SURS: Prebivalci Slovenije pred svetovnim dnem zdravja z dobro samooceno zdravja 5.4.2026
Statistični urad RS je pred svetovnim dnem zdravja objavil podatke, po katerih približno 66 % prebivalcev Slovenije svoje zdravstveno stanje ocenjuje kot dobro ali zelo dobro, kar je rahlo pod povprečjem EU (68 %). Analiza razkriva močno povezavo med zdravim življenjskim slogom in počutjem, saj tisti z boljšo samooceno zdravja pogosteje uživajo sadje in zelenjavo, hkrati pa so ženske v povprečju bolj športno aktivne kot moški. Na področju zdravstvenega sistema so tekoči izdatki za varstvo v letu 2023 znašali 9,3 % BDP, kar Slovenijo uvršča na 10. mesto v EU, čeprav poraba na prebivalca ostaja pod evropskim povprečjem. Zaradi staranja prebivalstva se povečujejo tudi izdatki za dolgotrajno oskrbo, ki so narasli za 12 %, storitve pa prejema že več kot 76.000 oseb, večinoma na svojih domovih.
Infografika
Analiza trditev
| Trditev | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | Dnevnik | Večer | Svet24 | Lokalec.si | ljnovice.si |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Zaposleni v Sloveniji so bili v letu 2024 povprečno bolniško odsotni 21 koledarskih dni. | Večina potrjuje 2024, RTV in STA pa opozarjata na leto 2022. | Delno: Naslov omenja 21 dni, a besedilo navaja leto 2024 v kontekstu poročila. | Delno: Naslov omenja 21 dni, a vsebina se nanaša na leto 2022. | Da: Članek navaja točno to številko za leto 2024. | Da: Besedilo neposredno potrjuje podatek za leto 2024. | Da: Besedilo neposredno navaja 21 dni za leto 2024. | Da: Besedilo neposredno navaja podatek za leto 2024. | Da: Besedilo neposredno potrjuje podatek za leto 2024. | Da: Članek navaja 21 dni odsotnosti za leto 2024. |
| Približno 66 odstotkov prebivalcev Slovenije svoje zdravstveno stanje ocenjuje kot dobro ali zelo dobro. | STA navaja 70 %, ostali viri pa potrjujejo podatek 66 %. | Delno: Članek navaja, da je takih 7 od 10 prebivalcev (70 %). | Da: Besedilo navaja natanko ta podatek. | Da: Članek navaja 66 % za Slovenijo glede na podatke Sursa. | Da: Surs navaja podatek 66 % za Slovenijo. | Da: Surs navaja približno 66 % takšnega mnenja v Sloveniji. | Da: Navedeno je, da je bilo takšnega mnenja 66 % prebivalcev. | Da: Navedeno je, da je bilo takšnega mnenja okoli 66 % prebivalcev. | Da: Naveden je podatek 66,2 % za Slovenijo. |
| Starejši od 64 let pogosteje uživajo sadje in zelenjavo kot mlajše generacije. | Večina potrjuje, Svet24 je nejasen, STA in 24ur molčita. | Ni omenjeno | Da: Članek izrecno navaja, da starejši uživajo oboje pogosteje. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje pogostejše uživanje pri starejših od 64 let. | Da: Navedeno je, da starejši od 64 let uživajo sadje in zelenjavo pogosteje. | Delno: Navedeno je, da starejši uživajo pogosteje, ni pa eksplicitne primerjave. | Da: Navedeno je, da starejši uživajo sadje in zelenjavo pogosteje. | Da: Navedeno je, da starejši od 64 let uživajo oboje pogosteje. |
| Ženske so imele v povprečju 25 dni bolniškega staleža, kar je 8 dni več kot moški. | Večina potrjuje; STA edina trditve sploh ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje 25 dni za ženske, kar je 8 dni več od moških. | Da: Besedilo potrjuje 25 dni za ženske in 8 dni razlike. | Da: Članek navaja 25 dni za ženske, kar je 8 dni več od moških. | Da: Članek potrjuje 25 dni za ženske in 8 dni razlike. | Da: Članek potrjuje 25 dni za ženske in 8 dni razlike. | Da: Članek navaja 25 dni za ženske, kar je 8 dni več od moških. | Da: Besedilo potrjuje 25 dni za ženske, kar je 8 dni več od moških. |
| Slovenija je po samooceni zdravstvenega stanja prebivalcev pod povprečjem Evropske unije. | Večina potrjuje s podatki, STA molči, ljnovice so najtočnejše. | Ni omenjeno | Da: Slovenija (66 %) je pod povprečjem EU (68 %). | Da: Slovenija (66 %) je pod povprečjem EU (68 %). | Da: Slovenija (66 %) je pod povprečjem EU (68 %). | Da: Slovenija (66 %) je pod povprečjem EU (68 %). | Da: Slovenija (66 %) je pod povprečjem EU (68 %). | Da: Slovenija (66 %) je pod povprečjem EU (68 %). | Da: Slovenija (66,2 %) je pod povprečjem EU (68,5 %). |
| Zelenjavo vsaj enkrat na dan zaužije 69 odstotkov, sadje pa 62 odstotkov prebivalcev Slovenije. | Večina virov podatke potrjuje, le STA jih sploh ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Podatki se ujemajo z navedbami za prebivalce nad 16 let. | Da: Članek navaja točno te odstotke za prebivalce nad 16 let. | Da: Podatki se ujemajo z navedbami v članku za prebivalce nad 16 let. | Da: Navedeni deleži 69 % za zelenjavo in 62 % za sadje. | Da: Podatki se ujemajo z navedbami v članku. | Da: Podatki se ujemajo z navedbami za prebivalce nad 16 let. | Da: Članek navaja točno ta dva odstotka za lani. |
| Ženske so bolniško odsotne večkrat, vendar so njihove posamezne odsotnosti krajše kot pri moških. | Skoraj vsi viri trditev potrjujejo, le STA je ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Surs poroča o pogostejših, a krajših odsotnostih žensk. | Da: Besedilo neposredno potrjuje to razmerje. | Da: Članek neposredno potrjuje to razmerje v pogostosti in trajanju. | Da: Besedilo izrecno navaja večkratno, a krajšo odsotnost žensk. | Da: Besedilo dobesedno potrjuje to trditev. | Da: Besedilo neposredno potrjuje to razmerje. | Da: Članek neposredno potrjuje to trditev. |
| Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo v Sloveniji so leta 2023 znašali 9,3 odstotka BDP. | Večina potrjuje; STA in 24ur podatka sploh ne navajata. | Ni omenjeno | Da: Podatek je neposredno naveden za leto 2023. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje delež 9,3 % BDP za leto 2023. | Da: Navedeno je, da so leta 2023 znašali 9,3 % BDP. | Da: Podatek je neposredno naveden v besedilu. | Da: Podatek se ujema z navedbo v besedilu za leto 2023. | Da: Članek eksplicitno navaja 9,3 % BDP za leto 2023. |
| Slovenija je za zdravstvo namenila 3121 evrov na prebivalca, kar je pod povprečjem EU. | Večina potrjuje znesek, STA in 24ur pa trditve ne omenjata. | Ni omenjeno | Da: Naveden znesek 3121 € je pod povprečjem EU (3835 €). | Ni omenjeno | Da: Naveden znesek 3121 EUR je pod povprečjem EU (3835 EUR). | Da: Znesek 3121 EUR je pod povprečjem EU (3835 EUR). | Da: Naveden je znesek 3121 EUR in primerjava s povprečjem EU. | Da: Znesek 3121 EUR je pod povprečjem EU, ki znaša 3835 EUR. | Da: Znesek 3.121 EUR je pod povprečjem EU, ki znaša 3.835 EUR. |
| Največ bolniške odsotnosti je v pomurski statistični regiji, najmanj pa v osrednjeslovenski. | Večina virov potrjuje skrajnosti, STA in RTV pa molčita. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek izrecno navaja ti dve regiji kot skrajnosti. | Da: Besedilo izrecno navaja obe regiji kot skrajnosti. | Da: Članek potrjuje obe skrajnosti po regijah. | Da: Članek neposredno potrjuje obe regiji. | Da: Članek izrecno izpostavlja ti dve regiji kot skrajnosti. | Da: Besedilo potrjuje obe skrajnosti po regijah. |
| Izdatki za dolgotrajno oskrbo so se v letu 2023 povečali za 12 odstotkov na 955 milijonov evrov. | Večina virov potrjuje rast, osrednji mediji pa jo ignorirajo. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje 12-odstotno rast na 955 milijonov evrov. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Podatek o 12 % rasti na 955 milijonov EUR je v besedilu. | Da: Članek navaja znesek 955 milijonov in 12-odstotno rast. | Da: Besedilo potrjuje 12-odstotno rast na 955 milijonov evrov. | Da: Podatki o 12-odstotni rasti in 955 milijonih so v besedilu. |
| 79 odstotkov dolgotrajne oskrbe je financirane iz javnih virov, 21 odstotkov pa iz zasebnih. | Večina virov potrjuje deleža, STA, 24ur in Dnevnik ju zamolčijo. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja točno to razmerje financiranja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Navedena je točna struktura financiranja 79 % javno / 21 % zasebno. | Da: Podatki o financiranju se ujemajo z besedilom. | Da: Navedena sta deleža 79 % za javne in 21 % za zasebne vire. | Da: Članek navaja točno to razmerje financiranja. |
| Skoraj 35 odstotkov prebivalcev Slovenije se s športom ukvarja vsaj enkrat na dan. | Le ljnovice.si trditev potrjujejo, ostali viri jo prezrejo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Navedeno je, da se 35 % prebivalcev ukvarja s športom vsak dan. |
| Dejavnosti povezane z zdravjem je po internetu izvedlo 60 odstotkov prebivalcev. | Le ljnovice.si navajajo podatek, ostali viri ga ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Podatek 60 % za dejavnosti prek interneta je v besedilu. |
claims
- Zaposleni v Sloveniji so bili v letu 2024 povprečno bolniško odsotni 21 koledarskih dni.
