjih legah pa teden do dva kasneje.
Suha tla so preprečila še večjo škodo, saj se drevje večinoma ni podiralo s koreninami.: Ni omenjeno
V jugovzhodnem delu Slovenije je škodo povzročil predvsem snegolom zaradi novozapadlega snega.: Da: V JV delu so na škodo vplivali snegolomi zaradi novega snega.
Vetrolom je prizadel predvsem iglavce, saj listavci v času neurja še niso bili olistani.: Delno: Omenjena je prednostna sanacija iglavcev, zlasti smreke.
Zavod za gozdove Slovenije zaradi razpršenosti škode ne more sam pravočasno pregledati vseh parcel.: Da: Zaradi razpršenosti ZGS ne more sam pregledati vsega območja.

Svet24

Delo v poškodovanih gozdovih je izjemno nevarno zaradi napetih dreves in tveganja nenadnih lomov.: Da: Napeta drevesa predstavljajo tveganje za nenadne lome in zdrse.
Ekonomska škoda samo v kranjski območni enoti je ocenjena na več kot tri milijone evrov.: Ni omenjeno
Lastniki gozdov lahko začnejo s sanacijo pred izdajo uradne odločbe, če o tem obvestijo revirnega gozdarja.: Da: Lahko začnejo pred odločbo, če obvestijo revirnega gozdarja.
Največ škode je nastalo na gozdnogospodarskih območjih Bled in Kranj, kjer škoda presega 100.000 kubičnih metrov.: Da: Na območju Bleda in Kranja skupna škoda presega 100.000 m³.
Nedavni vetrolom je v slovenskih gozdovih poškodoval vsaj 200.000 kubičnih metrov lesne mase.: Da: ZGS ocenjuje, da je poškodovanih vsaj 200.000 m³ lesne mase.
Obiskovalcem gozdov se svetuje izogibanje poškodovanim predelom zaradi nevarnosti padajočih vej.: Da: Svetujejo izogibanje zaradi odlomljenih vej v krošnjah.
Razpršenost poškodovanega drevja predstavlja visoko tveganje za namnožitev podlubnikov.: Delno: Poškodovane smreke so material za podlubnike; sanacija je nujna.
Sanacija poškodovanih smrek mora biti zaključena do konca maja, v višjih legah pa do sredine junija.: Da: Do konca maja, v višjih legah pa teden do dva kasneje.
Suha tla so preprečila še večjo škodo, saj se drevje večinoma ni podiralo s koreninami.: Ni omenjeno
V jugovzhodnem delu Slovenije je škodo povzročil predvsem snegolom zaradi novozapadlega snega.: Da: V JV delu so na višino škode vplivali snegolomi zaradi snega.
Vetrolom je prizadel predvsem iglavce, saj listavci v času neurja še niso bili olistani.: Ni omenjeno
Zavod za gozdove Slovenije zaradi razpršenosti škode ne more sam pravočasno pregledati vseh parcel.: Da: Zaradi razpršenosti ne morejo sami v kratkem času pregledati vsega.

