MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Miran Brvar na splošno odsvetuje nabiranje in uživanje divjih rastlin zaradi visokih tveganj.
• Marca sta zaradi zaužitja jesenskega podleska umrla 70-letni moški in 60-letna ženska.
• Zastrupitev povzroči odpoved vitalnih organov, vključno s srcem, jetri, ledvicami in pljuči.
• Žrtvi sta strupeno rastlino zamenjali za čemaž oziroma divji por in jo pripravili v obliki solate.
• Smrtni odmerek kolhicina je lahko že 10 gramov rastline oziroma le nekaj listov.
• Zastrupitev s kolhicinom lahko povzroči tudi odpoved kostnega mozga in izpadanje las.
• Čemaž se od strupenih dvojnikov loči predvsem po značilnem vonju po česnu.
• Jesenski podlesek vsebuje izjemno močan strup kolhicin, za katerega ne obstaja protistrup.
• Simptomi zastrupitve se ne pojavijo takoj, temveč šele po dveh do 12 urah.
• Zadnji smrtni primeri zaradi tovrstne zastrupitve v Sloveniji so bili zabeleženi leta 2018.
• Strokovnjaki opozarjajo, da ljudje pogosto precenjujejo svoje znanje o prepoznavanju rastlin.
• V UKC Ljubljana so letos obravnavali pet bolnikov s prebavnimi težavami po obroku čemaža.
• Ob sumu na zastrupitev je treba k zdravniku prinesti ostanke zaužite rastline.
• Smrtnost zaradi zastrupitve z jesenskim podleskom v Sloveniji znaša od 10 do 15 odstotkov.

key differences

Jesenski podlesek vsebuje izjemno močan strup kolhicin, za katerega ne obstaja protistrup.

Večina potrjuje vse, Dnevnik le strup, nekateri molčijo.

Marca sta zaradi zaužitja jesenskega podleska umrla 70-letni moški in 60-letna ženska.

Razlike v mesecu smrti ter zamenjava spola in starosti žrtev.

Miran Brvar na splošno odsvetuje nabiranje in uživanje divjih rastlin zaradi visokih tveganj.

Razpon od popolne prepovedi do zgolj poziva k znanju.

Ob sumu na zastrupitev je treba k zdravniku prinesti ostanke zaužite rastline.

Le Dnevnik, Večer in Novice navajajo ključno navodilo Brvarja.

Simptomi zastrupitve se ne pojavijo takoj, temveč šele po dveh do 12 urah.

Večer edini navaja točen razpon, drugi le okvirno ali sploh ne.

Smrtni odmerek kolhicina je lahko že 10 gramov rastline oziroma le nekaj listov.

Viri se razlikujejo v navajanju gramature ali števila listov.

Smrtnost zaradi zastrupitve z jesenskim podleskom v Sloveniji znaša od 10 do 15 odstotkov.

Le Delo in Večer potrjujeta podatek, ostali ga ne omenjajo.

Strokovnjaki opozarjajo, da ljudje pogosto precenjujejo svoje znanje o prepoznavanju rastlin.

Le Delo trditev potrdi, drugi le opozarjajo na zamenjave.

V UKC Ljubljana so letos obravnavali pet bolnikov s prebavnimi težavami po obroku čemaža.

Večina potrjuje prek dr. Brvarja, ostali trditve ne omenjajo.

Zadnji smrtni primeri zaradi tovrstne zastrupitve v Sloveniji so bili zabeleženi leta 2018.

Večina potrjuje 2018, Žurnal24 izpostavlja letošnji smrti.

Zastrupitev povzroči odpoved vitalnih organov, vključno s srcem, jetri, ledvicami in pljuči.

Večina potrjuje, nekateri izpustijo pljuča, trije molčijo.

Zastrupitev s kolhicinom lahko povzroči tudi odpoved kostnega mozga in izpadanje las.

Viri se razlikujejo po stopnji podrobnosti in izpustu simptomov.

Čemaž se od strupenih dvojnikov loči predvsem po značilnem vonju po česnu.

Dnevnik in Svet24 trditev potrjujeta, večina virov pa molči.

Žrtvi sta strupeno rastlino zamenjali za čemaž oziroma divji por in jo pripravili v obliki solate.

Le 24ur in Večer potrjujeta solato; ostali le vrsto rastline.

source analyses

24ur

Jesenski podlesek vsebuje izjemno močan strup kolhicin, za katerega ne obstaja protistrup.

Ni omenjeno

Marca sta zaradi zaužitja jesenskega podleska umrla 70-letni moški in 60-letna ženska.

Da: Marca sta v UKC umrla 70-letni moški in 60-letna ženska.

Miran Brvar na splošno odsvetuje nabiranje in uživanje divjih rastlin zaradi visokih tveganj.

Delno: Brvar pojasnjuje okoliščine smrti zaradi nabiranja rastlin.

Ob sumu na zastrupitev je treba k zdravniku prinesti ostanke zaužite rastline.

Ni omenjeno

Simptomi zastrupitve se ne pojavijo takoj, temveč šele po dveh do 12 urah.

Delno: Omenjeno, da so se po obroku pojavile prebavne težave.

Smrtni odmerek kolhicina je lahko že 10 gramov rastline oziroma le nekaj listov.

Ni omenjeno

Smrtnost zaradi zastrupitve z jesenskim podleskom v Sloveniji znaša od 10 do 15 odstotkov.

Ni omenjeno

Strokovnjaki opozarjajo, da ljudje pogosto precenjujejo svoje znanje o prepoznavanju rastlin.

Ni omenjeno

V UKC Ljubljana so letos obravnavali pet bolnikov s prebavnimi težavami po obroku čemaža.

Ni omenjeno

Zadnji smrtni primeri zaradi tovrstne zastrupitve v Sloveniji so bili zabeleženi leta 2018.

Da: Navedeno, da gre za prva smrtna primera po letu 2018.

Zastrupitev povzroči odpoved vitalnih organov, vključno s srcem, jetri, ledvicami in pljuči.

Ni omenjeno

Zastrupitev s kolhicinom lahko povzroči tudi odpoved kostnega mozga in izpadanje las.

Ni omenjeno

Čemaž se od strupenih dvojnikov loči predvsem po značilnem vonju po česnu.

Delno: Uvod omenja, da v gozdu zadiši po čemažu.

Žrtvi sta strupeno rastlino zamenjali za čemaž oziroma divji por in jo pripravili v obliki solate.

Da: Moški zamenjal s čemažem, ženska z divjim porom; oba jedla solato.

Delo

Jesenski podlesek vsebuje izjemno močan strup kolhicin, za katerega ne obstaja protistrup.

Da: Besedilo neposredno potrjuje vsebnost kolhicina in odsotnost protistrupa.

Marca sta zaradi zaužitja jesenskega podleska umrla 70-letni moški in 60-letna ženska.

Delno: Članek potrjuje žrtvi in vzrok, ne navaja pa meseca marca.

Miran Brvar na splošno odsvetuje nabiranje in uživanje divjih rastlin zaradi visokih tveganj.

Ne: Brvar opozarja na tveganja in znanje, ne odsvetuje pa nabiranja na splošno.

Ob sumu na zastrupitev je treba k zdravniku prinesti ostanke zaužite rastline.

Ni omenjeno

Simptomi zastrupitve se ne pojavijo takoj, temveč šele po dveh do 12 urah.

Delno: Omenja se pojav po nekaj urah oziroma v roku 12 ur.

Smrtni odmerek kolhicina je lahko že 10 gramov rastline oziroma le nekaj listov.

Delno: Članek potrjuje, da zadostuje že nekaj listov, ne omenja pa 10 gramov.

Smrtnost zaradi zastrupitve z jesenskim podleskom v Sloveniji znaša od 10 do 15 odstotkov.

Da: Podatek je neposredno naveden v besedilu.

Strokovnjaki opozarjajo, da ljudje pogosto precenjujejo svoje znanje o prepoznavanju rastlin.

Da: Članek izrecno navaja to opozorilo strokovnjakov.

V UKC Ljubljana so letos obravnavali pet bolnikov s prebavnimi težavami po obroku čemaža.

Ni omenjeno

Zadnji smrtni primeri zaradi tovrstne zastrupitve v Sloveniji so bili zabeleženi leta 2018.

Ni omenjeno

Zastrupitev povzroči odpoved vitalnih organov, vključno s srcem, jetri, ledvicami in pljuči.

Delno: Navaja srce, jetra in ledvice, ne omenja pa pljuč.

Zastrupitev s kolhicinom lahko povzroči tudi odpoved kostnega mozga in izpadanje las.

Ni omenjeno

Čemaž se od strupenih dvojnikov loči predvsem po značilnem vonju po česnu.

Ni omenjeno

Žrtvi sta strupeno rastlino zamenjali za čemaž oziroma divji por in jo pripravili v obliki solate.

Delno: Omenjena je zamenjava rastlin, ne pa divji por ali solata.

Dnevnik

Jesenski podlesek vsebuje izjemno močan strup kolhicin, za katerega ne obstaja protistrup.

Delno: Besedilo potrjuje vsebnost kolhicina, ne omenja pa (ne)obstoja protistrupa.

Marca sta zaradi zaužitja jesenskega podleska umrla 70-letni moški in 60-letna ženska.

Delno: Omenjeni sta žrtvi (60 in 70 let), a spola sta obrnjena; mesec ni naveden.

Miran Brvar na splošno odsvetuje nabiranje in uživanje divjih rastlin zaradi visokih tveganj.

Ne: Brvar opozarja na previdnost in znanje, ne odsvetuje pa nabiranja na splošno.

Ob sumu na zastrupitev je treba k zdravniku prinesti ostanke zaužite rastline.

Da: Navedeno je navodilo, naj se s seboj vzame ostanke ali dele rastline.

Simptomi zastrupitve se ne pojavijo takoj, temveč šele po dveh do 12 urah.

Delno: Navedeno, da se simptomi pojavijo šele po nekaj urah, brez točnih številk.

Smrtni odmerek kolhicina je lahko že 10 gramov rastline oziroma le nekaj listov.