- Približno 66 odstotkov prebivalcev Slovenije svoje zdravstveno stanje ocenjuje kot dobro ali zelo dobro.
- Starejši od 64 let pogosteje uživajo sadje in zelenjavo kot mlajše generacije.
- Ženske so imele v povprečju 25 dni bolniškega staleža, kar je 8 dni več kot moški.
- Slovenija je po samooceni zdravstvenega stanja prebivalcev pod povprečjem Evropske unije.
- Zelenjavo vsaj enkrat na dan zaužije 69 odstotkov, sadje pa 62 odstotkov prebivalcev Slovenije.
- Ženske so bolniško odsotne večkrat, vendar so njihove posamezne odsotnosti krajše kot pri moških.
- Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo v Sloveniji so leta 2023 znašali 9,3 odstotka BDP.
- Slovenija je za zdravstvo namenila 3121 evrov na prebivalca, kar je pod povprečjem EU.
- Največ bolniške odsotnosti je v pomurski statistični regiji, najmanj pa v osrednjeslovenski.
- Izdatki za dolgotrajno oskrbo so se v letu 2023 povečali za 12 odstotkov na 955 milijonov evrov.
- 79 odstotkov dolgotrajne oskrbe je financirane iz javnih virov, 21 odstotkov pa iz zasebnih.
- Skoraj 35 odstotkov prebivalcev Slovenije se s športom ukvarja vsaj enkrat na dan.
- Dejavnosti povezane z zdravjem je po internetu izvedlo 60 odstotkov prebivalcev.
key differences
- 79 odstotkov dolgotrajne oskrbe je financirane iz javnih virov, 21 odstotkov pa iz zasebnih.
- Večina virov potrjuje deleža, STA, 24ur in Dnevnik ju zamolčijo.
- Dejavnosti povezane z zdravjem je po internetu izvedlo 60 odstotkov prebivalcev.
- Le ljnovice.si navajajo podatek, ostali viri ga ne omenjajo.
- Izdatki za dolgotrajno oskrbo so se v letu 2023 povečali za 12 odstotkov na 955 milijonov evrov.
- Večina virov potrjuje rast, osrednji mediji pa jo ignorirajo.
- Največ bolniške odsotnosti je v pomurski statistični regiji, najmanj pa v osrednjeslovenski.
- Večina virov potrjuje skrajnosti, STA in RTV pa molčita.
- Približno 66 odstotkov prebivalcev Slovenije svoje zdravstveno stanje ocenjuje kot dobro ali zelo dobro.
- STA navaja 70 %, ostali viri pa potrjujejo podatek 66 %.
- Skoraj 35 odstotkov prebivalcev Slovenije se s športom ukvarja vsaj enkrat na dan.
- Le ljnovice.si trditev potrjujejo, ostali viri jo prezrejo.
- Slovenija je po samooceni zdravstvenega stanja prebivalcev pod povprečjem Evropske unije.
- Večina potrjuje s podatki, STA molči, ljnovice so najtočnejše.
- Slovenija je za zdravstvo namenila 3121 evrov na prebivalca, kar je pod povprečjem EU.
- Večina potrjuje znesek, STA in 24ur pa trditve ne omenjata.
- Starejši od 64 let pogosteje uživajo sadje in zelenjavo kot mlajše generacije.
- Večina potrjuje, Svet24 je nejasen, STA in 24ur molčita.
- Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo v Sloveniji so leta 2023 znašali 9,3 odstotka BDP.
- Večina potrjuje; STA in 24ur podatka sploh ne navajata.
- Zaposleni v Sloveniji so bili v letu 2024 povprečno bolniško odsotni 21 koledarskih dni.
- Večina potrjuje 2024, RTV in STA pa opozarjata na leto 2022.
- Zelenjavo vsaj enkrat na dan zaužije 69 odstotkov, sadje pa 62 odstotkov prebivalcev Slovenije.
- Večina virov podatke potrjuje, le STA jih sploh ne omenja.
- Ženske so bolniško odsotne večkrat, vendar so njihove posamezne odsotnosti krajše kot pri moških.
- Skoraj vsi viri trditev potrjujejo, le STA je ne omenja.
- Ženske so imele v povprečju 25 dni bolniškega staleža, kar je 8 dni več kot moški.
- Večina potrjuje; STA edina trditve sploh ne omenja.
source analyses
- 24ur
- 79 odstotkov dolgotrajne oskrbe je financirane iz javnih virov, 21 odstotkov pa iz zasebnih.
- Ni omenjeno
- Dejavnosti povezane z zdravjem je po internetu izvedlo 60 odstotkov prebivalcev.
- Ni omenjeno
- Izdatki za dolgotrajno oskrbo so se v letu 2023 povečali za 12 odstotkov na 955 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Največ bolniške odsotnosti je v pomurski statistični regiji, najmanj pa v osrednjeslovenski.
- Da: Članek izrecno navaja ti dve regiji kot skrajnosti.
- Približno 66 odstotkov prebivalcev Slovenije svoje zdravstveno stanje ocenjuje kot dobro ali zelo dobro.
- Da: Članek navaja 66 % za Slovenijo glede na podatke Sursa.
- Skoraj 35 odstotkov prebivalcev Slovenije se s športom ukvarja vsaj enkrat na dan.
- Ni omenjeno
- Slovenija je po samooceni zdravstvenega stanja prebivalcev pod povprečjem Evropske unije.
- Da: Slovenija (66 %) je pod povprečjem EU (68 %).
- Slovenija je za zdravstvo namenila 3121 evrov na prebivalca, kar je pod povprečjem EU.
- Ni omenjeno
- Starejši od 64 let pogosteje uživajo sadje in zelenjavo kot mlajše generacije.
- Ni omenjeno
- Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo v Sloveniji so leta 2023 znašali 9,3 odstotka BDP.
- Ni omenjeno
- Zaposleni v Sloveniji so bili v letu 2024 povprečno bolniško odsotni 21 koledarskih dni.
- Da: Članek navaja točno to številko za leto 2024.
- Zelenjavo vsaj enkrat na dan zaužije 69 odstotkov, sadje pa 62 odstotkov prebivalcev Slovenije.
- Da: Članek navaja točno te odstotke za prebivalce nad 16 let.
- Ženske so bolniško odsotne večkrat, vendar so njihove posamezne odsotnosti krajše kot pri moških.
- Da: Besedilo neposredno potrjuje to razmerje.
- Ženske so imele v povprečju 25 dni bolniškega staleža, kar je 8 dni več kot moški.