Večer

Delo v poškodovanih gozdovih je izjemno nevarno zaradi napetih dreves in tveganja nenadnih lomov.: Delno: Omenjena izjemna nevarnost in odlomljene veje v krošnjah.
Ekonomska škoda samo v kranjski območni enoti je ocenjena na več kot tri milijone evrov.: Ni omenjeno
Lastniki gozdov lahko začnejo s sanacijo pred izdajo uradne odločbe, če o tem obvestijo revirnega gozdarja.: Da: Besedilo izrecno dovoljuje začetek del ob obvestilu gozdarju.
Največ škode je nastalo na gozdnogospodarskih območjih Bled in Kranj, kjer škoda presega 100.000 kubičnih metrov.: Da: Članek navaja, da na SZ (Bled, Kranj) škoda presega 100.000 m3.
Nedavni vetrolom je v slovenskih gozdovih poškodoval vsaj 200.000 kubičnih metrov lesne mase.: Da: Naslov in vsebina potrjujeta vsaj 200.000 m3 poškodovane mase.
Obiskovalcem gozdov se svetuje izogibanje poškodovanim predelom zaradi nevarnosti padajočih vej.: Da: Opozorilo pred odlomljenimi vejami v krošnjah za obiskovalce.
Razpršenost poškodovanega drevja predstavlja visoko tveganje za namnožitev podlubnikov.: Delno: Omenjena sta oba dejavnika, a tveganje podlubnikov je splošno.
Sanacija poškodovanih smrek mora biti zaključena do konca maja, v višjih legah pa do sredine junija.: Da: Naveden rok konec maja, v višjih legah pa teden do dva pozneje.
Suha tla so preprečila še večjo škodo, saj se drevje večinoma ni podiralo s koreninami.: Ni omenjeno
V jugovzhodnem delu Slovenije je škodo povzročil predvsem snegolom zaradi novozapadlega snega.: Da: Potrjeno za območji Novega mesta in Brežic v višjih legah.
Vetrolom je prizadel predvsem iglavce, saj listavci v času neurja še niso bili olistani.: Delno: Omenjena nujnost sanacije iglavcev (smreke) zaradi podlubnikov.
Zavod za gozdove Slovenije zaradi razpršenosti škode ne more sam pravočasno pregledati vseh parcel.: Da: Zavod priznava, da zaradi razpršenosti ne more sam pregledati vsega.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Delo	Večer	Slovenske Novice	SiOL	Svet24	Prlekija-on.net
Zavod za gozdove Slovenije	Vsi viri so nevtralni; razlike so le v obsegu podanih navodil.	Nevtralno: Omenjen kot vir informacij o škodi.	Nevtralno: Entiteta je vir informacij in izdajatelj navodil.	Nevtralno: Informativno navajanje podatkov in ocen škode na terenu.	Nevtralno: Vir informacij in navodil za sanacijo brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Institucija je vir informacij in navodil za sanacijo.	Nevtralno: informativno navajanje ocen škode in navodil lastnikom.	Nevtralno: Omenjen kot vir informacij o škodi in sanaciji.	Nevtralno: Entiteta je vir informacij in pozivov brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Institucija je vir informacij o škodi in sanaciji.
Bled	Vsi poudarjajo škodo, STA in RTV pa le lokacijo dogodka.	Nevtralno: Informativna omemba kraja dogodka.	Nevtralno: Omenjena blejska enota zavoda v informativnem kontekstu.	Nevtralno: Omenjen kot območje z največjo zabeleženo škodo.	Nevtralno: Omenjen kot gozdno gospodarsko območje z največ škode.	Nevtralno: Omenjen kot območje z največjo zabeleženo škodo.	Nevtralno: omenjen kot območje z največjo zabeleženo škodo.	Nevtralno: Omenjena blejska enota zavoda v okviru poročanja.	Nevtralno: Omenjen kot območje z največjo zabeleženo škodo.	Nevtralno: Omenjen kot območje z največjo zabeleženo škodo.
Kranj	Vsi viri so nevtralni; ločijo se le po geografskem kontekstu.	Nevtralno: Informativna omemba kraja dogodka.	Nevtralno: Omenjena kranjska enota zavoda v informativnem kontekstu.	Nevtralno: Omenjen kot območje z največjo zabeleženo škodo.	Nevtralno: Omenjen kot gozdno gospodarsko območje z največ škode.	Nevtralno: Omenjen kot območje z največjo zabeleženo škodo.	Nevtralno: omenjen kot območje z največjo zabeleženo škodo.	Nevtralno: Omenjena kranjska območna enota zavoda v okviru poročanja.	Nevtralno: Omenjen kot območje z največjo zabeleženo škodo.	Nevtralno: Omenjen kot območje z največjo zabeleženo škodo.
Gorenjska	Vsi viri so nevtralni; razlike so le v stopnji lokalizacije.	Nevtralno: Omenjena kot lokacija največje škode v vetrolomu.	Nevtralno: Omenjena kot geografsko območje škode.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot geografsko območje v kontekstu lokacije škode.	Nevtralno: Omenjena kot lokacija z največ škode pod gorami.	Nevtralno: omenjena kot regija, kjer so določene občine utrpele škodo.	Nevtralno: Omenjena kot lokacija poškodovanih gozdov.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu lokacije škode (Cerklje na Gorenjskem).	Nevtralno: Omenjena v kontekstu lokacije škode med Tržičem in Cerkljami.
Pokljuka	Razlike so le v natančnosti ocene obsega uničenega gozda.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot lokacija poškodovanega drevja.	Nevtralno: Omenjena kot lokacija s poškodovanim drevjem.	Nevtralno: Omenjena kot območje, kjer škoda presega 100.000 m3.	Nevtralno: Omenjena kot območje, kjer škoda presega 100.000 m3.	Nevtralno: omenjena kot lokacija s poškodovanim drevjem.	Nevtralno: Omenjena kot lokacija s poškodovanim drevjem.	Nevtralno: Omenjena kot geografsko območje, kjer je nastala škoda.	Nevtralno: Omenjena kot območje, kjer je vetrolom poškodoval gozdove.
Jelovica	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v oceni obsega škode.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot lokacija poškodovanega drevja.	Nevtralno: Omenjena kot lokacija s poškodovanim drevjem.	Nevtralno: Omenjena kot območje, kjer škoda presega 100.000 m3.	Nevtralno: Omenjena kot območje, kjer škoda presega 100.000 m3.	Nevtralno: omenjena kot lokacija s poškodovanim drevjem.	Nevtralno: Omenjena kot lokacija s poškodovanim drevjem.	Nevtralno: Omenjena kot geografsko območje, kjer je nastala škoda.	Nevtralno: Omenjena kot območje, kjer je vetrolom poškodoval gozdove.
Tržič	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju lokacije.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot geografska meja območja poškodb.	Nevtralno: Omenjen kot geografska točka za določitev obsega škode.	Nevtralno: Omenjen kot lokacija, kjer je prišlo do poškodb gozdov.	Nevtralno: Omenjen kot geografska meja območja s precejšnjo škodo.	Nevtralno: omenjen v kontekstu lokacije poškodovanih gozdov.	Nevtralno: Omenjen kot geografska meja območja škode.	Nevtralno: Omenjen kot geografska točka za določitev območja škode.	Nevtralno: Omenjen kot geografska točka za določitev območja škode.
Cerklje na Gorenjskem	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju lokacije.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjene kot geografska meja območja poškodb.	Nevtralno: Omenjene kot geografska točka za določitev obsega škode.	Nevtralno: Omenjene kot lokacija, kjer je prišlo do poškodb gozdov.	Nevtralno: Omenjene kot geografska meja območja s precejšnjo škodo.	Nevtralno: omenjene v kontekstu lokacije poškodovanih gozdov.	Nevtralno: Omenjene kot geografska meja območja škode.	Nevtralno: Omenjene kot geografska točka za določitev območja škode.	Nevtralno: Omenjene kot geografska točka za določitev območja škode.
Gregor Danev	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v prisotnosti omembe.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Citiran kot vir uradnih informacij o obsegu škode.	Nevtralno: Citiran kot direktor zavoda, podaja ocene in opozorila.	Nevtralno: Direktor zavoda podaja uradne izjave in varnostna opozorila.	Nevtralno: citiran kot vir informacij o obsegu škode.	Ni omenjeno	Nevtralno: Direktor ZGS je citiran kot uradni govorec o stanju na terenu.	Nevtralno: Direktor ZGS podaja uradne izjave in nasvete lastnikom.
Pohorje	Vsi viri enotno poročajo o škodi, Večer poudarja njeno razsežnost.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeno kot območje, kjer beležijo škodo po vetrolomu.	Nevtralno: Omenjeno kot območje z zabeleženo škodo po vetrolomu.	Nevtralno: Omenjeno kot območje, kjer beležijo največ škode.	Nevtralno: omenjeno kot območje, kjer beležijo škodo.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeno kot območje, kjer beležijo škodo po vetrolomu.	Nevtralno: Omenjeno kot eno izmed območij z največ škode.
Maribor	Enotno nevtralno poročanje o škodi; nekateri viri molčijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen v sklopu ocene škode v vzhodnem delu države.	Nevtralno: Omenjen v sklopu ocene škode v vzhodnem delu države.	Nevtralno: omenjen v sklopu ocenjevanja škode na vzhodu države.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen v sklopu ocene škode v vzhodnem delu Slovenije.	Nevtralno: Omenjen v sklopu ocenjevanja škode v vzhodni Sloveniji.
Celje	Vsi viri so nevtralni, razlika je le v (ne)poročanju.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeno v sklopu ocene škode v vzhodnem delu države.	Nevtralno: Omenjeno v sklopu ocene škode v vzhodnem delu države.	Nevtralno: omenjeno v sklopu ocenjevanja škode na vzhodu države.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeno v sklopu ocene škode v vzhodnem delu Slovenije.	Nevtralno: Omenjeno v sklopu ocenjevanja škode v vzhodni Sloveniji.
Slovenj Gradec	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v geografski umestitvi.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen v sklopu ocene škode v vzhodnem delu države.	Nevtralno: Omenjen v sklopu ocene škode v vzhodnem delu države.	Nevtralno: omenjen v sklopu ocenjevanja škode na vzhodu države.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen v sklopu ocene škode v severovzhodnem delu Slovenije.	Nevtralno: Omenjen v sklopu ocenjevanja škode v vzhodni Sloveniji.
Murska Sobota	Vsi viri poročajo nevtralno o škodi; razlika je le v regiji.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena v sklopu ocene škode v vzhodnem delu države.	Nevtralno: Omenjena v sklopu ocene škode v vzhodnem delu države.	Nevtralno: omenjena v sklopu ocenjevanja škode na vzhodu države.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena v sklopu ocene škode v severovzhodnem delu Slovenije.	Nevtralno: Omenjena v sklopu ocenjevanja škode v vzhodni Sloveniji.
Jernej Avsenek	Omenja ga le RTV kot nevtralnega strokovnega govorca.	Ni omenjeno	Nevtralno: Citiran kot strokovni govorec in vodja blejske enote.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Govorec, ki podaja strokovne ocene in opozorila.	Ni omenjeno	Ni omenjeno

entities

Zavod za gozdove Slovenije
Bled
Kranj
Gorenjska
Pokljuka
Jelovica
Tržič
Cerklje na Gorenjskem
Gregor Danev
Pohorje
Maribor
Celje
Slovenj Gradec
Murska Sobota
Jernej Avsenek