Delno: Omenjeno, da že majhne količine povzročijo smrt, točne gramature ni.

Smrtnost zaradi zastrupitve z jesenskim podleskom v Sloveniji znaša od 10 do 15 odstotkov.

Ni omenjeno

Strokovnjaki opozarjajo, da ljudje pogosto precenjujejo svoje znanje o prepoznavanju rastlin.

Delno: Omenjeno, da je ključno pravo znanje in da so zamenjave usodne.

V UKC Ljubljana so letos obravnavali pet bolnikov s prebavnimi težavami po obroku čemaža.

Da: Članek navaja pet bolnikov v UKC Ljubljana v letošnji sezoni.

Zadnji smrtni primeri zaradi tovrstne zastrupitve v Sloveniji so bili zabeleženi leta 2018.

Da: Navedeno je, da so o zadnjih smrtnih primerih poročali leta 2018.

Zastrupitev povzroči odpoved vitalnih organov, vključno s srcem, jetri, ledvicami in pljuči.

Da: Besedilo izrecno našteva odpoved srca, jeter, ledvic in pljuč.

Zastrupitev s kolhicinom lahko povzroči tudi odpoved kostnega mozga in izpadanje las.

Da: Besedilo izrecno omenja odpoved kostnega mozga in izpadanje las.

Čemaž se od strupenih dvojnikov loči predvsem po značilnem vonju po česnu.

Da: Vonj po česnu je izpostavljen kot glavni zaveznik pri prepoznavi.

Žrtvi sta strupeno rastlino zamenjali za čemaž oziroma divji por in jo pripravili v obliki solate.

Delno: Potrjena zamenjava s čemažem, divji por in solata nista omenjena.

RTV Slovenija

Jesenski podlesek vsebuje izjemno močan strup kolhicin, za katerega ne obstaja protistrup.

Da: Besedilo izrecno navaja kolhicin in odsotnost protistrupa.

Marca sta zaradi zaužitja jesenskega podleska umrla 70-letni moški in 60-letna ženska.

Delno: Članek potrjuje žrtvi in starosti, ne navaja pa meseca marca.

Miran Brvar na splošno odsvetuje nabiranje in uživanje divjih rastlin zaradi visokih tveganj.

Ni omenjeno

Ob sumu na zastrupitev je treba k zdravniku prinesti ostanke zaužite rastline.

Ni omenjeno

Simptomi zastrupitve se ne pojavijo takoj, temveč šele po dveh do 12 urah.

Ni omenjeno

Smrtni odmerek kolhicina je lahko že 10 gramov rastline oziroma le nekaj listov.

Delno: Omenja 10 gramov kot smrtno nevarnih, ne omenja pa listov.

Smrtnost zaradi zastrupitve z jesenskim podleskom v Sloveniji znaša od 10 do 15 odstotkov.

Ni omenjeno

Strokovnjaki opozarjajo, da ljudje pogosto precenjujejo svoje znanje o prepoznavanju rastlin.

Ni omenjeno

V UKC Ljubljana so letos obravnavali pet bolnikov s prebavnimi težavami po obroku čemaža.

Da: Članek navaja točno to število bolnikov in težave v UKC LJ.

Zadnji smrtni primeri zaradi tovrstne zastrupitve v Sloveniji so bili zabeleženi leta 2018.

Da: Navedeno je, da se je zadnji tragični primer zgodil leta 2018.

Zastrupitev povzroči odpoved vitalnih organov, vključno s srcem, jetri, ledvicami in pljuči.

Ni omenjeno

Zastrupitev s kolhicinom lahko povzroči tudi odpoved kostnega mozga in izpadanje las.

Ni omenjeno

Čemaž se od strupenih dvojnikov loči predvsem po značilnem vonju po česnu.

Ni omenjeno

Žrtvi sta strupeno rastlino zamenjali za čemaž oziroma divji por in jo pripravili v obliki solate.

Delno: Potrjena zamenjava s čemažem/porom, način priprave ni omenjen.

STA

Jesenski podlesek vsebuje izjemno močan strup kolhicin, za katerega ne obstaja protistrup.

Ni omenjeno

Marca sta zaradi zaužitja jesenskega podleska umrla 70-letni moški in 60-letna ženska.

Da: Marca sta umrla 70-letni moški in 60-letna ženska.

Miran Brvar na splošno odsvetuje nabiranje in uživanje divjih rastlin zaradi visokih tveganj.

Delno: Brvar opozarja na previdnost pri nabiranju.

Ob sumu na zastrupitev je treba k zdravniku prinesti ostanke zaužite rastline.

Ni omenjeno

Simptomi zastrupitve se ne pojavijo takoj, temveč šele po dveh do 12 urah.

Ni omenjeno

Smrtni odmerek kolhicina je lahko že 10 gramov rastline oziroma le nekaj listov.

Ni omenjeno

Smrtnost zaradi zastrupitve z jesenskim podleskom v Sloveniji znaša od 10 do 15 odstotkov.

Ni omenjeno

Strokovnjaki opozarjajo, da ljudje pogosto precenjujejo svoje znanje o prepoznavanju rastlin.

Ni omenjeno

V UKC Ljubljana so letos obravnavali pet bolnikov s prebavnimi težavami po obroku čemaža.

Ni omenjeno

Zadnji smrtni primeri zaradi tovrstne zastrupitve v Sloveniji so bili zabeleženi leta 2018.

Ni omenjeno

Zastrupitev povzroči odpoved vitalnih organov, vključno s srcem, jetri, ledvicami in pljuči.

Ni omenjeno

Zastrupitev s kolhicinom lahko povzroči tudi odpoved kostnega mozga in izpadanje las.

Ni omenjeno

Čemaž se od strupenih dvojnikov loči predvsem po značilnem vonju po česnu.

Ni omenjeno

Žrtvi sta strupeno rastlino zamenjali za čemaž oziroma divji por in jo pripravili v obliki solate.

Delno: Zamenjala sta ga za čemaž in divji por; solata ni omenjena.

SiOL

Jesenski podlesek vsebuje izjemno močan strup kolhicin, za katerega ne obstaja protistrup.

Da: Vsebuje kolhicin, protistrupa zanj nimamo.

Marca sta zaradi zaužitja jesenskega podleska umrla 70-letni moški in 60-letna ženska.

Delno: Članek navaja 60-letnega moškega in 70-letno žensko.

Miran Brvar na splošno odsvetuje nabiranje in uživanje divjih rastlin zaradi visokih tveganj.

Delno: Center odsvetuje nabiranje, Brvar po imenu ni naveden.

Ob sumu na zastrupitev je treba k zdravniku prinesti ostanke zaužite rastline.

Ni omenjeno

Simptomi zastrupitve se ne pojavijo takoj, temveč šele po dveh do 12 urah.

Delno: Navedeno, da se simptomi pojavijo šele po nekaj urah.

Smrtni odmerek kolhicina je lahko že 10 gramov rastline oziroma le nekaj listov.

Delno: Omenjeno, da je usodno lahko zaužitje le nekaj listov.

Smrtnost zaradi zastrupitve z jesenskim podleskom v Sloveniji znaša od 10 do 15 odstotkov.

Ni omenjeno

Strokovnjaki opozarjajo, da ljudje pogosto precenjujejo svoje znanje o prepoznavanju rastlin.

Ni omenjeno

V UKC Ljubljana so letos obravnavali pet bolnikov s prebavnimi težavami po obroku čemaža.

Da: Potrjeno s strani vodje Centra za klinično toksikologijo.

Zadnji smrtni primeri zaradi tovrstne zastrupitve v Sloveniji so bili zabeleženi leta 2018.

Da: Navedeno, da primera ni bilo od leta 2018 do letos.

Zastrupitev povzroči odpoved vitalnih organov, vključno s srcem, jetri, ledvicami in pljuči.

Da: Navedena odpoved srca, jeter, ledvic in pljuč.

Zastrupitev s kolhicinom lahko povzroči tudi odpoved kostnega mozga in izpadanje las.

Delno: Omenjena odpoved kostnega mozga, izpadanje las ni omenjeno.

Čemaž se od strupenih dvojnikov loči predvsem po značilnem vonju po česnu.

Ni omenjeno

Žrtvi sta strupeno rastlino zamenjali za čemaž oziroma divji por in jo pripravili v obliki solate.

Delno: Omenjena zamenjava za čemaž in divji por, solata ni omenjena.

Slovenske Novice

Jesenski podlesek vsebuje izjemno močan strup kolhicin, za katerega ne obstaja protistrup.

Da: Besedilo potrjuje vsebnost kolhicina in odsotnost protistrupa.

Marca sta zaradi zaužitja jesenskega podleska umrla 70-letni moški in 60-letna ženska.

Delno: Omenjena sta 60-letni moški in 70-letna ženska, mesec ni naveden.

Miran Brvar na splošno odsvetuje nabiranje in uživanje divjih rastlin zaradi visokih tveganj.

Da: Izrecno navedeno, da Brvar odsvetuje nabiranje divjih rastlin.

Ob sumu na zastrupitev je treba k zdravniku prinesti ostanke zaužite rastline.

Da: Dr. Brvar svetuje, naj ljudje s seboj vzamejo dele ali ostanke.

Simptomi zastrupitve se ne pojavijo takoj, temveč šele po dveh do 12 urah.

Delno: Piše, da se pojavijo po nekaj urah, natančen razpon ni naveden.

Smrtni odmerek kolhicina je lahko že 10 gramov rastline oziroma le nekaj listov.

Da: Navedeno, da je smrtni odmerek 10-50g oziroma nekaj listov.

Smrtnost zaradi zastrupitve z jesenskim podleskom v Sloveniji znaša od 10 do 15 odstotkov.

Ni omenjeno

Strokovnjaki opozarjajo, da ljudje pogosto precenjujejo svoje znanje o prepoznavanju rastlin.

Delno: Omenjena je podobnost rastlin in opozorila pred nabiranjem.

V UKC Ljubljana so letos obravnavali pet bolnikov s prebavnimi težavami po obroku čemaža.

Da: Dr. Brvar potrjuje pet letošnjih primerov v UKC Ljubljana.