- Da: Besedilo potrjuje 25 dni za ženske in 8 dni razlike.
- Dnevnik
- 79 odstotkov dolgotrajne oskrbe je financirane iz javnih virov, 21 odstotkov pa iz zasebnih.
- Ni omenjeno
- Dejavnosti povezane z zdravjem je po internetu izvedlo 60 odstotkov prebivalcev.
- Ni omenjeno
- Izdatki za dolgotrajno oskrbo so se v letu 2023 povečali za 12 odstotkov na 955 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Največ bolniške odsotnosti je v pomurski statistični regiji, najmanj pa v osrednjeslovenski.
- Da: Besedilo izrecno navaja obe regiji kot skrajnosti.
- Približno 66 odstotkov prebivalcev Slovenije svoje zdravstveno stanje ocenjuje kot dobro ali zelo dobro.
- Da: Surs navaja podatek 66 % za Slovenijo.
- Skoraj 35 odstotkov prebivalcev Slovenije se s športom ukvarja vsaj enkrat na dan.
- Ni omenjeno
- Slovenija je po samooceni zdravstvenega stanja prebivalcev pod povprečjem Evropske unije.
- Da: Slovenija (66 %) je pod povprečjem EU (68 %).
- Slovenija je za zdravstvo namenila 3121 evrov na prebivalca, kar je pod povprečjem EU.
- Da: Naveden znesek 3121 EUR je pod povprečjem EU (3835 EUR).
- Starejši od 64 let pogosteje uživajo sadje in zelenjavo kot mlajše generacije.
- Da: Članek potrjuje pogostejše uživanje pri starejših od 64 let.
- Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo v Sloveniji so leta 2023 znašali 9,3 odstotka BDP.
- Da: Članek potrjuje delež 9,3 % BDP za leto 2023.
- Zaposleni v Sloveniji so bili v letu 2024 povprečno bolniško odsotni 21 koledarskih dni.
- Da: Besedilo neposredno potrjuje podatek za leto 2024.
- Zelenjavo vsaj enkrat na dan zaužije 69 odstotkov, sadje pa 62 odstotkov prebivalcev Slovenije.
- Da: Podatki se ujemajo z navedbami v članku za prebivalce nad 16 let.
- Ženske so bolniško odsotne večkrat, vendar so njihove posamezne odsotnosti krajše kot pri moških.
- Da: Članek neposredno potrjuje to razmerje v pogostosti in trajanju.
- Ženske so imele v povprečju 25 dni bolniškega staleža, kar je 8 dni več kot moški.
- Da: Članek navaja 25 dni za ženske, kar je 8 dni več od moških.
- Lokalec.si
- 79 odstotkov dolgotrajne oskrbe je financirane iz javnih virov, 21 odstotkov pa iz zasebnih.
- Da: Navedena sta deleža 79 % za javne in 21 % za zasebne vire.
- Dejavnosti povezane z zdravjem je po internetu izvedlo 60 odstotkov prebivalcev.
- Ni omenjeno
- Izdatki za dolgotrajno oskrbo so se v letu 2023 povečali za 12 odstotkov na 955 milijonov evrov.
- Da: Besedilo potrjuje 12-odstotno rast na 955 milijonov evrov.
- Največ bolniške odsotnosti je v pomurski statistični regiji, najmanj pa v osrednjeslovenski.
- Da: Članek izrecno izpostavlja ti dve regiji kot skrajnosti.
- Približno 66 odstotkov prebivalcev Slovenije svoje zdravstveno stanje ocenjuje kot dobro ali zelo dobro.
- Da: Navedeno je, da je bilo takšnega mnenja okoli 66 % prebivalcev.
- Skoraj 35 odstotkov prebivalcev Slovenije se s športom ukvarja vsaj enkrat na dan.
- Ni omenjeno
- Slovenija je po samooceni zdravstvenega stanja prebivalcev pod povprečjem Evropske unije.
- Da: Slovenija (66 %) je pod povprečjem EU (68 %).
- Slovenija je za zdravstvo namenila 3121 evrov na prebivalca, kar je pod povprečjem EU.
- Da: Znesek 3121 EUR je pod povprečjem EU, ki znaša 3835 EUR.
- Starejši od 64 let pogosteje uživajo sadje in zelenjavo kot mlajše generacije.
- Da: Navedeno je, da starejši uživajo sadje in zelenjavo pogosteje.
- Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo v Sloveniji so leta 2023 znašali 9,3 odstotka BDP.
- Da: Podatek se ujema z navedbo v besedilu za leto 2023.
- Zaposleni v Sloveniji so bili v letu 2024 povprečno bolniško odsotni 21 koledarskih dni.
- Da: Besedilo neposredno potrjuje podatek za leto 2024.
- Zelenjavo vsaj enkrat na dan zaužije 69 odstotkov, sadje pa 62 odstotkov prebivalcev Slovenije.
- Da: Podatki se ujemajo z navedbami za prebivalce nad 16 let.
- Ženske so bolniško odsotne večkrat, vendar so njihove posamezne odsotnosti krajše kot pri moških.
- Da: Besedilo neposredno potrjuje to razmerje.
- Ženske so imele v povprečju 25 dni bolniškega staleža, kar je 8 dni več kot moški.
- Da: Članek navaja 25 dni za ženske, kar je 8 dni več od moških.
- RTV Slovenija
- 79 odstotkov dolgotrajne oskrbe je financirane iz javnih virov, 21 odstotkov pa iz zasebnih.
- Da: Članek navaja točno to razmerje financiranja.
- Dejavnosti povezane z zdravjem je po internetu izvedlo 60 odstotkov prebivalcev.
- Ni omenjeno
- Izdatki za dolgotrajno oskrbo so se v letu 2023 povečali za 12 odstotkov na 955 milijonov evrov.
- Da: Članek potrjuje 12-odstotno rast na 955 milijonov evrov.
- Največ bolniške odsotnosti je v pomurski statistični regiji, najmanj pa v osrednjeslovenski.
- Ni omenjeno
- Približno 66 odstotkov prebivalcev Slovenije svoje zdravstveno stanje ocenjuje kot dobro ali zelo dobro.
- Da: Besedilo navaja natanko ta podatek.
- Skoraj 35 odstotkov prebivalcev Slovenije se s športom ukvarja vsaj enkrat na dan.
- Ni omenjeno
- Slovenija je po samooceni zdravstvenega stanja prebivalcev pod povprečjem Evropske unije.
- Da: Slovenija (66 %) je pod povprečjem EU (68 %).
- Slovenija je za zdravstvo namenila 3121 evrov na prebivalca, kar je pod povprečjem EU.
- Da: Naveden znesek 3121 € je pod povprečjem EU (3835 €).
- Starejši od 64 let pogosteje uživajo sadje in zelenjavo kot mlajše generacije.
- Da: Članek izrecno navaja, da starejši uživajo oboje pogosteje.
- Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo v Sloveniji so leta 2023 znašali 9,3 odstotka BDP.
- Da: Podatek je neposredno naveden za leto 2023.
- Zaposleni v Sloveniji so bili v letu 2024 povprečno bolniško odsotni 21 koledarskih dni.
- Delno: Naslov omenja 21 dni, a vsebina se nanaša na leto 2022.
- Zelenjavo vsaj enkrat na dan zaužije 69 odstotkov, sadje pa 62 odstotkov prebivalcev Slovenije.
- Da: Podatki se ujemajo z navedbami za prebivalce nad 16 let.
- Ženske so bolniško odsotne večkrat, vendar so njihove posamezne odsotnosti krajše kot pri moških.
- Da: Surs poroča o pogostejših, a krajših odsotnostih žensk.
- Ženske so imele v povprečju 25 dni bolniškega staleža, kar je 8 dni več kot moški.
- Da: Članek potrjuje 25 dni za ženske, kar je 8 dni več od moških.
- STA
- 79 odstotkov dolgotrajne oskrbe je financirane iz javnih virov, 21 odstotkov pa iz zasebnih.
- Ni omenjeno
- Dejavnosti povezane z zdravjem je po internetu izvedlo 60 odstotkov prebivalcev.
- Ni omenjeno
- Izdatki za dolgotrajno oskrbo so se v letu 2023 povečali za 12 odstotkov na 955 milijonov evrov.
- Ni omenjeno
- Največ bolniške odsotnosti je v pomurski statistični regiji, najmanj pa v osrednjeslovenski.