key differences

Bled: Vsi poudarjajo škodo, STA in RTV pa le lokacijo dogodka.
Celje: Vsi viri so nevtralni, razlika je le v (ne)poročanju.
Cerklje na Gorenjskem: Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju lokacije.
Gorenjska: Vsi viri so nevtralni; razlike so le v stopnji lokalizacije.
Gregor Danev: Vsi viri so nevtralni; razlika je le v prisotnosti omembe.
Jelovica: Vsi viri so nevtralni; razlika je le v oceni obsega škode.
Jernej Avsenek: Omenja ga le RTV kot nevtralnega strokovnega govorca.
Kranj: Vsi viri so nevtralni; ločijo se le po geografskem kontekstu.
Maribor: Enotno nevtralno poročanje o škodi; nekateri viri molčijo.
Murska Sobota: Vsi viri poročajo nevtralno o škodi; razlika je le v regiji.
Pohorje: Vsi viri enotno poročajo o škodi, Večer poudarja njeno razsežnost.
Pokljuka: Razlike so le v natančnosti ocene obsega uničenega gozda.
Slovenj Gradec: Vsi viri so nevtralni; razlika je le v geografski umestitvi.
Tržič: Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju lokacije.
Zavod za gozdove Slovenije: Vsi viri so nevtralni; razlike so le v obsegu podanih navodil.

source analyses

24ur

Bled: Nevtralno: Omenjen kot območje z največjo zabeleženo škodo.
Celje: Ni omenjeno
Cerklje na Gorenjskem: Nevtralno: Omenjene kot geografska točka za določitev obsega škode.
Gorenjska: Ni omenjeno
Gregor Danev: Nevtralno: Citiran kot vir uradnih informacij o obsegu škode.
Jelovica: Nevtralno: Omenjena kot lokacija s poškodovanim drevjem.
Jernej Avsenek: Ni omenjeno
Kranj: Nevtralno: Omenjen kot območje z največjo zabeleženo škodo.
Maribor: Ni omenjeno
Murska Sobota: Ni omenjeno
Pohorje: Nevtralno: Omenjeno kot območje, kjer beležijo škodo po vetrolomu.
Pokljuka: Nevtralno: Omenjena kot lokacija s poškodovanim drevjem.
Slovenj Gradec: Ni omenjeno
Tržič: Nevtralno: Omenjen kot geografska točka za določitev obsega škode.
Zavod za gozdove Slovenije: Nevtralno: Informativno navajanje podatkov in ocen škode na terenu.

Delo

Bled: Nevtralno: Omenjen kot gozdno gospodarsko območje z največ škode.
Celje: Nevtralno: Omenjeno v sklopu ocene škode v vzhodnem delu države.
Cerklje na Gorenjskem: Nevtralno: Omenjene kot lokacija, kjer je prišlo do poškodb gozdov.
Gorenjska: Nevtralno: Omenjena kot geografsko območje v kontekstu lokacije škode.
Gregor Danev: Nevtralno: Citiran kot direktor zavoda, podaja ocene in opozorila.
Jelovica: Nevtralno: Omenjena kot območje, kjer škoda presega 100.000 m3.
Jernej Avsenek: Ni omenjeno
Kranj: Nevtralno: Omenjen kot gozdno gospodarsko območje z največ škode.
Maribor: Nevtralno: Omenjen v sklopu ocene škode v vzhodnem delu države.
Murska Sobota: Nevtralno: Omenjena v sklopu ocene škode v vzhodnem delu države.
Pohorje: Nevtralno: Omenjeno kot območje z zabeleženo škodo po vetrolomu.
Pokljuka: Nevtralno: Omenjena kot območje, kjer škoda presega 100.000 m3.
Slovenj Gradec: Nevtralno: Omenjen v sklopu ocene škode v vzhodnem delu države.
Tržič: Nevtralno: Omenjen kot lokacija, kjer je prišlo do poškodb gozdov.
Zavod za gozdove Slovenije: Nevtralno: Vir informacij in navodil za sanacijo brez meta-vrednotenja.

Prlekija-on.net

Bled: Nevtralno: Omenjen kot območje z največjo zabeleženo škodo.
Celje: Nevtralno: Omenjeno v sklopu ocenjevanja škode v vzhodni Sloveniji.
Cerklje na Gorenjskem: Nevtralno: Omenjene kot geografska točka za določitev območja škode.
Gorenjska: Nevtralno: Omenjena v kontekstu lokacije škode med Tržičem in Cerkljami.
Gregor Danev: Nevtralno: Direktor ZGS podaja uradne izjave in nasvete lastnikom.
Jelovica: Nevtralno: Omenjena kot območje, kjer je vetrolom poškodoval gozdove.
Jernej Avsenek: Ni omenjeno
Kranj: Nevtralno: Omenjen kot območje z največjo zabeleženo škodo.
Maribor: Nevtralno: Omenjen v sklopu ocenjevanja škode v vzhodni Sloveniji.
Murska Sobota: Nevtralno: Omenjena v sklopu ocenjevanja škode v vzhodni Sloveniji.
Pohorje: Nevtralno: Omenjeno kot eno izmed območij z največ škode.
Pokljuka: Nevtralno: Omenjena kot območje, kjer je vetrolom poškodoval gozdove.
Slovenj Gradec: Nevtralno: Omenjen v sklopu ocenjevanja škode v vzhodni Sloveniji.
Tržič: Nevtralno: Omenjen kot geografska točka za določitev območja škode.
Zavod za gozdove Slovenije: Nevtralno: Institucija je vir informacij o škodi in sanaciji.

RTV Slovenija

Bled: Nevtralno: Omenjena blejska enota zavoda v informativnem kontekstu.
Celje: Ni omenjeno
Cerklje na Gorenjskem: Nevtralno: Omenjene kot geografska meja območja poškodb.
Gorenjska: Nevtralno: Omenjena kot geografsko območje škode.
Gregor Danev: Ni omenjeno
Jelovica: Nevtralno: Omenjena kot lokacija poškodovanega drevja.
Jernej Avsenek: Nevtralno: Citiran kot strokovni govorec in vodja blejske enote.
Kranj: Nevtralno: Omenjena kranjska enota zavoda v informativnem kontekstu.
Maribor: Ni omenjeno
Murska Sobota: Ni omenjeno
Pohorje: Ni omenjeno
Pokljuka: Nevtralno: Omenjena kot lokacija poškodovanega drevja.
Slovenj Gradec: Ni omenjeno
Tržič: Nevtralno: Omenjen kot geografska meja območja poškodb.
Zavod za gozdove Slovenije: Nevtralno: Entiteta je vir informacij in izdajatelj navodil.

STA

Bled: Nevtralno: Informativna omemba kraja dogodka.
Celje: Ni omenjeno
Cerklje na Gorenjskem: Ni omenjeno
Gorenjska: Nevtralno: Omenjena kot lokacija največje škode v vetrolomu.
Gregor Danev: Ni omenjeno
Jelovica: Ni omenjeno
Jernej Avsenek: Ni omenjeno
Kranj: Nevtralno: Informativna omemba kraja dogodka.
Maribor: Ni omenjeno
Murska Sobota: Ni omenjeno
Pohorje: Ni omenjeno
Pokljuka: Ni omenjeno
Slovenj Gradec: Ni omenjeno
Tržič: Ni omenjeno
Zavod za gozdove Slovenije: Nevtralno: Omenjen kot vir informacij o škodi.