Zadnji smrtni primeri zaradi tovrstne zastrupitve v Sloveniji so bili zabeleženi leta 2018.

Da: Navedeno, da so o zadnji smrti poročali leta 2018.

Zastrupitev povzroči odpoved vitalnih organov, vključno s srcem, jetri, ledvicami in pljuči.

Da: Članek eksplicitno našteva odpoved teh organov.

Zastrupitev s kolhicinom lahko povzroči tudi odpoved kostnega mozga in izpadanje las.

Da: Članek navaja odpoved mozga po 4-5 dneh in izpadanje las.

Čemaž se od strupenih dvojnikov loči predvsem po značilnem vonju po česnu.

Ni omenjeno

Žrtvi sta strupeno rastlino zamenjali za čemaž oziroma divji por in jo pripravili v obliki solate.

Delno: Potrjena zamenjava za čemaž/divji por, solata ni omenjena.

Svet24

Jesenski podlesek vsebuje izjemno močan strup kolhicin, za katerega ne obstaja protistrup.

Ni omenjeno

Marca sta zaradi zaužitja jesenskega podleska umrla 70-letni moški in 60-letna ženska.

Ni omenjeno

Miran Brvar na splošno odsvetuje nabiranje in uživanje divjih rastlin zaradi visokih tveganj.

Ni omenjeno

Ob sumu na zastrupitev je treba k zdravniku prinesti ostanke zaužite rastline.

Ni omenjeno

Simptomi zastrupitve se ne pojavijo takoj, temveč šele po dveh do 12 urah.

Ni omenjeno

Smrtni odmerek kolhicina je lahko že 10 gramov rastline oziroma le nekaj listov.

Ni omenjeno

Smrtnost zaradi zastrupitve z jesenskim podleskom v Sloveniji znaša od 10 do 15 odstotkov.

Ni omenjeno

Strokovnjaki opozarjajo, da ljudje pogosto precenjujejo svoje znanje o prepoznavanju rastlin.

Delno: Omenja, da nabiralci zlahka zamenjajo rastline kljub znanju.

V UKC Ljubljana so letos obravnavali pet bolnikov s prebavnimi težavami po obroku čemaža.

Ni omenjeno

Zadnji smrtni primeri zaradi tovrstne zastrupitve v Sloveniji so bili zabeleženi leta 2018.

Ni omenjeno

Zastrupitev povzroči odpoved vitalnih organov, vključno s srcem, jetri, ledvicami in pljuči.

Delno: Omenja okvare jeter, srca in pljuč v 1-3 dneh po zastrupitvi.

Zastrupitev s kolhicinom lahko povzroči tudi odpoved kostnega mozga in izpadanje las.

Delno: Omenja izpadanje las po treh tednih, ne pa kostnega mozga.

Čemaž se od strupenih dvojnikov loči predvsem po značilnem vonju po česnu.

Da: Besedilo izpostavlja vonj po česnu kot ključno razliko.

Žrtvi sta strupeno rastlino zamenjali za čemaž oziroma divji por in jo pripravili v obliki solate.

Delno: Omenja zamenjavo čemaža s podleskom, ne pa žrtev ali solate.

Večer

Jesenski podlesek vsebuje izjemno močan strup kolhicin, za katerega ne obstaja protistrup.

Da: Članek navaja kolhicin in potrjuje, da protistrupa ni.

Marca sta zaradi zaužitja jesenskega podleska umrla 70-letni moški in 60-letna ženska.

Da: Potrjeno s strani Mirana Brvarja za marčevska primera.

Miran Brvar na splošno odsvetuje nabiranje in uživanje divjih rastlin zaradi visokih tveganj.

Ne: Svetuje previdnost in pravilno nabiranje, ne pa splošne prepovedi.

Ob sumu na zastrupitev je treba k zdravniku prinesti ostanke zaužite rastline.

Da: Brvar svetuje prinesti ostanke za identifikacijo in zdravljenje.

Simptomi zastrupitve se ne pojavijo takoj, temveč šele po dveh do 12 urah.

Da: Naveden časovni okvir 2 do 12 ur za prebavne težave.

Smrtni odmerek kolhicina je lahko že 10 gramov rastline oziroma le nekaj listov.

Delno: Omenjena nevarnost že pri enem do dveh listih; 10g ni omenjenih.

Smrtnost zaradi zastrupitve z jesenskim podleskom v Sloveniji znaša od 10 do 15 odstotkov.

Da: Brvar navaja, da je smrtnost skoraj 15-odstotna.

Strokovnjaki opozarjajo, da ljudje pogosto precenjujejo svoje znanje o prepoznavanju rastlin.

Delno: Opozorila o previdnosti in zamenjavah implicirajo precenjevanje.

V UKC Ljubljana so letos obravnavali pet bolnikov s prebavnimi težavami po obroku čemaža.

Ni omenjeno

Zadnji smrtni primeri zaradi tovrstne zastrupitve v Sloveniji so bili zabeleženi leta 2018.

Ni omenjeno

Zastrupitev povzroči odpoved vitalnih organov, vključno s srcem, jetri, ledvicami in pljuči.

Delno: Omenjeni srce, jetra, ledvice in zastoj dihanja (pljuča).

Zastrupitev s kolhicinom lahko povzroči tudi odpoved kostnega mozga in izpadanje las.

Delno: Odpoved kostnega mozga je omenjena, izpadanje las pa ne.

Čemaž se od strupenih dvojnikov loči predvsem po značilnem vonju po česnu.

Delno: Omenjen kot divji česen, a opisane so predvsem morfološke razlike.

Žrtvi sta strupeno rastlino zamenjali za čemaž oziroma divji por in jo pripravili v obliki solate.

Da: Moški zamenjal za čemaž, ženska za divji por; jedla kot solato.

Žurnal24

Jesenski podlesek vsebuje izjemno močan strup kolhicin, za katerega ne obstaja protistrup.

Da: Članek potrjuje vsebnost kolhicina in odsotnost protistrupa.

Marca sta zaradi zaužitja jesenskega podleska umrla 70-letni moški in 60-letna ženska.

Delno: Članek navaja 60-letnega moškega in 70-letno žensko to pomlad.

Miran Brvar na splošno odsvetuje nabiranje in uživanje divjih rastlin zaradi visokih tveganj.

Da: Članek neposredno navaja to odsvetovanje dr. Brvarja.

Ob sumu na zastrupitev je treba k zdravniku prinesti ostanke zaužite rastline.

Ni omenjeno

Simptomi zastrupitve se ne pojavijo takoj, temveč šele po dveh do 12 urah.

Delno: Navedeno, da se pojavijo po nekaj urah, ne takoj.

Smrtni odmerek kolhicina je lahko že 10 gramov rastline oziroma le nekaj listov.

Da: Navedeno, da je odmerek 10-50g oziroma nekaj listov.

Smrtnost zaradi zastrupitve z jesenskim podleskom v Sloveniji znaša od 10 do 15 odstotkov.

Ni omenjeno

Strokovnjaki opozarjajo, da ljudje pogosto precenjujejo svoje znanje o prepoznavanju rastlin.

Delno: Omenjena podobnost rastlin in napake pri nabiranju.

V UKC Ljubljana so letos obravnavali pet bolnikov s prebavnimi težavami po obroku čemaža.

Da: Dr. Brvar potrjuje pet primerov v letošnjem letu.

Zadnji smrtni primeri zaradi tovrstne zastrupitve v Sloveniji so bili zabeleženi leta 2018.

Ne: Članek navaja, da sta se letos zgodili dve novi smrti.

Zastrupitev povzroči odpoved vitalnih organov, vključno s srcem, jetri, ledvicami in pljuči.

Da: Članek izrecno našteva odpoved teh organov.

Zastrupitev s kolhicinom lahko povzroči tudi odpoved kostnega mozga in izpadanje las.

Da: Članek navaja obe posledici v kasnejši fazi zastrupitve.

Čemaž se od strupenih dvojnikov loči predvsem po značilnem vonju po česnu.

Ni omenjeno

Žrtvi sta strupeno rastlino zamenjali za čemaž oziroma divji por in jo pripravili v obliki solate.

Delno: Omenjena zamenjava za čemaž in divji por, solata ni omenjena.

Analiza sentimenta

entities

• Čemaž
• Jesenski podlesek
• Bela čmerika
• Center za klinično toksikologijo in farmakologijo
• Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC Ljubljana)
• Ljubljana
• Miran Brvar
• Divji por
• Slovenija
• Brežice
• Šmarnica
• Dolenjska
• Štajerska
• Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

key differences

Bela čmerika

Večina svari pred strupenostjo, Slovenske novice le sumijo.

Brežice

Vsi viri so nevtralni, razlika je le v omembi kraja.

Center za klinično toksikologijo in farmakologijo

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v stopnji izpostavljenosti.

Divji por

Vsi viri so nevtralni; poudarek je le na nevarni zamenjavi.

Dolenjska

Le 24ur in Večer nevtralno navajata regijo v okviru osmrtnic.

Jesenski podlesek

STA poroča nevtralno, ostali poudarjajo smrtno nevarnost.

Ljubljana

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v kontekstu lokacije.

Miran Brvar

Vsi viri so enotno nevtralni; razlik v poročanju ni.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Le Večer jo navaja kot nevtralen vir preventivnih navodil.

Slovenija

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v statističnem poudarku.

Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC Ljubljana)

Vsi viri so nevtralni; razlikujejo se le v statističnih poudarkih.

Čemaž

Kulinarični in zdravilni potencial nasproti nevarnim zamenjavam.

Šmarnica

Enotno negativno: opozorila pred strupenostjo in zamenjavo.

Štajerska

Le 24ur in Večer nevtralno navajata regijo izvora pokojnice.

source analyses

24ur

Bela čmerika

Ni omenjeno

Brežice

Ni omenjeno

Center za klinično toksikologijo in farmakologijo

Nevtralno: Informativno omenjen kot delovna enota govorca.

Divji por

Nevtralno: Omenjen kot rastlina, s katero se strupena zamenja.

Dolenjska

Nevtralno: Informativna navedba regije bivanja pokojne osebe.