- Ni omenjeno
- Približno 66 odstotkov prebivalcev Slovenije svoje zdravstveno stanje ocenjuje kot dobro ali zelo dobro.
- Delno: Članek navaja, da je takih 7 od 10 prebivalcev (70 %).
- Skoraj 35 odstotkov prebivalcev Slovenije se s športom ukvarja vsaj enkrat na dan.
- Ni omenjeno
- Slovenija je po samooceni zdravstvenega stanja prebivalcev pod povprečjem Evropske unije.
- Ni omenjeno
- Slovenija je za zdravstvo namenila 3121 evrov na prebivalca, kar je pod povprečjem EU.
- Ni omenjeno
- Starejši od 64 let pogosteje uživajo sadje in zelenjavo kot mlajše generacije.
- Ni omenjeno
- Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo v Sloveniji so leta 2023 znašali 9,3 odstotka BDP.
- Ni omenjeno
- Zaposleni v Sloveniji so bili v letu 2024 povprečno bolniško odsotni 21 koledarskih dni.
- Delno: Naslov omenja 21 dni, a besedilo navaja leto 2024 v kontekstu poročila.
- Zelenjavo vsaj enkrat na dan zaužije 69 odstotkov, sadje pa 62 odstotkov prebivalcev Slovenije.
- Ni omenjeno
- Ženske so bolniško odsotne večkrat, vendar so njihove posamezne odsotnosti krajše kot pri moških.
- Ni omenjeno
- Ženske so imele v povprečju 25 dni bolniškega staleža, kar je 8 dni več kot moški.
- Ni omenjeno
- Svet24
- 79 odstotkov dolgotrajne oskrbe je financirane iz javnih virov, 21 odstotkov pa iz zasebnih.
- Da: Podatki o financiranju se ujemajo z besedilom.
- Dejavnosti povezane z zdravjem je po internetu izvedlo 60 odstotkov prebivalcev.
- Ni omenjeno
- Izdatki za dolgotrajno oskrbo so se v letu 2023 povečali za 12 odstotkov na 955 milijonov evrov.
- Da: Članek navaja znesek 955 milijonov in 12-odstotno rast.
- Največ bolniške odsotnosti je v pomurski statistični regiji, najmanj pa v osrednjeslovenski.
- Da: Članek neposredno potrjuje obe regiji.
- Približno 66 odstotkov prebivalcev Slovenije svoje zdravstveno stanje ocenjuje kot dobro ali zelo dobro.
- Da: Navedeno je, da je bilo takšnega mnenja 66 % prebivalcev.
- Skoraj 35 odstotkov prebivalcev Slovenije se s športom ukvarja vsaj enkrat na dan.
- Ni omenjeno
- Slovenija je po samooceni zdravstvenega stanja prebivalcev pod povprečjem Evropske unije.
- Da: Slovenija (66 %) je pod povprečjem EU (68 %).
- Slovenija je za zdravstvo namenila 3121 evrov na prebivalca, kar je pod povprečjem EU.
- Da: Naveden je znesek 3121 EUR in primerjava s povprečjem EU.
- Starejši od 64 let pogosteje uživajo sadje in zelenjavo kot mlajše generacije.
- Delno: Navedeno je, da starejši uživajo pogosteje, ni pa eksplicitne primerjave.
- Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo v Sloveniji so leta 2023 znašali 9,3 odstotka BDP.
- Da: Podatek je neposredno naveden v besedilu.
- Zaposleni v Sloveniji so bili v letu 2024 povprečno bolniško odsotni 21 koledarskih dni.
- Da: Besedilo neposredno navaja podatek za leto 2024.
- Zelenjavo vsaj enkrat na dan zaužije 69 odstotkov, sadje pa 62 odstotkov prebivalcev Slovenije.
- Da: Podatki se ujemajo z navedbami v članku.
- Ženske so bolniško odsotne večkrat, vendar so njihove posamezne odsotnosti krajše kot pri moških.
- Da: Besedilo dobesedno potrjuje to trditev.
- Ženske so imele v povprečju 25 dni bolniškega staleža, kar je 8 dni več kot moški.
- Da: Članek potrjuje 25 dni za ženske in 8 dni razlike.
- Večer
- 79 odstotkov dolgotrajne oskrbe je financirane iz javnih virov, 21 odstotkov pa iz zasebnih.
- Da: Navedena je točna struktura financiranja 79 % javno / 21 % zasebno.
- Dejavnosti povezane z zdravjem je po internetu izvedlo 60 odstotkov prebivalcev.
- Ni omenjeno
- Izdatki za dolgotrajno oskrbo so se v letu 2023 povečali za 12 odstotkov na 955 milijonov evrov.
- Da: Podatek o 12 % rasti na 955 milijonov EUR je v besedilu.
- Največ bolniške odsotnosti je v pomurski statistični regiji, najmanj pa v osrednjeslovenski.
- Da: Članek potrjuje obe skrajnosti po regijah.
- Približno 66 odstotkov prebivalcev Slovenije svoje zdravstveno stanje ocenjuje kot dobro ali zelo dobro.
- Da: Surs navaja približno 66 % takšnega mnenja v Sloveniji.
- Skoraj 35 odstotkov prebivalcev Slovenije se s športom ukvarja vsaj enkrat na dan.
- Ni omenjeno
- Slovenija je po samooceni zdravstvenega stanja prebivalcev pod povprečjem Evropske unije.
- Da: Slovenija (66 %) je pod povprečjem EU (68 %).
- Slovenija je za zdravstvo namenila 3121 evrov na prebivalca, kar je pod povprečjem EU.
- Da: Znesek 3121 EUR je pod povprečjem EU (3835 EUR).
- Starejši od 64 let pogosteje uživajo sadje in zelenjavo kot mlajše generacije.
- Da: Navedeno je, da starejši od 64 let uživajo sadje in zelenjavo pogosteje.
- Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo v Sloveniji so leta 2023 znašali 9,3 odstotka BDP.
- Da: Navedeno je, da so leta 2023 znašali 9,3 % BDP.
- Zaposleni v Sloveniji so bili v letu 2024 povprečno bolniško odsotni 21 koledarskih dni.
- Da: Besedilo neposredno navaja 21 dni za leto 2024.
- Zelenjavo vsaj enkrat na dan zaužije 69 odstotkov, sadje pa 62 odstotkov prebivalcev Slovenije.
- Da: Navedeni deleži 69 % za zelenjavo in 62 % za sadje.
- Ženske so bolniško odsotne večkrat, vendar so njihove posamezne odsotnosti krajše kot pri moških.
- Da: Besedilo izrecno navaja večkratno, a krajšo odsotnost žensk.
- Ženske so imele v povprečju 25 dni bolniškega staleža, kar je 8 dni več kot moški.
- Da: Članek potrjuje 25 dni za ženske in 8 dni razlike.
- ljnovice.si
- 79 odstotkov dolgotrajne oskrbe je financirane iz javnih virov, 21 odstotkov pa iz zasebnih.
- Da: Članek navaja točno to razmerje financiranja.
- Dejavnosti povezane z zdravjem je po internetu izvedlo 60 odstotkov prebivalcev.
- Da: Podatek 60 % za dejavnosti prek interneta je v besedilu.
- Izdatki za dolgotrajno oskrbo so se v letu 2023 povečali za 12 odstotkov na 955 milijonov evrov.
- Da: Podatki o 12-odstotni rasti in 955 milijonih so v besedilu.
- Največ bolniške odsotnosti je v pomurski statistični regiji, najmanj pa v osrednjeslovenski.
- Da: Besedilo potrjuje obe skrajnosti po regijah.
- Približno 66 odstotkov prebivalcev Slovenije svoje zdravstveno stanje ocenjuje kot dobro ali zelo dobro.
- Da: Naveden je podatek 66,2 % za Slovenijo.
- Skoraj 35 odstotkov prebivalcev Slovenije se s športom ukvarja vsaj enkrat na dan.
- Da: Navedeno je, da se 35 % prebivalcev ukvarja s športom vsak dan.
- Slovenija je po samooceni zdravstvenega stanja prebivalcev pod povprečjem Evropske unije.
- Da: Slovenija (66,2 %) je pod povprečjem EU (68,5 %).