SiOL

Bled: Nevtralno: Omenjena blejska enota zavoda v okviru poročanja.
Celje: Ni omenjeno
Cerklje na Gorenjskem: Nevtralno: Omenjene kot geografska meja območja škode.
Gorenjska: Nevtralno: Omenjena kot lokacija poškodovanih gozdov.
Gregor Danev: Ni omenjeno
Jelovica: Nevtralno: Omenjena kot lokacija s poškodovanim drevjem.
Jernej Avsenek: Nevtralno: Govorec, ki podaja strokovne ocene in opozorila.
Kranj: Nevtralno: Omenjena kranjska območna enota zavoda v okviru poročanja.
Maribor: Ni omenjeno
Murska Sobota: Ni omenjeno
Pohorje: Ni omenjeno
Pokljuka: Nevtralno: Omenjena kot lokacija s poškodovanim drevjem.
Slovenj Gradec: Ni omenjeno
Tržič: Nevtralno: Omenjen kot geografska meja območja škode.
Zavod za gozdove Slovenije: Nevtralno: Omenjen kot vir informacij o škodi in sanaciji.

Slovenske Novice

Bled: Nevtralno: omenjen kot območje z največjo zabeleženo škodo.
Celje: Nevtralno: omenjeno v sklopu ocenjevanja škode na vzhodu države.
Cerklje na Gorenjskem: Nevtralno: omenjene v kontekstu lokacije poškodovanih gozdov.
Gorenjska: Nevtralno: omenjena kot regija, kjer so določene občine utrpele škodo.
Gregor Danev: Nevtralno: citiran kot vir informacij o obsegu škode.
Jelovica: Nevtralno: omenjena kot lokacija s poškodovanim drevjem.
Jernej Avsenek: Ni omenjeno
Kranj: Nevtralno: omenjen kot območje z največjo zabeleženo škodo.
Maribor: Nevtralno: omenjen v sklopu ocenjevanja škode na vzhodu države.
Murska Sobota: Nevtralno: omenjena v sklopu ocenjevanja škode na vzhodu države.
Pohorje: Nevtralno: omenjeno kot območje, kjer beležijo škodo.
Pokljuka: Nevtralno: omenjena kot lokacija s poškodovanim drevjem.
Slovenj Gradec: Nevtralno: omenjen v sklopu ocenjevanja škode na vzhodu države.
Tržič: Nevtralno: omenjen v kontekstu lokacije poškodovanih gozdov.
Zavod za gozdove Slovenije: Nevtralno: informativno navajanje ocen škode in navodil lastnikom.

Svet24

Bled: Nevtralno: Omenjen kot območje z največjo zabeleženo škodo.
Celje: Nevtralno: Omenjeno v sklopu ocene škode v vzhodnem delu Slovenije.
Cerklje na Gorenjskem: Nevtralno: Omenjene kot geografska točka za določitev območja škode.
Gorenjska: Nevtralno: Omenjena v kontekstu lokacije škode (Cerklje na Gorenjskem).
Gregor Danev: Nevtralno: Direktor ZGS je citiran kot uradni govorec o stanju na terenu.
Jelovica: Nevtralno: Omenjena kot geografsko območje, kjer je nastala škoda.
Jernej Avsenek: Ni omenjeno
Kranj: Nevtralno: Omenjen kot območje z največjo zabeleženo škodo.
Maribor: Nevtralno: Omenjen v sklopu ocene škode v vzhodnem delu Slovenije.
Murska Sobota: Nevtralno: Omenjena v sklopu ocene škode v severovzhodnem delu Slovenije.
Pohorje: Nevtralno: Omenjeno kot območje, kjer beležijo škodo po vetrolomu.
Pokljuka: Nevtralno: Omenjena kot geografsko območje, kjer je nastala škoda.
Slovenj Gradec: Nevtralno: Omenjen v sklopu ocene škode v severovzhodnem delu Slovenije.
Tržič: Nevtralno: Omenjen kot geografska točka za določitev območja škode.
Zavod za gozdove Slovenije: Nevtralno: Entiteta je vir informacij in pozivov brez meta-vrednotenja.

Večer

Bled: Nevtralno: Omenjen kot območje z največjo zabeleženo škodo.
Celje: Nevtralno: Omenjeno v sklopu ocene škode v vzhodnem delu države.
Cerklje na Gorenjskem: Nevtralno: Omenjene kot geografska meja območja s precejšnjo škodo.
Gorenjska: Nevtralno: Omenjena kot lokacija z največ škode pod gorami.
Gregor Danev: Nevtralno: Direktor zavoda podaja uradne izjave in varnostna opozorila.
Jelovica: Nevtralno: Omenjena kot območje, kjer škoda presega 100.000 m3.
Jernej Avsenek: Ni omenjeno
Kranj: Nevtralno: Omenjen kot območje z največjo zabeleženo škodo.
Maribor: Nevtralno: Omenjen v sklopu ocene škode v vzhodnem delu države.
Murska Sobota: Nevtralno: Omenjena v sklopu ocene škode v vzhodnem delu države.
Pohorje: Nevtralno: Omenjeno kot območje, kjer beležijo največ škode.
Pokljuka: Nevtralno: Omenjena kot območje, kjer škoda presega 100.000 m3.
Slovenj Gradec: Nevtralno: Omenjen v sklopu ocene škode v vzhodnem delu države.
Tržič: Nevtralno: Omenjen kot geografska meja območja s precejšnjo škodo.
Zavod za gozdove Slovenije: Nevtralno: Institucija je vir informacij in navodil za sanacijo.