Jesenski podlesek

Negativno: Izrecno opisan kot strupena rastlina, vzrok smrti.

Ljubljana

Nevtralno: Omenjena le kot del imena institucije (UKC).

Miran Brvar

Nevtralno: Naveden kot vir informacij in strokovni govorec.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Ni omenjeno

Slovenija

Ni omenjeno

Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC Ljubljana)

Nevtralno: Omenjen kot lokacija dogodka in institucija strokovnjaka.

Čemaž

Nevtralno: Omenjen kot rastlina, s katero se strupena zamenja.

Šmarnica

Ni omenjeno

Štajerska

Nevtralno: Informativna navedba regije bivanja pokojne osebe.

Delo

Bela čmerika

Negativno: Izpostavljena kot nevarna rastlina, ki zavede nabiralce.

Brežice

Ni omenjeno

Center za klinično toksikologijo in farmakologijo

Nevtralno: Omenjen kot institucija, iz katere prihaja strokovnjak.

Divji por

Ni omenjeno

Dolenjska

Ni omenjeno

Jesenski podlesek

Negativno: Opisan kot izjemno strupena rastlina, ki povzroča smrt.

Ljubljana

Nevtralno: Omenjena le v sklopu imena institucije.

Miran Brvar

Nevtralno: Citiran kot strokovni vir in vodja centra brez vrednotenja.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot geografski okvir za tradicijo nabiranja.

Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC Ljubljana)

Nevtralno: Informativna navedba krovne institucije.

Čemaž

Pozitivno: Opisan kot priljubljena, cenjena in užitna sestavina.

Šmarnica

Negativno: Izpostavljena kot nevarna rastlina, ki zavede nabiralce.

Štajerska

Ni omenjeno

Dnevnik

Bela čmerika

Negativno: Označena kot zelo strupena rastlina, ki povzroča težave.

Brežice

Nevtralno: Omenjene le kot kraj bivanja ene izmed žrtev.

Center za klinično toksikologijo in farmakologijo

Nevtralno: Omenjen kot vir informacij in opozoril javnosti.

Divji por

Ni omenjeno

Dolenjska

Ni omenjeno

Jesenski podlesek

Negativno: Opisan kot izjemno strupen, nevaren in usoden dvojnik.

Ljubljana

Nevtralno: Omenjena le kot kraj bivanja ene izmed žrtev.

Miran Brvar

Nevtralno: Citiran kot strokovni vir in vodja centra brez vrednotenja.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Ni omenjeno

Slovenija

Ni omenjeno

Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC Ljubljana)

Nevtralno: Informativna navedba števila obravnavanih bolnikov.

Čemaž

Nevtralno: Osrednji predmet opisa nabiranja in botaničnih lastnosti.

Šmarnica

Negativno: Opisana kot strupena rastlina, ki vpliva na delovanje srca.

Štajerska

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Bela čmerika

Ni omenjeno

Brežice

Nevtralno: Navedene kot lokacija zdravljenja žrtve.

Center za klinično toksikologijo in farmakologijo

Nevtralno: Vir informacij o zastrupitvah in zdravljenju.

Divji por

Nevtralno: Omenjen kot rastlina, s katero ljudje zamenjajo strup.

Dolenjska

Ni omenjeno

Jesenski podlesek

Negativno: Opisan kot izjemno strupena in smrtno nevarna rastlina.

Ljubljana

Nevtralno: Navedena kot lokacija zdravljenja žrtve.

Miran Brvar

Ni omenjeno

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu preteklih tragičnih primerov.

Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC Ljubljana)

Nevtralno: Omenjen kot ustanova, kjer deluje center.

Čemaž

Nevtralno: Omenjen kot rastlina, s katero ljudje zamenjajo strup.

Šmarnica

Ni omenjeno

Štajerska

Ni omenjeno

STA

Bela čmerika

Ni omenjeno

Brežice

Ni omenjeno

Center za klinično toksikologijo in farmakologijo

Nevtralno: Omenjen kot institucija, ki podaja opozorila.

Divji por

Nevtralno: Omenjen v kontekstu zamenjave z nevarno rastlino.

Dolenjska

Ni omenjeno

Jesenski podlesek

Nevtralno: Omenjen kot vzrok zastrupitve brez meta-vrednotenja.

Ljubljana

Nevtralno: Navedena kot kraj dogodka oziroma poročanja.

Miran Brvar

Nevtralno: Naveden kot govorec in strokovni vir informacij.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Ni omenjeno

Slovenija

Ni omenjeno

Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC Ljubljana)

Nevtralno: Informativno omenjen v vlogi institucije, ki poziva.

Čemaž

Nevtralno: Omenjen v kontekstu zamenjave z nevarno rastlino.

Šmarnica

Ni omenjeno

Štajerska

Ni omenjeno

SiOL

Bela čmerika

Ni omenjeno

Brežice

Nevtralno: Omenjen kraj bivanja pokojne osebe.

Center za klinično toksikologijo in farmakologijo

Nevtralno: Podaja strokovna pojasnila in opozorila.

Divji por

Nevtralno: Omenjen kot užitna rastlina v kontekstu zamenjave.

Dolenjska

Ni omenjeno

Jesenski podlesek

Negativno: Opisan kot izjemno strupena in usodna rastlina.

Ljubljana

Nevtralno: Omenjena kot kraj sprejema bolnika.

Miran Brvar

Nevtralno: Omenjen kot vodja centra in vir informacij.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu statistike smrtnih primerov.

Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC Ljubljana)

Nevtralno: Informativna omemba zdravljenja in statistike.

Čemaž

Nevtralno: Omenjen kot užitna rastlina, ki se pogosto zamenja.

Šmarnica

Ni omenjeno

Štajerska

Ni omenjeno

Slovenske Novice

Bela čmerika

Nevtralno: Omenjena kot možen vzrok zastrupitve ob sumu.

Brežice

Nevtralno: Omenjen kraj bivanja pokojne osebe.

Center za klinično toksikologijo in farmakologijo

Nevtralno: Omenjen kot vir podatkov o zastrupitvah.

Divji por

Nevtralno: Omenjen kot rastlina, ki jo je nabiralka zamenjala.

Dolenjska

Ni omenjeno

Jesenski podlesek

Negativno: Opisan kot usodna, strupena rastlina brez protistrupa.

Ljubljana

Nevtralno: Omenjena kot lokacija sprejema bolnika.

Miran Brvar

Nevtralno: Citiran kot strokovni vir in avtoritativni govorec.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Splošna omemba navad prebivalcev v naravi.

Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC Ljubljana)

Nevtralno: Informativna omemba ustanove, kjer so zdravili bolnike.

Čemaž

Nevtralno: Omenjen kot priljubljena rastlina, ki se pogosto zamenja.

Šmarnica

Ni omenjeno

Štajerska

Ni omenjeno

Svet24

Bela čmerika

Negativno: Izpostavljena kot strupena rastlina, ki povzroča zastrupitve.

Brežice

Ni omenjeno

Center za klinično toksikologijo in farmakologijo

Ni omenjeno

Divji por

Ni omenjeno

Dolenjska

Ni omenjeno

Jesenski podlesek

Negativno: Opisan kot zelo strupena rastlina, ki povzroča hude okvare.

Ljubljana

Ni omenjeno

Miran Brvar

Ni omenjeno

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot geografsko območje rastišča čemaža.

Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC Ljubljana)

Ni omenjeno

Čemaž

Pozitivno: Opisan kot priljubljena, zdravilna rastlina in naravna lekarna.

Šmarnica

Negativno: Označena kot izjemno strupena rastlina, nevarna za zamenjavo.

Štajerska

Ni omenjeno

Večer

Bela čmerika

Negativno: Izrecno navedena kot strupena rastlina, nevarna za zamenjavo.

Brežice

Ni omenjeno

Center za klinično toksikologijo in farmakologijo

Nevtralno: Omenjen kot institucija, ki jo vodi govorec.

Divji por

Nevtralno: Omenjen kot rastlina, ki jo je bolnica želela nabrati.

Dolenjska

Nevtralno: Informativna navedba izvora pokojnega bolnika.

Jesenski podlesek

Negativno: Opisan kot smrtno nevarna rastlina, ki povzroča odpoved organov.

Ljubljana

Nevtralno: Omenjena le v sklopu imena zdravstvene ustanove.

Miran Brvar

Nevtralno: Podaja strokovne informacije in opozorila kot govorec.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Nevtralno: Naveden kot vir preventivnih navodil in opozoril.

Slovenija

Ni omenjeno

Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC Ljubljana)

Nevtralno: Informativna navedba kraja zdravljenja in smrti bolnikov.

Čemaž

Pozitivno: Opisan kot zdravilna, užitna in priljubljena rastlina.

Šmarnica

Negativno: Izrecno navedena kot strupena rastlina, nevarna za zamenjavo.

Štajerska

Nevtralno: Informativna navedba izvora pokojne bolnice.

Žurnal24

Bela čmerika

Negativno: Omenjena kot nevarna rastlina v kontekstu zastrupitev.

Brežice

Nevtralno: Omenjene kot kraj bivanja pokojnih oseb.

Center za klinično toksikologijo in farmakologijo

Nevtralno: Omenjen kot vir informacij in opozoril o zastrupitvah.

Divji por

Nevtralno: Omenjen kot rastlina, ki jo ljudje zamenjujejo s strupeno.

Dolenjska

Ni omenjeno

Jesenski podlesek

Negativno: Opisan kot izjemno strupena rastlina, ki povzroča smrt.

Ljubljana

Nevtralno: Omenjena zgolj kot lokacija kliničnega centra.

Miran Brvar

Nevtralno: Citiran kot strokovni vir in avtoriteto brez meta-vrednotenja.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Ni omenjeno

Slovenija

Ni omenjeno

Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC Ljubljana)

Nevtralno: Informativna omemba ustanove, kjer so zdravili bolnike.

Čemaž

Nevtralno: Omenjen kot užitna rastlina, ki je predmet zamenjav.