- Slovenija je za zdravstvo namenila 3121 evrov na prebivalca, kar je pod povprečjem EU.
- Da: Znesek 3.121 EUR je pod povprečjem EU, ki znaša 3.835 EUR.
- Starejši od 64 let pogosteje uživajo sadje in zelenjavo kot mlajše generacije.
- Da: Navedeno je, da starejši od 64 let uživajo oboje pogosteje.
- Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo v Sloveniji so leta 2023 znašali 9,3 odstotka BDP.
- Da: Članek eksplicitno navaja 9,3 % BDP za leto 2023.
- Zaposleni v Sloveniji so bili v letu 2024 povprečno bolniško odsotni 21 koledarskih dni.
- Da: Članek navaja 21 dni odsotnosti za leto 2024.
- Zelenjavo vsaj enkrat na dan zaužije 69 odstotkov, sadje pa 62 odstotkov prebivalcev Slovenije.
- Da: Članek navaja točno ta dva odstotka za lani.
- Ženske so bolniško odsotne večkrat, vendar so njihove posamezne odsotnosti krajše kot pri moških.
- Da: Članek neposredno potrjuje to trditev.
- Ženske so imele v povprečju 25 dni bolniškega staleža, kar je 8 dni več kot moški.
- Da: Besedilo potrjuje 25 dni za ženske, kar je 8 dni več od moških.
Analiza sentimenta
| Entiteta | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | Dnevnik | Večer | Svet24 | Lokalec.si | ljnovice.si |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Slovenija | Vsi viri enotno in nevtralno podajajo le zdravstveno statistiko. | Nevtralno: Podatki o zdravstvenem stanju prebivalcev brez vrednotenja. | Nevtralno: Podatki o zdravju in izdatkih brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: Podatki o zdravju in bolniški odsotnosti brez vrednotenja. | Nevtralno: Informativna navedba statističnih podatkov o zdravju. | Nevtralno: Podatki o zdravju in izdatkih brez vrednotenja. | Nevtralno: Omenjena v okviru statističnih podatkov o zdravju in BDP. | Nevtralno: Podatki o zdravju in izdatkih brez vrednotenja. | Nevtralno: informativna navedba statističnih podatkov o zdravju |
| Statistični urad RS (Surs) | Vsi viri so enotno nevtralni; razlik v poročanju ni. | Nevtralno: Naveden kot vir statističnih podatkov. | Nevtralno: Naveden kot vir statističnih podatkov. | Nevtralno: Naveden kot vir statističnih podatkov. | Nevtralno: Naveden kot vir podatkov brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: Naveden kot vir statističnih podatkov. | Nevtralno: Naveden kot vir statističnih izračunov in podatkov. | Nevtralno: Naveden kot vir statističnih podatkov. | Nevtralno: naveden kot vir podatkov brez meta-vrednotenja |
| Evropska unija (EU) | Vsi viri so povsem enotni; razlik v poročanju ni. | Nevtralno: Omenjena v kontekstu primerjave kazalnikov zdravja. | Nevtralno: Uporabljena kot referenčni okvir za primerjavo podatkov. | Nevtralno: Omenjena le kot statistično povprečje za primerjavo. | Nevtralno: Uporabljena kot statistično povprečje za primerjavo. | Nevtralno: Uporabljena kot statistično povprečje za primerjavo. | Nevtralno: Uporabljena kot referenčni okvir za primerjavo podatkov. | Nevtralno: Uporabljena kot referenčni okvir za primerjavo. | Nevtralno: uporabljena kot statistično povprečje za primerjavo |
| Irska | Vsi viri so enotno nevtralni, razlik v interpretaciji ni. | Nevtralno: Omenjena v okviru statistične primerjave znotraj EU. | Nevtralno: Omenjena v kontekstu izdatkov in samoocene zdravja. | Nevtralno: Informativna omemba v okviru statistike o zdravju. | Nevtralno: Omenjena v okviru statistike o zdravju in izdatkih. | Nevtralno: Omenjena v kontekstu deleža zdravja in izdatkov. | Nevtralno: Omenjena v statistiki glede zdravja in izdatkov. | Nevtralno: Omenjena v statistiki o zdravju in izdatkih. | Nevtralno: omenjena v okviru statistike o zdravju in izdatkih |
| Malta | Vsi viri enotno in nevtralno povzemajo zdravstveno statistiko. | Nevtralno: Omenjena v okviru statistične primerjave znotraj EU. | Nevtralno: Informativna navedba visokega deleža dobre samoocene. | Nevtralno: Informativna omemba v okviru statistike o zdravju. | Nevtralno: Omenjena le kot država z visokim deležem dobrega zdravja. | Nevtralno: Omenjena le kot država z visokim deležem zdravja. | Nevtralno: Informativna navedba v statistiki o zdravstvenem stanju. | Nevtralno: Omenjena v statistiki o samooceni zdravja. | Nevtralno: omenjena le kot država z visokim deležem dobrega zdravja |
| Litva | Vsi viri enotno in nevtralno povzemajo le zdravstveno statistiko. | Nevtralno: Omenjena v okviru statistične primerjave znotraj EU. | Nevtralno: Informativna navedba nizkega deleža dobre samoocene. | Nevtralno: Informativna omemba v okviru statistike o zdravju. | Nevtralno: Omenjena le v okviru statistične primerjave. | Nevtralno: Omenjena le v statističnem okviru nizkega deleža. | Nevtralno: Informativna navedba v statistiki o zdravstvenem stanju. | Nevtralno: Omenjena v statistiki o samooceni zdravja. | Nevtralno: informativna navedba v statistični primerjavi |
| Latvija | Vsi viri enotno in nevtralno povzemajo le zdravstveno statistiko. | Nevtralno: Omenjena v okviru statistične primerjave znotraj EU. | Nevtralno: Informativna navedba nizkega deleža dobre samoocene. | Nevtralno: Informativna omemba v okviru statistike o zdravju. | Nevtralno: Omenjena le v okviru statistične primerjave. | Nevtralno: Omenjena le v statističnem okviru nizkega deleža. | Nevtralno: Informativna navedba v statistiki o zdravstvenem stanju. | Nevtralno: Omenjena v statistiki o samooceni zdravja. | Nevtralno: informativna navedba v statistični primerjavi |
| Pomurska statistična regija | Enotno nevtralna statistika bolniških odsotnosti; RTV molči. | Nevtralno: Navedena v okviru regionalne statistike zdravja. | Ni omenjeno | Nevtralno: Informativna omemba glede trajanja bolniške odsotnosti. | Nevtralno: Informativna omemba v povezavi z bolniško odsotnostjo. | Nevtralno: Omenjena v statistiki o bolniški odsotnosti. | Nevtralno: Omenjena v statistiki o bolniški odsotnosti. | Nevtralno: Omenjena v statistiki o bolniški odsotnosti. | Nevtralno: informativna navedba o dolžini bolniškega staleža |
| Osrednjeslovenska statistična regija | Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju regije. | Nevtralno: Navedena v okviru regionalne statistike zdravja. | Ni omenjeno | Nevtralno: Informativna omemba glede trajanja bolniške odsotnosti. | Nevtralno: Informativna omemba v povezavi z bolniško odsotnostjo. | Nevtralno: Omenjena v statistiki o bolniški odsotnosti. | Nevtralno: Omenjena v statistiki o bolniški odsotnosti. | Nevtralno: Omenjena v statistiki o bolniški odsotnosti. | Nevtralno: informativna navedba o dolžini bolniškega staleža |
| Nemčija | Vsi viri so nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjena le v okviru višine izdatkov za zdravstvo. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjena le kot država z visokimi izdatki za zdravstvo. | Nevtralno: Omenjena v kontekstu višine izdatkov za zdravstvo. | Nevtralno: Omenjena v primerjavi izdatkov za zdravstveno varstvo. | Nevtralno: Omenjena v statistiki o izdatkih za zdravstvo. | Nevtralno: omenjena le v kontekstu višine izdatkov za zdravstvo |
| Francija | Vsi viri so nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjena le v okviru višine izdatkov za zdravstvo. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjena le kot država z visokimi izdatki za zdravstvo. | Nevtralno: Omenjena v kontekstu višine izdatkov za zdravstvo. | Nevtralno: Omenjena v primerjavi izdatkov za zdravstveno varstvo. | Nevtralno: Omenjena v statistiki o izdatkih za zdravstvo. | Nevtralno: omenjena le v kontekstu višine izdatkov za zdravstvo |
| Svetovna zdravstvena organizacija | Le STA poroča nevtralno, ostali viri entitete ne omenjajo. | Nevtralno: Omenjena v povezavi s svetovnim dnevom zdravja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
entities
- Slovenija
- Statistični urad RS (Surs)
- Evropska unija (EU)
- Irska
- Malta
- Litva
- Latvija
- Pomurska statistična regija
- Osrednjeslovenska statistična regija
- Nemčija
- Francija
- Svetovna zdravstvena organizacija
key differences
- Evropska unija (EU)
- Vsi viri so povsem enotni; razlik v poročanju ni.