Viri

articles

article order
10
body
Kranj/Bled, 01. aprila (STA) - Nedavni vetrolom je največ škode povzročil v gozdovih na Gorenjskem, kjer je poškodovanega okoli 100.000 kubičnih metrov drevja. Vetrolom po obsegu sicer ni največji v zadnjih letih, problem pa je velika razpršenost škode in velik izziv bo poskrbeti za ...
language
slv
published at
2026-04-01T13:26:40
source
STA
title
Na Gorenjskem v vetrolomu poškodovanega okoli 100.000 kubičnih metrov drevja
url
https://www.sta.si/3540778/
article order
9
body
V kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije je vetrolom po prvih ocenah poškodoval nekaj več kot 50.000 kubičnih metrov drevja, kar pomeni več kot tri milijone evrov ekonomske škode. Poškodbe so prisotne praktično v vseh gozdovih na tem območju, največ pod gorami med Tržičem in Cerkljami na Gorenjskem. Več poškodovanega drevja je tudi pod Poreznom, v Zadnji Sori, na Jelovici, v Kokri ter na severnih legah vrhov v Poljanski in Selški dolini, so danes sporočili s kranjske enote ZGS. Tudi na območju blejske enote zavoda je veter poškodoval okoli 50.000 kubičnih metro drevja, od tega okoli 20.000 na Pokljuki, 10.000 na Jelovici, 6000 na Mežakli, po nižinah pa največ v okolici Radovljice, je pojasnil vodja blejske enote Jernej Avsenek. "Sam obseg z vidika letnega obsega sečnje ni tako velik, da bi bilo to nekaj ekstremnega," je povedal Avsenek in spomnil na vetrolom leta 2023, ko je bilo poškodovanega drevja količinsko več. Bo pa tokrat težava v tem, da so poškodovana drevesa zelo razpršena. Gre namreč predvsem za posamično podrta ali polomljena drevesa in skupine dreves, redkeje pa za večje strnjene površine. Razpršenost predstavlja veliko nevarnost za namnožitev podlubnikov. "S podlubniki smo ravno nekako prišli na neko normalno stanje, zdaj pa glede na izkušnje predvidevamo, da nas bo ta dogodek v naslednjem letu spet pripeljal v gradacijo podlubnikov," je pojasnil Avsenek. Vetrolom je večinoma prizadel iglavce, predvsem smreke, saj listavci še niso olistani, zato so jo odnesli bolje. Zdrave listavce je večinoma polomilo, če je nanje podrlo iglavce, padali so tudi suhi jeseni. Drevje je sicer večinoma polomljeno in ne podrto skupaj s korenino, kar je posledica suhih tal. Če bi bila tla razmočena, bi bila škoda neprimerno večja, so izpostavili v kranjski enoti zavoda. Velika razpršenost bistveno otežuje sanacijo, saj bo treba pregledati skoraj vsako parcelo posebej. Gozdarji pa sami v kratkem času ne morejo pregledati vsega poškodovanega območja in izdati odločb za sanitarni posek lastnikom gozdov. Zato lastnike gozdov pozivajo, naj tudi sami pregledajo svoje gozdove. S sanacijo posledic vetroloma lahko začnejo pred izdajo odločbe zavoda, morajo pa o začetku del predhodno obvestiti svojega revirnega gozdarja in se z njim posvetovati o najboljši izvedbi. Prednostno je treba posekati in odpeljati iz gozda poškodovane smreke, ki so lahko vir za namnožitev podlubnikov. Posek poškodovanih smrek ter izvoz lesa iz gozda v lupljenje ali predelavo mora biti zaključen do konca maja, v višjih oziroma v hladnejših legah do dva tedna pozneje, so pojasnili v kranjski enoti zavoda za gozdove. Ob tem so opozorili, da je delo v poškodovanih gozdovih izjemno nevarno. Podrta in napeta drevesa ter poškodovani sestoji predstavljajo veliko tveganje za nenadne lome in zdrse, še posebej na strmejših terenih. "Za sanacijo priporočamo lastnikom, da se obrnejo na profesionalne izvajalce, ki so usposobljeni za delo v takih razmerah," je dodal Avsenek. Hkrati je opozoril tudi obiskovalce, da je gibanje v poškodovanih gozdovih nevarno, saj je v krošnjah še vedno veliko odlomljenih vej in obviselih dreves. V zavodu obiskovalce gozdov tudi prosijo, naj bodo v naslednjih mesecih uvidevni in naj ne puščajo vozil na mestih, ki ovirajo spravilo poškodovanega drevja iz gozda ter naj svoje rekreativne dejavnosti preusmerijo na območja, ki niso bila poškodovana.
language
slv
published at
2026-04-01T14:20:54
source
RTV Slovenija
title
Zaradi posledic vetroloma velika nevarnost za namnožitev podlubnikov
url
https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/gorenjska/zaradi-posledic-vetroloma-velika-nevarnost-za-namnozitev-podlubnikov/778187
article order
8
body
Zavod za gozdove Slovenije po do zdaj zbranih podatkih s terena ocenjuje, da je nedavni vetrolom po Sloveniji poškodoval vsaj 200.000 kubičnih metrov lesne mase oziroma še enkrat več od prvotnih ocen. "Največ škode beležimo na gozdnogospodarskih območjih Bled in Kranj, pa tudi na Pohorju, v delu jugovzhodne Slovenije ter ponekod v vzhodnem delu države," je sporočil direktor zavoda Gregor Danev. Na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) že izvajajo preglede poškodovanosti gozdov, kjer razmere to omogočajo. Na severozahodu države skupna škoda presega 100.000 kubičnih metrov, predvsem pod gorami med Tržičem in Cerkljami na Gorenjskem, pa tudi na območjih Pokljuke in Jelovice. V vzhodnem in severovzhodnem delu Slovenije na ZGS trenutno ocenjujejo dodatnih 50.000 kubičnih metrov poškodovanega drevja. V jugovzhodnem delu države so medtem na višino škode vplivali snegolomi zaradi novozapadlega snega, zlasti na višjih legah.
language
slv
published at
2026-03-30T14:46:45
source
24ur
title
V gozdovih za 200.000 kubičnih metrov škode: 'Previdno pri delu v gozdu'
url
https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-gozdovih-za-200000-kubicnih-metrov-skode-previdno-pri-delu-v-gozdu.html
article order
2
body