Šmarnica

Ni omenjeno

Štajerska

Ni omenjeno

Viri

articles

• article order

  11

  body

  Ljubljana, 01. aprila (STA) Marca sta zaradi zaužitja jesenskega podleska, ki sta ga zamenjala za čemaž in divji por, umrla 70-letni moški in 60-letna ženska, je v izjavi za medije povedal vodja centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Miran Brvar. Vodja centra je opozoril, da morajo ...

  language

  slv

  published at

  2026-04-01T11:22:30

  source

  STA

  title

  Marca zaradi zaužitja jesenskega podleska umrla moški in ženska, v UKC Ljubljana pozivajo k previdnosti

  url

  https://www.sta.si/3540719/

• article order

  9

  body

  Na Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana so dejali, da so letos obravnavali že pet bolnikov s prebavnimi težavami po obroku čemaža oz. divjega pora, dve osebi pa sta umrli, in sicer 70-letni moški, ki so ga zdravili v Brežicah, in 60-letna ženska, ki se je zdravila v Ljubljani. Prvi je strupeni jesenski podlesek pomešal s čemažem, ženska pa z divjim porom. Jesenski podlesek vsebuje izjemno močan strup kolhicin, pri katerem je dovolj vsega 10 gramov zaužite rastline in odmerek strupa je že lahko smrtno nevaren. Zelo hudo zastrupitev tako lahko povzroči že zelo majhna količina jesenskega podleska, pri čemer protistrup za kolhicin sploh ne obstaja. Zadnji tragični primer v Sloveniji se je zgodil leta 2018, ko sta umrla zakonca, ki sta prav tako med nabiranjem čemaža po nesreči nabrala jesenski podlesek. Od takrat do letos so v centru za klinično toksikologijo sicer obravnavali na desetine primerov zastrupitve, a na srečo smrtnih primerov ni bilo. Lani so na primer obravnavali osem zastrupitev, ki so se vse srečno končale.

  language

  slv

  published at

  2026-04-01T09:22:23

  source

  RTV Slovenija

  title

  Zaradi strupenega jesenskega podleska letos že dve smrtni žrtvi

  url

  https://www.rtvslo.si/zdravje/zaradi-strupenega-jesenskega-podleska-letos-ze-dve-smrtni-zrtvi/778141

• article order

  13

  body

  Pomlad je čas, ko v gozdu zadiši po čemažu. A pri nabiranju moramo biti previdni, da ga ne zamenjamo za jesenski podlesek. Marca sta v UKC Ljubljana umrla moški in ženska, ki sta namesto čemaža oziroma divjega pora zaužila strupeno divjo rastlino. Gre za prva smrtna primera po letu 2018. Dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo v UKC Ljubljana, je v izjavi za medije pojasnil, da sta osebi umrli zaradi zastrupitve z jesenskim podleskom. 70-letni moški z območja Dolenjske je jesenski podlesek zamešal s čemažem, 60-letna ženska s Štajerske pa z divjim porom. Oba sta strupeno rastlino pripravila v obliki solate. Po obroku so se pojavile prebavne težave, že drugi dan po zastrupitvi pa sta umrla.

  language

  slv

  published at

  2026-04-01T10:23:30

  source

  24ur

  title

  Umrla zaradi zastrupitve: pripravila solato s strupeno rastlino

  url

  https://www.24ur.com/novice/slovenija/jesenski-podlesek.html

• article order

  10

  body

  Pomlad v Sloveniji že tradicionalno pomeni začetek sezone nabiranja divjih rastlin. Po dolgi zimi se številni odpravijo v naravo po prve poganjke regrata in čemaža, ki veljata za priljubljeni in cenjeni sestavini v kulinariki. Toda letošnja sezona se je začela tragično - zaradi zamenjave rastlin sta umrla dva človeka, 70-letni moški in 60-letna ženska, ki sta zmotno zaužila jesenski podlesek, kar je znova opozorilo na resna tveganja, povezana z nabiralništvom. V luči dogodka je izjavo podal tudi vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana, Miran Brvar. Kot je povedal, so na Slovenskem od leta 2000 zabeležili nekaj več kot 40 primerov zastrupitve z jesenskim podleskom, od tega jih je šest umrlo. Smrtnost zaradi zastrupitve s podleskom je tako od 10 do približno 15 odstotna. Glavni razlog za zastrupitve je presenetljiva podobnost med užitnimi in strupenimi rastlinami. Čemaž ima na primer na prvi pogled zelo podobne liste kot jesenski podlesek, šmarnica ali bela čmerika. Prav ta podobnost pogosto zavede tudi izkušene nabiralce, še posebej zgodaj spomladi, ko rastline še niso v cvetu. Jesenski podlesek vsebuje kolhicin - izjemno močan strup, za katerega ne obstaja protistrup. Smrtni odmerek je lahko že nekaj listov. Težava je tudi v tem, da se simptomi ne pojavijo takoj, temveč šele po nekaj urah. Sprva se pojavijo slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu in driska, nato pa lahko v naslednjih dneh pride do odpovedi vitalnih organov, vključno s srcem, jetri in ledvicami. Strokovnjaki opozarjajo, da ljudje pogosto precenjujejo svoje znanje o rastlinah. Raziskave kažejo, da večina posameznikov meni, da rastline dobro pozna, vendar jih v praksi - na primer na fotografijah ali v naravi - prepozna bistveno slabše. Najpogostejši vzrok zastrupitev je prav zamenjava čemaža s strupenimi rastlinami. V Sloveniji raste več kot 3000 vrst rastlin, od tega jih je približno 300 strupenih. Poleg zamenjav so vzroki za zastrupitve tudi nepravilna priprava, pretirano uživanje ali celo namerna uporaba rastlin zaradi njihovih psihoaktivnih učinkov. Kljub tveganjem ostaja nabiranje divjih rastlin v Sloveniji zelo razširjeno. Raziskave kažejo, da večina ljudi vsaj občasno uživa rastline, nabrane v naravi, čemaž pa je ena najpogosteje uporabljenih. Hkrati pa se je izkazalo, da je prav ta rastlina najpogostejši vzrok nenamernih zastrupitev pri odraslih. Strokovnjaki zato poudarjajo, da bi morali poznavanje rastlin in osnov prve pomoči vključiti tudi v širše izobraževanje javnosti. Razlika med užitno in strupeno rastlino je namreč lahko vprašanje življenja ali smrti. V nekaj urah po zaužitju rastline se lahko pojavijo prebavne motnje, bolečine v želodcu, slabost in drugi simptomi, ob katerih je potrebno, kot je poudaril Brvar, takoj posumiti na zastrupitev in temu primerno tudi ukrepati. Že v roku dvanajstih ur se te bolečine lahko prelevijo v odpoved posameznih organov, kar lahko privede tudi do smrtnega izida. Tragični začetek sezone nakazuje, da nabiranje divjih rastlin zahteva znanje in previdnost. Če ob nabiranju obstaja najmanjši dvom, ali je rastlina res prava, je najbolje, da je ne naberemo, saj so posledice napačne presoje lahko usodne.

  language

  slv

  published at

  2026-04-01T10:06:45

  source

  Delo

  title

  Nabiranje divjih rastlin: užitek, ki se lahko konča tragično

  url

  https://www.delo.si/novice/slovenija/nabiranje-divjih-rastlin-uzitek-ki-se-lahko-konca-tragicno

• article order

  5

  body

  Čemaž namreč rad raste v isti soseščini kot nekatere izjemno strupene rastline, ki so mu na prvi pogled zavajajoče podobne. Ker je zamenjava lahko usodna, je ključno, da se v gozd odpravimo oboroženi s pravim znanjem. Letošnja pomlad beleži najbolj črn scenarij po letu 2018. Letošnja sezona nabiranja divjih rastlin, konkretno čemaža, se je začela zelo tragično, saj sta zaradi usodne zamenjave rastlin umrli dve osebi. Po naših zanesljivih informacijah sta življenje izgubila 60-letni moški iz Ljubljane in 70-letna ženska iz Brežic. Iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo so sporočili, da je letošnja slika izjemno resna, saj so obravnavali že pet bolnikov, ki so imeli prebavne težave po obroku čemaža. Vodja centra, zdravnik izr. prof. dr. Miran Brvar, je za Slovenske novice dejal, da tako tragične pomladi ne pomni že dolgo časa. Nazadnje so o smrtnih primerih poročali leta 2018, ko sta po pomotnem zaužitju jesenskega podleska namesto čemaža umrla zakonca. Od leta 2000 do 2018 so zaradi tovrstnih zastrupitev umrli štirje ljudje. Čeprav so v vmesnih letih obravnavali več deset bolnikov s prebavnimi težavami po obroku čemaža, vse do letos smrtnih izidov ni bilo. Za primerjavo: letos so v UKC Ljubljana obravnavali pet bolnikov, lani pa osem. Nevarnost zastrupitve povečuje dejstvo, da se prvi simptomi ne pokažejo takoj, temveč šele po nekaj urah. Bodite pozorni na naslednje zgodnje znake. Pojavijo se slabost, bruhanje in driska, ki je lahko tudi krvava. Prisotne so hude bolečine v trebuhu. Po teh prvih znakih se stanje izjemno hitro poslabša. V prihodnjih dneh lahko pride do odpovedi ključnih organov, kot so srce, jetra, ledvice in pljuča. Tudi če bolnik preživi prve kritične dni, nevarnost še zdaleč ni mimo. Po štirih do petih dneh lahko namreč začne odpovedovati kostni mozeg, kar drastično poveča tveganje za okužbe in krvavitve. Preživelim bolnikom pa lahko po nekaj tednih tudi izpadejo lasje. Vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo opozarja na ključno pravilo: ob vsaki prebavni težavi, ki nastopi po obroku divjih rastlin (predvsem čemaža), je treba nemudoma pomisliti na možnost zastrupitve z jesenskim podleskom ali čmeriko. Če se odpravite k zdravniku, s seboj vedno vzemite ostanke rastline ali njene dele. To bo bolnišničnemu osebju omogočilo lažjo prepoznavo rastline in hitrejše ter ustreznejše ukrepanje Preden sploh začnemo razmišljati o nabiranju, moramo natančno vedeti, kako izgleda pravi čemaž (Allium ursinum). Vaš glavni zaveznik je vonj. Čemaž ima močan, prepoznaven vonj po česnu. Če list pomencate med prsti, mora izrazito zadišati. Listi so suličaste do eliptične oblike, svetlo do temno zeleni in imajo izrazit pecelj. Iz tal vedno poganjajo posamično (vsak list ima svoj pecelj). Ko cveti - običajno kasneje spomladi -, ima čudovite, zvezdaste bele cvetove, zbrane v socvetje na vrhu stebla. Najpogostejše in najbolj nevarne zamenjave se zgodijo s tremi rastlinami. Poznavanje njihovih značilnosti vam lahko reši življenje. 1. Jesenski podlesek (Colchicum autumnale) - Izjemno strupen! To je najnevarnejši dvojnik, saj zaužitje že majhnih količin povzroči hude zastrupitve in pogosto smrt, saj vsebuje močan strup kolhicin. Raste na vlažnih travnikih in v svetlih gozdovih, pogosto pomešan s čemažem. Ključna razlika: Listi jesenskega podleska nimajo peclja. Iz tal poganjajo v rozeti, tako da en list na dnu objema drugega (so tulčasto zviti). Listi so nekoliko bolj togi, mesnati in na spodnji strani temnejši. Nimajo vonja po česnu. 2. Šmarnica (Convallaria majalis) - Strupene vsebujejo glikozide Šmarnica je lepa, a strupena rastlina, ki vpliva na delovanje srca. Ključna razlika: Pri šmarnici iz tal poženeta po dva lista skupaj, ki se pri dnu objemata (nimata ločenih pecljev, ki bi rasla neposredno iz zemlje). Listi so bolj bledo zeleni, manj svetleči in bolj togi kot pri čemažu. Nimajo vonja po česnu. 3. Bela čmerika (Veratrum album) - Zelo strupena Raste nekoliko kasneje in pogosteje v višjih legah, a se občasno znajde na istih rastiščih kot čemaž. Zaužitje povzroči hude prebavne in srčne težave. Ključna razlika: Njeni listi so izrazito vzdolžno nagubani (podobno kot harmonika) in premenjalno nameščeni na močnem, mesnatem steblu. Nimajo vonja po česnu.