- Francija
- Vsi viri so nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju.
- Irska
- Vsi viri so enotno nevtralni, razlik v interpretaciji ni.
- Latvija
- Vsi viri enotno in nevtralno povzemajo le zdravstveno statistiko.
- Litva
- Vsi viri enotno in nevtralno povzemajo le zdravstveno statistiko.
- Malta
- Vsi viri enotno in nevtralno povzemajo zdravstveno statistiko.
- Nemčija
- Vsi viri so nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju.
- Osrednjeslovenska statistična regija
- Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju regije.
- Pomurska statistična regija
- Enotno nevtralna statistika bolniških odsotnosti; RTV molči.
- Slovenija
- Vsi viri enotno in nevtralno podajajo le zdravstveno statistiko.
- Statistični urad RS (Surs)
- Vsi viri so enotno nevtralni; razlik v poročanju ni.
- Svetovna zdravstvena organizacija
- Le STA poroča nevtralno, ostali viri entitete ne omenjajo.
source analyses
- 24ur
- Evropska unija (EU)
- Nevtralno: Omenjena le kot statistično povprečje za primerjavo.
- Francija
- Ni omenjeno
- Irska
- Nevtralno: Informativna omemba v okviru statistike o zdravju.
- Latvija
- Nevtralno: Informativna omemba v okviru statistike o zdravju.
- Litva
- Nevtralno: Informativna omemba v okviru statistike o zdravju.
- Malta
- Nevtralno: Informativna omemba v okviru statistike o zdravju.
- Nemčija
- Ni omenjeno
- Osrednjeslovenska statistična regija
- Nevtralno: Informativna omemba glede trajanja bolniške odsotnosti.
- Pomurska statistična regija
- Nevtralno: Informativna omemba glede trajanja bolniške odsotnosti.
- Slovenija
- Nevtralno: Podatki o zdravju in bolniški odsotnosti brez vrednotenja.
- Statistični urad RS (Surs)
- Nevtralno: Naveden kot vir statističnih podatkov.
- Svetovna zdravstvena organizacija
- Ni omenjeno
- Dnevnik
- Evropska unija (EU)
- Nevtralno: Uporabljena kot statistično povprečje za primerjavo.
- Francija
- Nevtralno: Omenjena le kot država z visokimi izdatki za zdravstvo.
- Irska
- Nevtralno: Omenjena v okviru statistike o zdravju in izdatkih.
- Latvija
- Nevtralno: Omenjena le v okviru statistične primerjave.
- Litva
- Nevtralno: Omenjena le v okviru statistične primerjave.
- Malta
- Nevtralno: Omenjena le kot država z visokim deležem dobrega zdravja.
- Nemčija
- Nevtralno: Omenjena le kot država z visokimi izdatki za zdravstvo.
- Osrednjeslovenska statistična regija
- Nevtralno: Informativna omemba v povezavi z bolniško odsotnostjo.
- Pomurska statistična regija
- Nevtralno: Informativna omemba v povezavi z bolniško odsotnostjo.
- Slovenija
- Nevtralno: Informativna navedba statističnih podatkov o zdravju.
- Statistični urad RS (Surs)
- Nevtralno: Naveden kot vir podatkov brez meta-vrednotenja.
- Svetovna zdravstvena organizacija
- Ni omenjeno
- Lokalec.si
- Evropska unija (EU)
- Nevtralno: Uporabljena kot referenčni okvir za primerjavo.
- Francija
- Nevtralno: Omenjena v statistiki o izdatkih za zdravstvo.
- Irska
- Nevtralno: Omenjena v statistiki o zdravju in izdatkih.
- Latvija
- Nevtralno: Omenjena v statistiki o samooceni zdravja.
- Litva
- Nevtralno: Omenjena v statistiki o samooceni zdravja.
- Malta
- Nevtralno: Omenjena v statistiki o samooceni zdravja.
- Nemčija
- Nevtralno: Omenjena v statistiki o izdatkih za zdravstvo.
- Osrednjeslovenska statistična regija
- Nevtralno: Omenjena v statistiki o bolniški odsotnosti.
- Pomurska statistična regija
- Nevtralno: Omenjena v statistiki o bolniški odsotnosti.
- Slovenija
- Nevtralno: Podatki o zdravju in izdatkih brez vrednotenja.
- Statistični urad RS (Surs)
- Nevtralno: Naveden kot vir statističnih podatkov.
- Svetovna zdravstvena organizacija
- Ni omenjeno
- RTV Slovenija
- Evropska unija (EU)
- Nevtralno: Uporabljena kot referenčni okvir za primerjavo podatkov.
- Francija
- Nevtralno: Omenjena le v okviru višine izdatkov za zdravstvo.
- Irska
- Nevtralno: Omenjena v kontekstu izdatkov in samoocene zdravja.
- Latvija
- Nevtralno: Informativna navedba nizkega deleža dobre samoocene.
- Litva
- Nevtralno: Informativna navedba nizkega deleža dobre samoocene.
- Malta
- Nevtralno: Informativna navedba visokega deleža dobre samoocene.
- Nemčija
- Nevtralno: Omenjena le v okviru višine izdatkov za zdravstvo.
- Osrednjeslovenska statistična regija
- Ni omenjeno
- Pomurska statistična regija
- Ni omenjeno
- Slovenija
- Nevtralno: Podatki o zdravju in izdatkih brez meta-vrednotenja.
- Statistični urad RS (Surs)
- Nevtralno: Naveden kot vir statističnih podatkov.
- Svetovna zdravstvena organizacija
- Ni omenjeno
- STA
- Evropska unija (EU)
- Nevtralno: Omenjena v kontekstu primerjave kazalnikov zdravja.
- Francija
- Ni omenjeno
- Irska
- Nevtralno: Omenjena v okviru statistične primerjave znotraj EU.
- Latvija
- Nevtralno: Omenjena v okviru statistične primerjave znotraj EU.
- Litva
- Nevtralno: Omenjena v okviru statistične primerjave znotraj EU.
- Malta
- Nevtralno: Omenjena v okviru statistične primerjave znotraj EU.
- Nemčija
- Ni omenjeno
- Osrednjeslovenska statistična regija
- Nevtralno: Navedena v okviru regionalne statistike zdravja.
- Pomurska statistična regija
- Nevtralno: Navedena v okviru regionalne statistike zdravja.
- Slovenija
- Nevtralno: Podatki o zdravstvenem stanju prebivalcev brez vrednotenja.
- Statistični urad RS (Surs)
- Nevtralno: Naveden kot vir statističnih podatkov.
- Svetovna zdravstvena organizacija
- Nevtralno: Omenjena v povezavi s svetovnim dnevom zdravja.
- Svet24
- Evropska unija (EU)
- Nevtralno: Uporabljena kot referenčni okvir za primerjavo podatkov.
- Francija
- Nevtralno: Omenjena v primerjavi izdatkov za zdravstveno varstvo.
- Irska
- Nevtralno: Omenjena v statistiki glede zdravja in izdatkov.
- Latvija
- Nevtralno: Informativna navedba v statistiki o zdravstvenem stanju.
- Litva
- Nevtralno: Informativna navedba v statistiki o zdravstvenem stanju.
- Malta
- Nevtralno: Informativna navedba v statistiki o zdravstvenem stanju.
- Nemčija
- Nevtralno: Omenjena v primerjavi izdatkov za zdravstveno varstvo.
- Osrednjeslovenska statistična regija
- Nevtralno: Omenjena v statistiki o bolniški odsotnosti.
- Pomurska statistična regija
- Nevtralno: Omenjena v statistiki o bolniški odsotnosti.