Nedavni vetrolom je v gozdovih po državi poškodoval vsaj 200.000 kubičnih metrov lesne mase, na podlagi doslej zbranih podatkov s terena ocenjuje Zavod za gozdove Slovenije. Lastniki gozdov lahko začnejo posledice sanirati pred izdajo odločbe zavoda, a morajo o tem obvestiti revirnega gozdarja. "Največ škode beležimo na gozdno gospodarskih območjih Bled in Kranj, pa tudi na Pohorju, v delu jugovzhodne Slovenije ter ponekod v vzhodnem delu države," so v današnjem sporočilu za javnost navedli direktorja zavoda Gregorja Daneva. Kjer razmere to omogočajo, zavod že pregleduje gozdove. Na severozahodu države skupna škoda presega 100.000 kubičnih metrov, predvsem pod gorami med Tržičem in Cerkljami na Gorenjskem ter tudi na območjih Pokljuke in Jelovice. V vzhodnem in severovzhodnem delu Slovenije, na območjih Maribora, Celja, Slovenj Gradca in Murske Sobote, zavod škodo trenutno ocenjuje na dodatnih 50.000 kubičnih metrov. V jugovzhodnem delu države, na območjih Novega mesta in Brežic, je škodo v gozdovih zaradi novozapadlega snega povzročil snegolom, zlasti v višjih legah. Na območjih Postojne, Kočevja in Krasa večjih poškodb za zdaj niso zaznali, vendar so višje ležeči predeli zaradi snega še vedno nedostopni, zato se lahko končna ocena še spremeni, pravijo v zavodu. Razpršene poškodbe imajo sicer manjši neposredni vpliv na gozdne sestoje kot celoto, vendar pa bistveno otežuje sanacijo, saj bo treba pregledati skoraj vsak gozd posebej, izpostavljajo pristojni. Zaradi razpršenosti poškodb zavod sam v kratkem času ne more pregledati vseh območij, ki so jih zajeli močni vetrovi, in lastnikom gozdov izdati odločb za potrebni sanitarni posek. Zato jih poziva, naj tudi sami pregledajo svoje gozdove. S sanacijo posledic vetroloma lahko začnejo pred izdajo odločbe zavoda, morajo pa o začetku del obvestiti svojega revirnega gozdarja, pri katerem dobijo vse dodatne informacije, sporoča zavod. Zaradi nevarnosti namnožitve podlubnikov je treba prednostno iz gozda odpeljati poškodovane smreke. Da bi preprečili dodatno škodo zaradi namnožitve podlubnikov, je treba posek poškodovanih iglavcev, zlasti smreke, ter izvoz lesa iz gozda v lupljenje ali predelavo zaključiti do konca maja, v višjih oziroma hladnejših legah pa teden do dva pozneje, poudarja zavod. Ob tem svetuje, naj lastniki gozdov prednostno odmikajo podrto drevje z gozdnih cest in pomembnejših vlak, ki odpirajo gozd več lastnikom, da bo mogoč dostop do poškodovanih gozdov. Svari še, da je delo v poškodovanih gozdovih izjemno nevarno. "Varnost mora biti vedno na prvem mestu. Lastnikom svetujemo, da se sanacije lotijo premišljeno in ob pomoči usposobljenih izvajalcev, kjer jo potrebujejo. Vedno so za svetovanje na voljo tudi naši revirni gozdarji, precej informacij je tudi na naši spletni strani," pravi Danev. Obiskovalci gozdov naj se izogibajo poškodovanim predelom, saj je v krošnjah še vedno veliko odlomljenih vej in obviselih dreves, ki lahko povzročijo težke poškodbe, opozarja zavod.
language
slv
published at
2026-03-30T14:22:22
source
Delo
title
Posledice vetroloma: uničenih vsaj 200.000 kubičnih metrov lesa
url
https://www.delo.si/novice/slovenija/posledice-vetroloma-unicenih-vsaj-200-000-kubicnih-metrov-lesa
article order
0
body
Lastniki gozdov lahko začnejo posledice sanirati pred izdajo odločbe zavoda, a morajo o tem obvestiti revirnega gozdarja. "Največ škode beležimo na gozdno gospodarskih območjih Bled in Kranj, pa tudi na Pohorju, v delu jugovzhodne Slovenije ter ponekod v vzhodnem delu države," so v današnjem sporočilu za javnost navedli direktorja zavoda Gregorja Daneva. Kjer razmere to omogočajo, zavod že pregleduje gozdove. Na severozahodu države skupna škoda presega 100.000 kubičnih metrov, predvsem pod gorami med Tržičem in Cerkljami na Gorenjskem ter tudi na območjih Pokljuke in Jelovice. V vzhodnem in severovzhodnem delu Slovenije, na območjih Maribora, Celja, Slovenj Gradca in Murske Sobote, zavod škodo trenutno ocenjuje na dodatnih 50.000 kubičnih metrov. V jugovzhodnem delu države, na območjih Novega mesta in Brežic, je škodo v gozdovih zaradi novozapadlega snega povzročil snegolom, zlasti v višjih legah. Na območjih Postojne, Kočevja in Krasa večjih poškodb za zdaj niso zaznali, vendar so višje ležeči predeli zaradi snega še vedno nedostopni, zato se lahko končna ocena še spremeni, pravijo v zavodu. Poškodbe so večinoma razpršene, gre predvsem za posamična podrta ali polomljena drevesa ter manjše skupine dreves, redkeje za večje strnjene površine, ugotavlja zavod. Takšna razpršenost ima sicer manjši neposredni vpliv na gozdne sestoje kot celoto, vendar pa bistveno otežuje sanacijo, saj bo treba pregledati skoraj vsak gozd posebej, izpostavljajo pristojni. Zaradi razpršenosti poškodb zavod sam v kratkem času ne more pregledati vseh območij, ki so jih zajeli močni vetrovi, in lastnikom gozdov izdati odločb za potrebni sanitarni posek. Zato jih poziva, naj tudi sami pregledajo svoje gozdove. S sanacijo posledic vetroloma lahko začnejo pred izdajo odločbe zavoda, morajo pa o začetku del obvestiti svojega revirnega gozdarja, pri katerem dobijo vse dodatne informacije, sporoča zavod. Zaradi nevarnosti namnožitve podlubnikov je treba prednostno iz gozda odpeljati poškodovane smreke. Da bi preprečili dodatno škodo zaradi namnožitve podlubnikov, je treba posek poškodovanih iglavcev, zlasti smreke, ter izvoz lesa iz gozda v lupljenje ali predelavo zaključiti do konca maja, v višjih oziroma hladnejših legah pa teden do dva pozneje, poudarja zavod. Ob tem svetuje, naj lastniki gozdov prednostno odmikajo podrto drevje z gozdnih cest in pomembnejših vlak, ki odpirajo gozd več lastnikom, da bo mogoč dostop do poškodovanih gozdov. Svari še, da je delo v poškodovanih gozdovih izjemno nevarno. "Varnost mora biti vedno na prvem mestu. Lastnikom svetujemo, da se sanacije lotijo premišljeno in ob pomoči usposobljenih izvajalcev, kjer jo potrebujejo. Vedno so za svetovanje na voljo tudi naši revirni gozdarji, precej informacij je tudi na naši spletni strani," pravi Danev. Obiskovalci gozdov naj se izogibajo poškodovanim predelom, saj je v krošnjah še vedno veliko odlomljenih vej in obviselih dreves, ki lahko povzročijo težke poškodbe, opozarja zavod.
language
slv
published at
2026-03-30T14:15:17
source
Večer
title
V vetrolomu poškodovane vsaj 200.000 kubičnih metrov lesne mase v gozdovih
url
https://vecer.com/slovenija/v-vetrolomu-poskodovane-vsaj-200000-kubicnih-metrov-lesne-mase-v-gozdovih-10410391
article order
6
body