  language

  slv

  published at

  2026-04-01T07:14:36

  source

  Dnevnik

  title

  Tragična sezona nabiranja čemaža: dve smrtni žrtvi zaradi zamenjave z jesenskim podleskom

  url

  https://www.dnevnik.si/nedeljski/aktualno/tragicna-sezona-nabiranja-cemaza-dve-smrtni-zrtvi-zaradi-zamenjave-z-jesenskim-podleskom-2793824/

• article order

  7

  body

  Moški in ženska sta umrla v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana dva dni po zaužitju jesenskega podleska, je v izjavi za medije povedal vodja centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Miran Brvar. "70-letni moški z območja Dolenjske je čemaž zamenjal z jesenskim podleskom, medtem ko je 60-letna bolnica z območja Štajerske pojedla jesenski podlesek namesto divjega pora," je dejal Brvar. Rastlini sta pripravila v obliki solate, nakar so se pojavile prebavne težave. Zastrupitev z jesenskim podleskom se pokaže s prebavnimi težavami približno dve do 12 ur po obroku, je poudaril. Običajno se pri bolnikih pojavi slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu in huda driska, dva do tri dni pozneje pa se razvije odpoved več organov, in sicer srca, ledvic, jeter, kostnega mozga, temu pa lahko sledi tudi smrt zaradi šoka, zastoja srca ali zastoja dihanja. Če bolnik prvo fazo preživi, pa lahko umre tudi zaradi hude okužbe ob zavrtju kostnega mozga. Vodja centra je opozoril, da morajo ljudje ob pojavu prebavnih težav po zaužitju divjih rastlin, predvsem čemaža, zaradi možne zastrupitve z jesenskim podleskom, čmeriko ali šmarnico čim hitreje poiskati urgentno zdravniško pomoč in s seboj prinesti ostanke zaužite rastline, kar lahko pomaga pri identifikaciji rastline in pri zdravljenju. Zastrupitev lahko potrdijo tudi z dokazom kolhicina v krvi. "Od leta 2000 smo obravnavali nekaj čez 40 primerov zastrupitev z jesenskim podleskom. Če štejemo še zadnja dva primera, jih je šest umrlo, kar pomeni, da je smrtnost skoraj 15-odstotna," je povedal. Prebivalci, ki nabirajo oziroma uživajo divje rastline, se morajo zavedati, da protistrupa proti strupu jesenskega podleska, kolhicinu, ni in da bolnike lahko zdravijo le simptomatsko oziroma podporno. "Bolniki dobijo zdravila za lajšanje bolečin, proti slabosti, podporna zdravljenja, lahko tudi hemodializo v primeru ledvične odpovedi, potem spodbujamo rast krvnih celic z zdravili, vendar to ni vedno učinkovito," je opozoril Brvar. Ker je nastopila sezona čemaža, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) znova pripravili primerjavo štirih rastlin, ki so si med seboj podobne, a je le ena užitna. "Odtrgajmo vsak list posebej, saj med čemažem pogosto raste jesenski podlesek, pa tudi šmarnica in bela čmerika," opozarjajo. Ključne razlike so, da ima čemaž vidno stebelce, njegovi listi so mehki, tanki in nežni, pišejo. Pri podlesku stebla ni, listi se ovijajo drug okoli drugega in so debelejši, robustni in z izrazitimi žilami. Šmarnica pa ima podobne liste kot čemaž, a so ti trši in rastejo v parih, rastlina pa ima svoj značilen, močen vonj. Pripravili so tudi grafični prikaz razlik med temi rastlinami in opozorili, da je zastrupitev lahko smrtno nevarna že pri enem do dveh listih. Na nacionalnem portalu o hrani in prehrani Prehrana.si je tudi objavljen daljši članek o čemažu, ki mu nekateri pravijo tudi divji česen in je v spomladanskih dneh vse bolj priljubljen, gre pa sicer za rastlino, katere uporaba je bila zelo razširjena že v preteklosti. Pravijo, da je izvor njegovega imena povezan z ljudskimi pravljicami, v katerih medved po prebujenju iz zimske hibernacije zaužije rastline čemaža, da bi iz telesa odstranil toksine in si povrnil moči. "V 8. stoletju je Karel Veliki v kmetijskem zakoniku zapovedal gojenje nekaterih rastlin na kmetijskih gospodarstvih, med drugimi tudi čemaža. Posledično se je razširila tudi njegova uporaba. Kasneje v srednjem veku je čemaž izpodrinil česen, ki je slovel po veliki zdravilni moči," še navedejo kot zanimivost. In tudi tam poudarijo, da je pri nabiranju potrebna izjemna previdnost: "Naj nas ne zavedejo obsežni sestoji, ne žanjimo rastlin vsepovprek. Odtrgajmo vsak list posebej, da se nam med nabrane rastline ne prikrade kakšna strupena, ki uspeva na istem rastišču in je čemažu podobna." Pojasnijo tudi, zakaj je čemaž zdravilen oziroma priljubljen. "Čemaž ima zanimivo hranilno sestavo, saj poleg eteričnih olj vsebuje še sladkorje, flavonoide, žveplove spojine, mineralne snovi in vitamine, med katerimi je najbolj zastopan vitamin C."

  language

  slv

  published at

  2026-04-01T12:47:44

  source

  Večer

  title

  Poznate razlike med čemažem in strupenimi rastlinami? Dve osebi marca umrli zaradi te zamenjave

  url

  https://vecer.com/maribor/aktualno/poznate-razlike-med-cemazem-in-strupenimi-rastlinami-dve-osebi-marca-umrli-zaradi-te-zamenjave-10410605

• article order

  0

  body

  Pomlad je čas, ko Slovenci množično drvimo v naravo. Po dolgi zimi vsi komaj čakamo prvega regrata in nato še čemaža, ki sta med najbolj priljubljenimi divjimi rastlinami. A letošnja sezona nabiranja se je začela tragično. Zaradi usodne zamenjave rastlin sta umrli dve osebi. Po naših neuradnih informacijah sta umrla 60-letni moški, ki so ga sprejeli v Ljubljani, in 70-letna ženska iz Brežic. Oba so zdravili v UKC Ljubljana, tam sta v dveh dneh po zaužitju strupene rastline tudi umrla. Po podatkih Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo je letošnja slika skrb vzbujajoča, so potrdili za Slovenske novice. "V letošnjem letu smo obravnavali pet bolnikov s prebavnimi težavami po obroku čemaža. Eden od njih je umrl, ker je zaužil jesenski podlesek. Ena bolnica pa je zamenjala divji por z jesenskim podleskom in prav tako umrla," navaja vodja centra zdravnik izr. prof. dr. Miran Brvar, dr. med. Tako tragične pomladi v centru za zastrupitve že dolgo ni bilo. Nazadnje so o zastrupitvi s smrtnim izidom poročali leta 2018, ko sta umrla zakonca, ki sta nabirala čemaž, a sta po pomoti nabrala in zaužila jesenski podlesek. Od leta 2000 do leta 2018 so umrli štirje ljudje, v naslednjih letih pa so v centru obravnavali več deset bolnikov s prebavnimi težavami po obroku čemaža, vendar brez smrtnih primerov vse do letos. Lani so sicer v UKC Ljubljana obravnavali osem bolnikov, letos pet. Zamenjava se zgodi zaradi podobnosti užitnih in strupenih divjih rastlin. Čemaž, jesenski podlesek in nekatere druge rastline imajo na prvi pogled zelo podobne podolgovate zelene liste, kar vodi v nevarne zamenjave. Jesenski podlesek vsebuje kolhicin, izjemno močan strup. Smrtni odmerek znaša od 10 do 50 gramov, kar pomeni približno dve celotni rastlini. Ker ljudje nabirajo predvsem liste, je lahko za usodno zastrupitev dovolj že nekaj listov. Prav zato izr. prof. dr. Brvar na splošno odsvetuje nabiranje in uživanje divjih rastlin. "Nabiralci čemaža morajo vedeti, da protistrupa za zastrupitev s kolhicinom, strupom iz jesenskega podleska, nimamo. V primeru zamenjave obstaja velika verjetnost hudega poteka zastrupitve, ki se lahko konča tudi s smrtjo," opozarja izkušeni zdravnik. Nevarnost zastrupitve še stopnjuje dejstvo, da se prvi simptomi pojavijo šele po nekaj urah. Pojavijo se slabost, bruhanje, hude bolečine v trebuhu in driska, ki je lahko tudi krvava. Nato se stanje hitro poslabša. V naslednjih dneh lahko pride do odpovedi srca, jeter, ledvic in pljuč. Tudi če bolnik preživi prve dni, nevarnost še zdaleč ni mimo. Po štirih do petih dneh začne odpovedovati kostni mozeg, kar pomeni večje tveganje za okužbe in krvavitve. Po nekaj tednih lahko bolnikom izpadejo lasje. Vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo izr. prof. dr. Miran Brvar zato opozarja, da je ob vsaki prebavni težavi po obroku divjih rastlin, predvsem čemaža, treba pomisliti na zastrupitev z jesenskim podleskom ali čmeriko: "Ob vsakem sumu na zastrupitev s strupeno rastlino priporočamo čimprejšnji pregled pri zdravniku v urgentni ambulanti. Rastlino, njene dele ali ostanke vedno vzemite s seboj k zdravniku, saj bodo tako v bolnišnici lažje prepoznali rastlino in ustrezno ukrepali."