- Slovenija
- Nevtralno: Omenjena v okviru statističnih podatkov o zdravju in BDP.
- Statistični urad RS (Surs)
- Nevtralno: Naveden kot vir statističnih izračunov in podatkov.
- Svetovna zdravstvena organizacija
- Ni omenjeno
- Večer
- Evropska unija (EU)
- Nevtralno: Uporabljena kot statistično povprečje za primerjavo.
- Francija
- Nevtralno: Omenjena v kontekstu višine izdatkov za zdravstvo.
- Irska
- Nevtralno: Omenjena v kontekstu deleža zdravja in izdatkov.
- Latvija
- Nevtralno: Omenjena le v statističnem okviru nizkega deleža.
- Litva
- Nevtralno: Omenjena le v statističnem okviru nizkega deleža.
- Malta
- Nevtralno: Omenjena le kot država z visokim deležem zdravja.
- Nemčija
- Nevtralno: Omenjena v kontekstu višine izdatkov za zdravstvo.
- Osrednjeslovenska statistična regija
- Nevtralno: Omenjena v statistiki o bolniški odsotnosti.
- Pomurska statistična regija
- Nevtralno: Omenjena v statistiki o bolniški odsotnosti.
- Slovenija
- Nevtralno: Podatki o zdravju in izdatkih brez vrednotenja.
- Statistični urad RS (Surs)
- Nevtralno: Naveden kot vir statističnih podatkov.
- Svetovna zdravstvena organizacija
- Ni omenjeno
- ljnovice.si
- Evropska unija (EU)
- Nevtralno: uporabljena kot statistično povprečje za primerjavo
- Francija
- Nevtralno: omenjena le v kontekstu višine izdatkov za zdravstvo
- Irska
- Nevtralno: omenjena v okviru statistike o zdravju in izdatkih
- Latvija
- Nevtralno: informativna navedba v statistični primerjavi
- Litva
- Nevtralno: informativna navedba v statistični primerjavi
- Malta
- Nevtralno: omenjena le kot država z visokim deležem dobrega zdravja
- Nemčija
- Nevtralno: omenjena le v kontekstu višine izdatkov za zdravstvo
- Osrednjeslovenska statistična regija
- Nevtralno: informativna navedba o dolžini bolniškega staleža
- Pomurska statistična regija
- Nevtralno: informativna navedba o dolžini bolniškega staleža
- Slovenija
- Nevtralno: informativna navedba statističnih podatkov o zdravju
- Statistični urad RS (Surs)
- Nevtralno: naveden kot vir podatkov brez meta-vrednotenja
- Svetovna zdravstvena organizacija
- Ni omenjeno
Viri
- articles
- article order
- 8
- body
- Ljubljana, 05. aprila (STA) Povprečno sedem prebivalcev Slovenije od desetih, starih 16 let ali več, je predlani ocenilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro, so pred svetovnim dnevom zdravja, ki ga obeležujemo 7. aprila, sporočili s statističnega urada. V letu 2024 ...
- language
- slv
- published at
- 2026-04-05T04:54:24
- source
- STA
- title
- Slovenci predlani povprečno bolniško odsotni 21 dni
- url
- https://www.sta.si/3541617/
- article order
- 7
- body
- Ženske so imele v povprečju daljši bolniški stalež, 25 koledarskih dni, kar je približno osem dni več od moških. Prve so bile bolniško odsotne večkrat, vendar je bila posamezna odsotnost krajša kot pri moških, so pred svetovnim dnevom zdravja, ki bo 7. aprila, sporočili s Statističnega urada (Surs). Zelenjavo je vsaj enkrat na dan v tednu lani zaužilo 69 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih 16 let ali več, sadje pa 62 odstotkov. Pogostost uživanja teh skupin živil in samoocena splošnega zdravstvenega stanja sta povezani. Med tistimi, ki so ocenili, da je njihovo splošno zdravstveno stanje zelo dobro, jih je zelenjavo vsaj enkrat na dan jedlo 70 odstotkov, sadje pa 59 odstotkov. Starejši od 64 let so sadje in zelenjavo uživali pogosteje. Sadje je vsakodnevno jedlo približno 75 odstotkov, zelenjavo pa 73 odstotkov. Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo so leta 2023 v Sloveniji znašali 9,3 odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), kar nas je uvrščalo na 10. mesto med članicami Evropske unije. Največ, in sicer od 11 do 12 odstotkov, so za zdravstvo namenile Nemčija, Francija, Švedska, Avstrija in Belgija, najmanj pa Luksemburg, Romunija, Madžarska in Irska. Če izdatke preračunamo v t. i. standarde kupne moči na prebivalca v evrih, je Slovenija v omenjenem letu za zdravstvo namenili 3121 evrov na prebivalca, kar je bilo pod povprečjem EU-ja, ki znaša 3835 evrov, in je zasedla 13. mesto med članicami. Izdatki za dolgotrajno oskrbo starostno obnemoglih, bolnih in invalidnih oseb so leta 2023 znašali 955 milijonov evrov in so se v primerjavi z letom prej povečali za 12 odstotkov. Iz javnih virov je bilo financiranih 79 odstotkov in iz zasebnih 21 odstotkov. Storitve dolgotrajne oskrbe je prejemalo 76.841 prebivalcev ali na letni ravni 2558 več - med njimi največ, 38 odstotkov, na domu, 30 odstotkov pa v institucijah. V Evropski uniji je v letu 224 povprečno sedem prebivalcev od desetih, starih 16 let ali več, ocenilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro. Delež je bil največji na Irskem (80 odstotkov) in Malti (79 odstotkov), najmanjši pa v Litvi (49 odstotkov) in Latviji (49 odstotkov). V Sloveniji je bilo takšnega mnenja približno 66 odstotkov prebivalcev, kar je nekoliko pod povprečjem EU-ja, ki je znašalo 68 odstotkov, so še navedli na Sursu.
- language
- slv
- published at
- 2026-04-05T07:41:58
- source
- RTV Slovenija
- title
- Slovenci predlani v povprečju bolniško odsotni 21 dni
- url
- https://www.rtvslo.si/zdravje/slovenci-predlani-v-povprecju-bolnisko-odsotni-21-dni/778526
- article order
- 6
- body
- Povprečno sedem prebivalcev Slovenije od desetih, starih 16 let ali več, je predlani ocenilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro, so pred svetovnim dnevom zdravja, ki ga obeležujemo 7. aprila, sporočili s Sursa. V letu 2024 je bil zaposleni bolniško odsoten povprečno 21 koledarskih dni. Povprečno sedem prebivalcev članic EU od desetih, starih 16 let ali več, je leta 2024 ocenilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro. Delež je bil največji na Irskem (80 odstotkov) in Malti (79 odstotkov), najmanjši pa v Litvi (49 odstotkov) in Latviji (49 odstotkov). V Sloveniji je bilo takšnega mnenja približno 66 odstotkov prebivalcev, kar je nekoliko pod povprečje EU, ki je znašalo 68 odstotkov, so na svoji spletni strani navedli na Statističnem uradu RS (Surs). V letu 2024 je bil zaposleni bolniško odsoten povprečno 21 koledarskih dni. Ženske so imele v povprečju daljši bolniški stalež, 25 koledarskih dni, kar je približno osem dni več od moških. Prve so bile bolniško odsotne večkrat, vendar je bila posamezna odsotnost krajša kot pri moških. V povprečju so bili oboji največ bolniško odsotni v pomurski statistični regiji, najmanj pa v osrednjeslovenski. Zelenjavo je vsaj enkrat na dan v tednu lani zaužilo 69 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih 16 let ali več, sadje pa 62 odstotkov. Pogostost uživanja teh skupin živil in samoocena splošnega zdravstvenega stanja sta povezani. Med tistimi, ki so ocenili, da je njihovo splošno zdravstveno stanje zelo dobro, jih je zelenjavo vsaj enkrat na dan jedlo 70 odstotkov, sadje pa 59 odstotkov.