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) ocenjuje, da je nedavni vetrolom po Sloveniji poškodoval vsaj 200.000 m³ lesne mase, kar je še enkrat več od prvih ocen iz preteklega tedna. "Največ škode beležimo na gozdno gospodarskih območjih (GGO) Bled in Kranj, pa tudi na Pohorju, v delu jugovzhodne Slovenije ter ponekod v vzhodnem delu države," je sporočil direktor ZGS Gregor Danev. Na ZGS že izvajajo preglede poškodovanosti gozdov, kjer razmere to omogočajo. Na severozahodu države (Bled, Kranj) skupna škoda presega 100.000 m³, predvsem pod gorami med Tržičem in Cerkljami na Gorenjskem, pa tudi na območjih Pokljuke in Jelovice. V vzhodnem in severovzhodnem delu Slovenije (Maribor, Celje, Slovenj Gradec, Murska Sobota) na ZGS trenutno ocenjujejo dodatnih 50.000 m³ poškodovanega drevja, medtem ko so v jugovzhodnem delu države (Novo mesto, Brežice) na višino škode vplivali snegolomi zaradi novozapadlega snega, zlasti na višjih legah. V nekaterih območjih (Postojna, Kočevje, Kras) večjih poškodb za zdaj niso zaznali, vendar so višje ležeči predeli zaradi snega še vedno nedostopni, zato se lahko končna ocena še spremeni. Poškodbe so večinoma razpršene, kar pomeni, da gre predvsem za posamično podrta ali polomljena drevesa ter manjše skupine dreves, redkeje za večje strnjene površine. Zaradi razpršenih poškodb na ZGS sami v kratkem času ne morejo pregledati vsega območja, ki so ga zajeli močni vetrovi, in izdati odločbe lastnikom gozdov za potreben sanitarni posek. Zato lastnike gozdov pozivajo, naj tudi oni pregledajo svoje gozdove. S sanacijo posledic vetroloma lahko začnejo pred izdajo odločbe ZGS, morajo pa o pričetku del obvestiti svojega revirnega gozdarja, pri katerem dobijo vse dodatne informacije, izpostavljajo na ZGS. Prednostno je treba posekati in odpeljati iz gozda poškodovane smreke, saj so le te privlačen material za namnožitev podlubnikov. Posek poškodovanih iglavcev, zlasti smreke, ter izvoz lesa iz gozda v lupljenje ali predelavo morata biti zaključena do konca maja, v višjih oziroma v hladnejših legah teden do dva kasneje, da se preprečijo dodatne škode zaradi namnožitve podlubnikov na poškodovanem drevju, poudarjajo na ZGS.
language
slv
published at
2026-03-30T13:47:23
source
Slovenske Novice
title
Šokantne posledice vetroloma! Razkrili, kje v Sloveniji je škoda največja
url
https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/sokantne-posledice-vetroloma-razkrili-kje-v-sloveniji-je-skoda-najvecja-foto
article order
7
body
V kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije je vetrolom po prvih ocenah poškodoval nekaj več kot 50.000 kubičnih metrov drevja, kar pomeni več kot tri milijone evrov ekonomske škode. Poškodbe so prisotne praktično v vseh gozdovih na tem območju, največ pod gorami med Tržičem in Cerkljami na Gorenjskem. Več poškodovanega drevja je tudi pod Poreznom, v Zadnji Sori, na Jelovici, v Kokri ter na severnih legah vrhov v Poljanski in Selški dolini, so danes sporočili s kranjske enote ZGS. Tudi na območju blejske enote zavoda je veter poškodoval okoli 50.000 kubičnih metro drevja, od tega okoli 20.000 na Pokljuki, 10.000 na Jelovici, 6000 na Mežakli, po nižinah pa največ v okolici Radovljice, je za STA pojasnil vodja blejske enote Jernej Avsenek. "Sam obseg z vidika letnega obsega sečnje ni tako velik, da bi bilo to nekaj ekstremnega," je povedal Avsenek in spomnil na vetrolom leta 2023, ko je bilo poškodovanega drevja količinsko več. Bo pa tokrat težava v tem, da so poškodovana drevesa zelo razpršena. Gre namreč predvsem za posamično podrta ali polomljena drevesa in skupine dreves, redkeje pa za večje strnjene površine. Razpršenost predstavlja veliko nevarnost za namnožitev podlubnikov. "S podlubniki smo ravno nekako prišli na neko normalno stanje, zdaj pa glede na izkušnje predvidevamo, da nas bo ta dogodek v naslednjem letu spet pripeljal v gradacijo podlubnikov," je pojasnil Avsenek. Vetrolom je večinoma prizadel iglavce, predvsem smreke, saj listavci še niso olistani, zato so jo odnesli bolje. Zdrave listavce je večinoma polomilo, če je nanje podrlo iglavce, padali so tudi suhi jeseni. Drevje je sicer večinoma polomljeno in ne podrto skupaj s korenino, kar je posledica suhih tal. Če bi bila tla razmočena, bi bila škoda neprimerno večja, so izpostavili v kranjski enoti zavoda. Velika razpršenost bistveno otežuje sanacijo, saj bo treba pregledati skoraj vsako parcelo posebej. Gozdarji pa sami v kratkem času ne morejo pregledati vsega poškodovanega območja in izdati odločb za sanitarni posek lastnikom gozdov. Zato lastnike gozdov pozivajo, naj tudi sami pregledajo svoje gozdove. S sanacijo posledic vetroloma lahko začnejo pred izdajo odločbe zavoda, morajo pa o začetku del predhodno obvestiti svojega revirnega gozdarja in se z njim posvetovati o najboljši izvedbi. Prednostno je treba posekati in odpeljati iz gozda poškodovane smreke, ki so lahko vir za namnožitev podlubnikov. Posek poškodovanih smrek ter izvoz lesa iz gozda v lupljenje ali predelavo mora biti zaključen do konca maja, v višjih oziroma v hladnejših legah do dva tedna pozneje, so pojasnili v kranjski enoti zavoda za gozdove. Foto: CZ Kobarid Ob tem so opozorili, da je delo v poškodovanih gozdovih izjemno nevarno. Podrta in napeta drevesa ter poškodovani sestoji predstavljajo veliko tveganje za nenadne lome in zdrse, še posebej na strmejših terenih. "Za sanacijo priporočamo lastnikom, da se obrnejo na profesionalne izvajalce, ki so usposobljeni za delo v takih razmerah," je dodal Avsenek. Hkrati je opozoril tudi obiskovalce, da je gibanje v poškodovanih gozdovih nevarno, saj je v krošnjah še vedno veliko odlomljenih vej in obviselih dreves.
language
slv
published at
2026-04-01T15:34:02
source
SiOL
title
Obsežna škoda: Bojimo se, da se bodo znova namnožili največji škodljivci naših gozdov
url
https://siol.net/novice/slovenija/na-gorenjskem-v-vetrolomu-poskodovanega-okoli-sto-tisoc-kubicnih-metrov-drevja-688383
article order
5
body
Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) po do zdaj zbranih podatkih s terena ocenjuje, da je nedavni vetrolom po Sloveniji poškodoval vsaj 200.000 m³ lesne mase, kar je še enkrat več od prvih ocen iz preteklega tedna. "Največ škode beležimo na gozdno gospodarskih območjih (GGO) Bled in Kranj, pa tudi na Pohorju, v delu jugovzhodne Slovenije ter ponekod v vzhodnem delu države," je sporočil direktor ZGS Gregor Danev. Kot pravijo na ZGS, že izvajajo preglede poškodovanosti gozdov, kjer razmere to omogočajo. Na severozahodu države (Bled, Kranj) skupna škoda presega 100.000 m³, predvsem pod gorami med Tržičem in Cerkljami na Gorenjskem, pa tudi na območjih Pokljuke in Jelovice. V vzhodnem in severovzhodnem delu Slovenije (Maribor, Celje, Slovenj Gradec, Murska Sobota) na ZGS trenutno ocenjujejo dodatnih 50.000 m³ poškodovanega drevja, medtem ko so v jugovzhodnem delu države (Novo mesto, Brežice) na višino škode vplivali snegolomi zaradi novozapadlega snega, zlasti na višjih legah. V nekaterih območjih (Postojna, Kočevje, Kras) večjih poškodb za zdaj niso zaznali, vendar so višje ležeči predeli zaradi snega še vedno nedostopni, zato se lahko končna ocena še spremeni. Poškodbe