  language

  slv

  published at

  2026-04-01T03:07:58

  source

  Slovenske Novice

  title

  Jesenski podlesek usoden za dva nabiralca: moški je nabiral čemaž, ženska pa divji por

  url

  https://slovenskenovice.delo.si/novice/kronika/doma/jesenski-podlesek-usoden-za-dva-nabiralca-moski-je-nabiral-cemaz-zenska-pa-divji-por-video

• article order

  3

  body

  Med nabiranjem pomladnih rastlin, med katere spadajo regrat, čemaž in divji por, sta po poročanju Slovenskih novic letošnjo pomlad življenje izgubili že dve osebi. Po njihovih neuradnih informacijah sta umrla 60-letni moški, ki so ga sprejeli v Ljubljani, in 70-letna ženska iz Brežic, oba pa so zdravili v ljubljanskem kliničnem centru, kjer sta preminila v dveh dneh po zaužitju strupenega jesenskega podleska. "V letošnjem letu smo obravnavali pet bolnikov s prebavnimi težavami po obroku čemaža. Eden od njih je umrl, ker je zaužil jesenski podlesek. Ena bolnica pa je zamenjala divji por z jesenskim podleskom in prav tako umrla," je za omenjeni portal potrdil vodja Centra za klinično toksikologijo. Zamenjava užitnih rastlin s strupenimi se zgodi zaradi podobnosti listov. Čemaž, jesenski podlesek in druge rastline imajo namreč na prvi pogled zelo podobne podolgovate zelene liste. Jesenski podlesek je sicer strupen zaradi vsebnosti kolhicina, izjemno močnega strupa, usodno pa je lahko zaužitje le nekaj listov. Prvi simptomi zastrupitve, kot so slabost, bruhanje, hude bolečine v trebuhu in driska, se pojavijo šele po nekaj urah, nato pa se stanje hitro poslabša. V nekaj dneh lahko pride do odpovedi srca, jeter, ledvic in pljuč, v štirih do petih dneh pa začne odpovedovati tudi kostni mozeg, navajajo na portalu. Ker protistrupa za zastrupitev s kolhicinom nimamo, na Centru za klinično toksikologijo odsvetujejo nabiranje in uživanje divjih rastlin, ob tem pa v primeru zaužitja ob prvih sumih zastrupitve takoj svetujejo obisk zdravnika. V Sloveniji smrtnega primera zaradi zaužitja strupene rastline nismo zabeležili že od leta 2018, ko sta umrla zakonca, ki sta namesto čemaža zaužila jesenski podlesek, od leta 2000 do 2018 pa so umrli štirje ljudje. Lansko leto so v UKC Ljubljana obravnavali osem bolnikov.

  language

  slv

  published at

  2026-04-01T08:21:16

  source

  SiOL

  title

  Po zaužitju strupene rastline letos umrli že dve osebi

  url

  https://siol.net/novice/slovenija/po-zauzitju-strupene-rastline-letos-umrli-ze-dve-osebi-688327

• article order

  2

  body

  Pomladno nabiranje čemaža, ki ga mnogi povezujejo z zdravjem in prvim okusom narave, se je letos za dve osebi končalo tragično. Po neuradnih informacijah Slovenskih novic sta zaradi usodne zamenjave rastlin to pomlad umrla 60-letni moški in 70-letna ženska iz Brežic. Oba so zdravili v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, kjer sta v dveh dneh po zaužitju strupene rastline umrla. "V letošnjem letu smo obravnavali pet bolnikov s prebavnimi težavami po obroku čemaža. Eden od njih je umrl, ker je zaužil jesenski podlesek. Ena bolnica pa je zamenjala divji por z jesenskim podleskom in prav tako umrla," za Slovenske novice navaja vodja centra zdravnik izr. prof. dr. Miran Brvar, dr. med. Na centru za zastrupitve poudarjajo, da tako tragične pomladi niso beležili že več let. Nazadnje so o smrtnem primeru zaradi zamenjave rastlin poročali leta 2018, ko sta umrla zakonca, ki sta namesto čemaža po pomoti nabrala in zaužila jesenski podlesek. Od leta 2000 do leta 2018 so zaradi takšnih zastrupitev umrli štirje ljudje. V naslednjih letih so v UKC Ljubljana obravnavali več deset bolnikov s prebavnimi težavami po obroku čemaža, vendar brez smrtnih primerov. Lani so obravnavali osem bolnikov, letos pet. Do zamenjav prihaja predvsem zaradi podobnosti med užitnimi in strupenimi divjimi rastlinami. Čemaž, jesenski podlesek in nekatere druge rastline imajo na prvi pogled zelo podobne podolgovate zelene liste, zato lahko pri nabiranju hitro pride do napake. Jesenski podlesek vsebuje kolhicin, izjemno močan strup. Smrtni odmerek znaša od 10 do 50 gramov, kar pomeni približno dve celi rastlini. Ker ljudje pri nabiranju največkrat trgajo prav liste, je lahko za usodno zastrupitev dovolj že nekaj listov. Prav zaradi tega dr. Brvar na splošno odsvetuje nabiranje in uživanje divjih rastlin. Opozarja, da protistrupa za zastrupitev s kolhicinom ni. Če pride do zamenjave z jesenskim podleskom, obstaja velika verjetnost hudega poteka zastrupitve, ki se lahko konča tudi s smrtjo. Nevarnost zastrupitve dodatno povečuje dejstvo, da se prvi znaki ne pojavijo takoj. Prve težave nastopijo šele po nekaj urah in vključujejo slabost, bruhanje, hude bolečine v trebuhu ter drisko, ki je lahko tudi krvava. Nato se stanje lahko hitro poslabša. V naslednjih dneh lahko pride do odpovedi srca, jeter, ledvic in pljuč. Tudi če bolnik preživi prve dni, nevarnost še ni mimo. Po štirih ali petih dneh lahko začne odpovedovati kostni mozeg, kar pomeni večje tveganje za okužbe in krvavitve. Po nekaj tednih lahko pride tudi do izpadanja las. Na Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo zato opozarjajo, da je treba ob vsaki prebavni težavi po obroku divjih rastlin, predvsem čemaža, pomisliti tudi na možnost zastrupitve z jesenskim podleskom ali čmeriko.

  language

  slv

  published at

  2026-04-01T07:30:11

  source

  Žurnal24

  title

  Tragedija pri nabiranju čemaža: Umrli dve osebi

  url

  https://www.zurnal24.si/slovenija/cemaz-smrt-brezice-456927

• article order

  14

  body

  Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo. Čemaž je ena najbolj priljubljenih spomladanskih rastlin, a pri njegovem nabiranju se skriva resno tveganje. Zaradi podobnosti s strupenimi rastlinami, kot so šmarnica, jesenski podlesek in čmerika, vsako leto prihaja do zastrupitev. Ena sama napaka lahko povzroči hude zdravstvene posledice, zato je natančno prepoznavanje ključnega pomena. Čemaž in razlogi za priljubljenost Čemaž je zelo priljubljena zdravilna rastlina, ki smo ji nadeli mnoga prikupna imena, kot je denimo gozdni, divji ali medvedji česen. Uvrščamo ga v rod lukov, vsebuje pa še močnejše zdravilne učinkovine kot njegov sorodnik česen, po katerem je podedoval značilen oster vonj. Čemaž ni le nepogrešljiva divja sestavina v kuhinji, temveč tudi prava naravna lekarna. Že stoletja ga uporabljajo za razstrupljanje telesa, krepitev imunskega sistema in zniževanje krvnega tlaka. Njegov močan vonj po česnu ga ločuje od drugih rastlin, a prav ta vonj ni vedno dovolj za varno prepoznavanje, saj ga imajo listi le, če jih pomanemo med prsti. Zato je pri nabiranju potrebna dodatna previdnost - zmota lahko vodi do hude zastrupitve. Previdno pri nabiranju! V Sloveniji lahko čemaž najdemo skoraj povsod, raste predvsem v senčnatih bukovih, hrastovih in gabrovih gozdovih, nabiramo pa ga od marca do maja. Pri nabiranju je potrebno biti zelo previden, čemaž je namreč podoben trem zelo strupenim rastlinam in sicer jesenskemu podlesku, šmarnici in čmeriki. Kako se čemaž razlikuje od strupenih rastlin? Poleg značilnega vonja po česnu, ki ga nima nobena od omenjenih strupenih rastlin, je pomembno vedeti, da ima čemaž gladke, mehke liste, ki izraščajo posamično iz tal, medtem ko strupene rastline, kot sta šmarnica in jesenski podlesek, pogosto poganjajo več listov iz enega stebla. Čemaževi cvetovi so drobni, beli in rastejo v kroglasti kobuli, medtem ko ima šmarnica značilne viseče zvončke, jesenski podlesek pa cveti rožnato in šele jeseni. Kaj se zgodi, če zaužite napačno rastlino? Jesenski podlesek - ob zaužitju jesenskega podleska nastopi zastrupitev. Pri slednji se pojavi bruhanje, krvava driska in hude bolečine v trebuhu. V roku enega do treh dni po zastrupitvi pride do okvar jeter, srca, pljuč in trebušne slinavke. Bolnikom, ki preživijo začetno fazo zastrupitve, grozi nevarnost okužbe in krvavitve, po preteku treh tednov jim lahko izpadejo tudi lasje. Čmerika - tudi ob zaužitju bele čmerike nastopi zastrupitev, katere simptomi so slabost, bruhanje, glavobol, driska, skakajoč in nekoliko meglen vid, upočasnjen srčni utrip, mravljinčenje, splošna oslabelost, nizek krvni tlak, pa tudi izguba zavesti. Šmarnica - Čeprav se zdi skoraj nemogoče, da bi dišečo rastlino zamenjali s čemažem, pa tudi za šmarnico velja, da jo nabiralci zaradi suličastih listov zlahka zamenjamo za zdravilno rastlino. Zel je izjemno strupena, ob zaužitju prevelikega odmerka nastopi slabost, bruhanje, omotica, glavobol in motnje srčnega utripa.

  language

  slv

  published at

  2026-04-01T08:42:43

  source

  Svet24

  title

  Nabirate čemaž? Tako ga ločite od šmarnice, podleska in čmerike

  url

  https://svet24.si/njena/zdravje/domaca-lekarna/cemaz-zastrupitev-podlesek-smarnica-cmerika-1805343

source scope

analyzed source count

10

omitted articles

• article order

  4

  body

  V UKC Ljubljana opozarjajo na pazljivost ob nabiranju in uživanju divjih rastlin, ki jih ljudje pogosto zamenjujejo s čemažem Marca sta zaradi zaužitja jesenskega podleska, ki sta ga zamenjala za čemaž in divji por, umrla moški in ženska. V UKC Ljubljana zato opozarjajo na pazljivost ob nabiranju in uživanju divjih rastlin, ki jih ljudje pogosto zamenjujejo s čemažem. Zaužitje jesenskega podleska, čmerike ali šmarnice lahko vodi v zastrupitev in celo smrt. Moški in ženska sta umrla v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana dva dni po zaužitju jesenskega podleska, je v izjavi za medije povedal vodja centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Miran Brvar. "70-letni moški z območja Dolenjske je čemaž zamenjal z jesenskim podleskom, medtem ko je 60-letna bolnica z območja Štajerske pojedla jesenski podlesek namesto divjega pora," je dejal Brvar. Rastlini sta pripravila v obliki solate, nakar so se pojavile prebavne težave. Zastrupitev z jesenskim podleskom se pokaže s prebavnimi težavami približno dve do 12 ur po obroku, je poudaril. Običajno se pri bolnikih pojavi slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu in huda driska, dva do tri dni pozneje pa se razvije odpoved več organov, in sicer srca, ledvic, jeter, kostnega mozga, temu pa lahko sledi tudi smrt zaradi šoka, zastoja srca ali zastoja dihanja. Če bolnik prvo fazo preživi, pa lahko umre tudi zaradi hude okužbe ob zavrtju kostnega mozga. Vodja centra je opozoril, da morajo ljudje ob pojavu prebavnih težav po zaužitju divjih rastlin, predvsem čemaža, zaradi možne zastrupitve z jesenskim podleskom, čmeriko ali šmarnico čim hitreje poiskati urgentno zdravniško pomoč in s seboj prinesti ostanke zaužite rastline, kar lahko pomaga pri identifikaciji rastline in pri zdravljenju. Zastrupitev lahko potrdijo tudi z dokazom kolhicina v krvi. "Od leta 2000 smo obravnavali nekaj čez 40 primerov zastrupitev z jesenskim podleskom. Če štejemo še zadnja dva primera, jih je šest umrlo, kar pomeni, da je smrtnost skoraj 15-odstotna," je povedal. Prebivalci, ki nabirajo oziroma uživajo divje rastline, se morajo zavedati, da protistrupa proti strupu jesenskega podleska, kolhicinu, ni in da bolnike lahko zdravijo le simptomatsko oziroma podporno. "Bolniki dobijo zdravila za lajšanje bolečin, proti slabosti, podporna zdravljenja, lahko tudi hemodializo v primeru ledvične odpovedi, potem spodbujamo rast krvnih celic z zdravili, vendar to ni vedno učinkovito," je opozoril Brvar.

  language

  slv

  published at

  2026-04-01T14:40:55

  source

  Primorski Dnevnik

  title

  Zaradi zaužitja divjih rastlin, podobnih čemažu, umrli dve osebi

  url

  https://www.primorski.eu/se/zaradi-zauzitja-divjih-rastlin-podobnih-cemazu-umrli-dve-osebi-DX2154036

• article order

  12

  body

  Marca sta v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana umrla 70-letni moški in 60-letna ženska zaradi zastrupitve z jesenskim podleskom, ki sta ga pomotoma zaužila namesto užitnih divjih rastlin. Po besedah vodje centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Mirana Brvarja je moški z območja Dolenjske jesenski podlesek zamenjal za čemaž, ženska s Štajerske pa za divji por. Oba sta rastlino pripravila kot solato, kmalu po zaužitju pa so se pojavile resne zdravstvene težave. Zastrupitev z jesenskim podleskom se običajno začne s prebavnimi simptomi, kot so slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu in huda driska, ki se pojavijo v obdobju od dveh do dvanajstih ur po zaužitju. V naslednjih dneh lahko pride do odpovedi več organov, vključno s srcem, ledvicami, jetri in kostnim mozgom. V najhujših primerih to vodi v smrt zaradi šoka, zastoja srca ali dihanja. Tudi bolniki, ki preživijo začetno fazo, so lahko kasneje življenjsko ogroženi zaradi hudih okužb. Strokovnjaki opozarjajo, da ljudje pogosto zamenjujejo čemaž z nevarnimi rastlinami, kot so jesenski podlesek, čmerika in šmarnica. Vse te rastline vsebujejo strupene snovi, ki lahko povzročijo hude zastrupitve. Posebej zaskrbljujoče je, da za strup jesenskega podleska, kolhicin, ne obstaja protistrup. Zdravljenje je zato omejeno na lajšanje simptomov in podporo delovanju organov, kar pa ni vedno uspešno. Zdravniki svetujejo, naj ljudje ob kakršnih koli prebavnih težavah po zaužitju divjih rastlin nemudoma poiščejo zdravniško pomoč. Pomembno je tudi, da s seboj prinesejo ostanke zaužite rastline, saj to lahko bistveno pripomore k hitrejši in pravilni diagnozi.

  language

  slv

  published at

  2026-04-02T04:34:29

  source

  Lokalec.si

  title

  V UKC zaradi zastrupitve umrli dve osebi, bodite previdni

  url

  https://www.lokalec.si/v-ukc-zaradi-zastrupitve-umrli-dve-osebi-bodite-previdni/

• article order

  6

  body

  V UKC Ljubljana zato opozarjajo na pazljivost ob nabiranju in uživanju divjih rastlin, ki jih ljudje pogosto zamenjujejo s čemažem. Zaužitje jesenskega podleska, čmerike ali šmarnice lahko vodi v zastrupitev in celo smrt. Moški in ženska sta umrla v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana dva dni po zaužitju jesenskega podleska, je v izjavi za medije povedal vodja centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Miran Brvar. "70-letni moški z območja Dolenjske je čemaž zamenjal z jesenskim podleskom, medtem ko je 60-letna bolnica z območja Štajerske pojedla jesenski podlesek namesto divjega pora," je dejal Brvar. Rastlini sta pripravila v obliki solate, nakar so se pojavile prebavne težave. Zastrupitev z jesenskim podleskom se pokaže s prebavnimi težavami približno dve do 12 ur po obroku, je poudaril. Običajno se pri bolnikih pojavi slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu in huda driska, dva do tri dni pozneje pa se razvije odpoved več organov, in sicer srca, ledvic, jeter, kostnega mozga, temu pa lahko sledi tudi smrt zaradi šoka, zastoja srca ali zastoja dihanja. Če bolnik prvo fazo preživi, pa lahko umre tudi zaradi hude okužbe ob zavrtju kostnega mozga. Vodja centra je opozoril, da morajo ljudje ob pojavu prebavnih težav po zaužitju divjih rastlin, predvsem čemaža, zaradi možne zastrupitve z jesenskim podleskom, čmeriko ali šmarnico čim hitreje poiskati urgentno zdravniško pomoč in s seboj prinesti ostanke zaužite rastline, kar lahko pomaga pri identifikaciji rastline in pri zdravljenju. Zastrupitev lahko potrdijo tudi z dokazom kolhicina v krvi. "Od leta 2000 smo obravnavali nekaj čez 40 primerov zastrupitev z jesenskim podleskom. Če štejemo še zadnja dva primera, jih je šest umrlo, kar pomeni, da je smrtnost skoraj 15-odstotna," je povedal. Prebivalci, ki nabirajo oziroma uživajo divje rastline, se morajo zavedati, da protistrupa proti strupu jesenskega podleska, kolhicinu, ni in da bolnike lahko zdravijo le simptomatsko oziroma podporno. "Bolniki dobijo zdravila za lajšanje bolečin, proti slabosti, podporna zdravljenja, lahko tudi hemodializo v primeru ledvične odpovedi, potem spodbujamo rast krvnih celic z zdravili, vendar to ni vedno učinkovito," je opozoril Brvar.

  language

  slv

  published at

  2026-04-01T13:42:46

  source

  Reporter

  title

  To je rastlina, ki ubija neprevidne Slovence

  url

  https://reporter.si/clanek/slovenija/jesenski-podlesek-cemaz-divji-por-smarnica-1890197

omitted source count

3

total source count

13