so večinoma razpršene, kar pomeni, da gre predvsem za posamično podrta ali polomljena drevesa ter manjše skupine dreves, redkeje za večje strnjene površine. Takšna razpršenost ima sicer manjši neposredni vpliv na gozdne sestoje kot celoto, vendar pa bistveno otežuje sanacijo, saj bo treba pregledati skoraj vsak gozd posebej, izpostavljajo na ZGS. Zaradi razpršenih poškodb na ZGS sami v kratkem času ne morejo pregledati vsega območja, ki so ga zajeli močni vetrovi, in izdati odločbe lastnikom gozdov za potreben sanitarni posek. Zato lastnike gozdov pozivajo, naj tudi oni pregledajo svoje gozdove. Že pred izdajo odločbe ZGS lahko tudi začnejo s sanacijo posledic vetroloma, a morajo v tem primeru o začetku del obvestiti svojega revirnega gozdarja, pri katerem dobijo vse dodatne informacije. Kot izpostavljajo na ZGS, je treba prednostno posekati in odpeljati iz gozda poškodovane smreke, saj so le te privlačen material za namnožitev podlubnikov. "Posek poškodovanih iglavcev, zlasti smreke, ter izvoz lesa iz gozda v lupljenje ali predelavo morata biti zaključena do konca maja, v višjih oziroma v hladnejših legah teden do dva kasneje, da se preprečijo dodatne škode zaradi namnožitve podlubnikov na poškodovanem drevju," poudarjajo na ZGS. Lastniki gozdov naj najprej odmikajo podrto drevje z gozdnih cest in pomembnejših vlak, ki odpirajo gozd več lastnikom, svetujejo na ZGS, da bo mogoč dostop do poškodovanih gozdov. Ob tem na ZGS znova poudarjajo, da je delo v poškodovanih gozdovih izjemno nevarno. Podrta in napeta drevesa ter poškodovani sestoji predstavljajo veliko tveganje za nenadne lome in zdrse. "Varnost mora biti vedno na prvem mestu. Lastnikom svetujemo, da se sanacije lotijo premišljeno in ob pomoči usposobljenih izvajalcev, kjer jo potrebujejo. Vedno so za svetovanje na voljo tudi naši revirni gozdarji, precej informacij je tudi na naši spletni strani," dodaja Danev. Obiskovalcem gozda ZGS še vedno svetuje, da se izogibajo poškodovanih gozdnih predelov, saj je v krošnjah še vedno veliko odlomljenih vej in obviselih dreves, ki zaradi svoje teže in velike višine lahko povzročijo težke poškodbe obiskovalcev.
language
slv
published at
2026-03-30T13:53:21
source
Svet24
title
Škoda v gozdovih zaradi vetra je ogromna: Poziv lastnikom gozdov
url
https://svet24.si/novice/slovenija/vetrolom-skoda-gozdovi-1889590
article order
4
body
V vzhodnem in severovzhodnem delu Slovenije (Maribor, Celje, Slovenj Gradec, Murska Sobota) na ZGS trenutno ocenjujejo dodatnih 50.000 m³ poškodovanega drevja. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) po do zdaj zbranih podatkih s terena ocenjuje, da je nedavni vetrolom po Sloveniji poškodoval vsaj 200.000 m³ lesne mase, kar je še enkrat več od prvih ocen iz preteklega tedna. "Največ škode beležimo na gozdno gospodarskih območjih (GGO) Bled in Kranj, pa tudi na Pohorju, v delu jugovzhodne Slovenije ter ponekod v vzhodnem delu države," je sporočil direktor ZGS Gregor Danev. Na ZGS že izvajajo preglede poškodovanosti gozdov, kjer razmere to omogočajo. Na severozahodu države (Bled, Kranj) skupna škoda presega 100.000 m³, predvsem pod gorami med Tržičem in Cerkljami na Gorenjskem, pa tudi na območjih Pokljuke in Jelovice. V vzhodnem in severovzhodnem delu Slovenije (Maribor, Celje, Slovenj Gradec, Murska Sobota) na ZGS trenutno ocenjujejo dodatnih 50.000 m³ poškodovanega drevja, medtem ko so v jugovzhodnem delu države (Novo mesto, Brežice) na višino škode vplivali snegolomi zaradi novozapadlega snega, zlasti na višjih legah. V nekaterih območjih (Postojna, Kočevje, Kras) večjih poškodb za zdaj niso zaznali, vendar so višje ležeči predeli zaradi snega še vedno nedostopni, zato se lahko končna ocena še spremeni. Poškodbe so večinoma razpršene, kar pomeni, da gre predvsem za posamično podrta ali polomljena drevesa ter manjše skupine dreves, redkeje za večje strnjene površine. Takšna razpršenost ima sicer manjši neposredni vpliv na gozdne sestoje kot celoto, vendar pa bistveno otežuje sanacijo, saj bo treba pregledati skoraj vsak gozd posebej, izpostavljajo na ZGS. Zaradi razpršenih poškodb na ZGS sami v kratkem času ne morejo pregledati vsega območja, ki so ga zajeli močni vetrovi, in izdati odločbe lastnikom gozdov za potreben sanitarni posek. Zato lastnike gozdov pozivajo, naj tudi oni pregledajo svoje gozdove. S sanacijo posledic vetroloma lahko začnejo pred izdajo odločbe ZGS, morajo pa o pričetku del obvestiti svojega revirnega gozdarja, pri katerem dobijo vse dodatne informacije, izpostavljajo na ZGS. Prednostno je treba posekati in odpeljati iz gozda poškodovane smreke, saj so le te privlačen material za namnožitev podlubnikov. Posek poškodovanih iglavcev, zlasti smreke, ter izvoz lesa iz gozda v lupljenje ali predelavo morata biti zaključena do konca maja, v višjih oziroma v hladnejših legah teden do dva kasneje, da se preprečijo dodatne škode zaradi namnožitve podlubnikov na poškodovanem drevju, poudarjajo na ZGS. Prioritetno naj lastniki gozdov odmikajo podrto drevje z gozdnih cest in pomembnejših vlak, ki odpirajo gozd več lastnikom, svetujejo na ZGS, da bo mogoč dostop do poškodovanih gozdov. Ob tem na ZGS znova poudarjajo, da je delo v poškodovanih gozdovih izjemno nevarno. Podrta in napeta drevesa ter poškodovani sestoji predstavljajo veliko tveganje za nenadne lome in zdrse. "Varnost mora biti vedno na prvem mestu. Lastnikom svetujemo, da se sanacije lotijo premišljeno in ob pomoči usposobljenih izvajalcev, kjer jo potrebujejo. Vedno so za svetovanje na voljo tudi naši revirni gozdarji, precej informacij je tudi na naši spletni strani," dodaja direktor ZGS Gregor Danev. Obiskovalcem gozda ZGS še vedno svetuje, da se izogibajo poškodovanih gozdnih predelov, saj je v krošnjah še vedno veliko odlomljenih vej in obviselih dreves, ki zaradi svoje teže in velike višine lahko povzročijo težke poškodbe obiskovalcev. ZGS bo še naprej spremljal stanje ter lastnikom gozdov nudil strokovno podporo pri načrtovanju sanacije in nadaljnjem sonaravnem gospodarjenju z gozdovi.
language
slv
published at
2026-03-31T16:39:59
source
Prlekija-on.net
title
Skupna ocena škode presega 200.000 kubičnih metrov, sanacija zahtevna in dolgotrajna
url
https://www.prlekija-on.net/lokalno/40373/skupna-ocena-skode-presega-200-000-kubicnih-metrov-sanacija-zahtevna-in-dolgotrajna

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count