- language
- slv
- published at
- 2026-04-05T06:02:36
- source
- 24ur
- title
- Slovenci povprečno bolniško odsotni 21 dni
- url
- https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenci-povprecno-bolnisko-odsotni-21-dni.html
- article order
- 2
- body
- Po podatkih statističnega urada (Surs) je predlani povprečno sedem prebivalcev Slovenije od desetih, starih 16 let ali več, ocenilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro. V letu 2024 je bil zaposleni bolniško odsoten povprečno 21 koledarskih dni. Povprečno sedem prebivalcev članic EU od desetih, starih 16 let ali več, je leta 2024 ocenilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro. Delež je bil največji na Irskem (80 odstotkov) in Malti (79 odstotkov), najmanjši pa v Litvi (49 odstotkov) in Latviji (49 odstotkov). V Sloveniji je bilo takšnega mnenja približno 66 odstotkov prebivalcev, kar je nekoliko pod povprečje EU, ki je znašalo 68 odstotkov, so na svoji spletni strani navedli na Statističnem uradu RS (Surs). V letu 2024 je bil zaposleni bolniško odsoten povprečno 21 koledarskih dni. Ženske so imele v povprečju daljši bolniški stalež, 25 koledarskih dni, kar je približno osem dni več od moških. Prve so bile bolniško odsotne večkrat, vendar je bila posamezna odsotnost krajša kot pri moških. V povprečju so bili oboji največ bolniško odsotni v pomurski statistični regiji, najmanj pa v osrednjeslovenski. Zelenjavo je vsaj enkrat na dan v tednu lani zaužilo 69 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih 16 let ali več, sadje pa 62 odstotkov. Pogostost uživanja teh skupin živil in samoocena splošnega zdravstvenega stanja sta povezani. Med tistimi, ki so ocenili, da je njihovo splošno zdravstveno stanje zelo dobro, jih je zelenjavo vsaj enkrat na dan jedlo 70 odstotkov, sadje pa 59 odstotkov. Starejši od 64 let so sadje in zelenjavo uživali pogosteje. Sadje je vsakodnevno jedlo približno 75 odstotkov, zelenjavo pa 73 odstotkov. Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo so leta 2023 v Sloveniji znašali 9,3 odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), kar nas je uvrščalo na 10. mesto med članicami EU. Največ in sicer od 11 do 12 odstotkov, so za zdravstvo namenile Nemčija, Francija, Švedska, Avstrija in Belgija, najmanj pa Luksemburg, Romunija, Madžarska in Irska. Če izdatke preračunamo v t. i. standarde kupne moči na prebivalca v evrih, je Slovenija v omenjenem letu za zdravstvo namenili 3121 evrov na prebivalca, kar je bilo pod povprečjem EU (3835 evrov) in je zasedla 13. mesto med članicami. V torek, 7. aprila, bomo obeležili svetovni dan zdravja.
- language
- slv
- published at
- 2026-04-05T06:39:21
- source
- Dnevnik
- title
- Slovenci predlani na bolniški 21 dni, ženske so doma ostale dlje
- url
- https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/slovenci-predlani-na-bolniski-21-dni-zenske-so-doma-ostale-dlje-2794857/
- article order
- 3
- body
- Povprečno sedem prebivalcev članic EU od desetih, starih 16 let ali več, je ocenilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro. Povprečno sedem prebivalcev Slovenije od desetih, starih 16 let ali več, je predlani ocenilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro, so pred svetovnim dnevom zdravja, ki ga obeležujemo 7. aprila, sporočili s Sursa. V letu 2024 je bil zaposleni bolniško odsoten povprečno 21 koledarskih dni. Povprečno sedem prebivalcev članic EU od desetih, starih 16 let ali več, je leta 2024 ocenilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro. Delež je bil največji na Irskem (80 odstotkov) in Malti (79 odstotkov), najmanjši pa v Litvi (49 odstotkov) in Latviji (49 odstotkov). V Sloveniji je bilo takšnega mnenja približno 66 odstotkov prebivalcev, kar je nekoliko pod povprečje EU, ki je znašalo 68 odstotkov, so na svoji spletni strani navedli na Statističnem uradu RS (Surs). V letu 2024 je bil zaposleni bolniško odsoten povprečno 21 koledarskih dni. Ženske so imele v povprečju daljši bolniški stalež, 25 koledarskih dni, kar je približno osem dni več od moških. Prve so bile bolniško odsotne večkrat, vendar je bila posamezna odsotnost krajša kot pri moških. V povprečju so bili oboji največ bolniško odsotni v pomurski statistični regiji, najmanj pa v osrednjeslovenski. Zelenjavo je vsaj enkrat na dan v tednu lani zaužilo 69 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih 16 let ali več, sadje pa 62 odstotkov. Pogostost uživanja teh skupin živil in samoocena splošnega zdravstvenega stanja sta povezani. Med tistimi, ki so ocenili, da je njihovo splošno zdravstveno stanje zelo dobro, jih je zelenjavo vsaj enkrat na dan jedlo 70 odstotkov, sadje pa 59 odstotkov. Starejši od 64 let so sadje in zelenjavo uživali pogosteje. Sadje je vsakodnevno jedlo približno 75 odstotkov, zelenjavo pa 73 odstotkov. Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo so leta 2023 v Sloveniji znašali 9,3 odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), kar nas je uvrščalo na 10. mesto med članicami EU. Največ in sicer od 11 do 12 odstotkov, so za zdravstvo namenile Nemčija, Francija, Švedska, Avstrija in Belgija, najmanj pa Luksemburg, Romunija, Madžarska in Irska. Če izdatke preračunamo v t. i. standarde kupne moči na prebivalca v evrih, je Slovenija v omenjenem letu za zdravstvo namenili 3121 evrov na prebivalca, kar je bilo pod povprečjem EU (3835 evrov) in je zasedla 13. mesto med članicami. Izdatki za dolgotrajno oskrbo starostno obnemoglih, bolnih in invalidnih oseb so leta 2023 znašali 955 milijonov evrov in so se v primerjavi z letom prej povečali za 12 odstotkov. Iz javnih virov je bilo financiranih 79 odstotkov in iz zasebnih 21 odstotkov. Storitve dolgotrajne oskrbe je prejemalo 76.841 prebivalcev ali na letni ravni 2558 več - med njimi največ, 38 odstotkov, na domu, 30 odstotkov pa v institucijah.
- language
- slv
- published at
- 2026-04-05T06:18:41
- source
- Večer
- title
- Kako dolgo smo Slovenci povprečno bolniško odsotni? Kdo ima daljši bolniški stalež, moški ali ženske?
- url
- https://vecer.com/slovenija/kako-dolgo-smo-slovenci-povprecno-bolnisko-odsotni-kdo-ima-daljsi-bolniski-stalez-moski-ali-zenske-10410946
- article order
- 4
- body
- Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo. Pred svetovnim dnevom zdravja, ki ga obeležujemo 7. aprila so na Statističnem uradu izračunali, koliko smo bili Slovenci odsotni z dela. V letu 2024 je bil zaposleni bolniško odsoten povprečno 21 koledarskih dni. Povprečno sedem prebivalcev članic EU od desetih, starih 16 let ali več, je leta 2024 ocenilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro. Delež je bil največji na Irskem (80 odstotkov) in Malti (79 odstotkov), najmanjši pa v Litvi (49 odstotkov) in Latviji (49 odstotkov). V Sloveniji je bilo takšnega mnenja približno 66 odstotkov prebivalcev, kar je nekoliko pod povprečje EU, ki je znašalo 68 odstotkov, so na svoji spletni strani navedli na Statističnem uradu. V letu 2024 je bil zaposleni bolniško odsoten povprečno 21 koledarskih dni. Ženske so imele v povprečju daljši bolniški stalež, 25 koledarskih dni, kar je približno osem dni več od moških. Prve so bile bolniško odsotne večkrat, vendar je bila posamezna odsotnost krajša kot pri moških. V povprečju so bili oboji največ bolniško odsotni v pomurski statistični regiji, najmanj pa v osrednjeslovenski. Zelenjavo je vsaj enkrat na dan v tednu lani zaužilo 69 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih 16 let ali več, sadje pa 62 odstotkov. Pogostost uživanja teh skupin živil in samoocena splošnega zdravstvenega stanja sta povezani. Med tistimi, ki so ocenili, da je njihovo splošno zdravstveno stanje zelo dobro, jih je zelenjavo vsaj enkrat na dan jedlo 70 odstotkov, sadje pa 59 odstotkov. Starejši od 64 let so sadje in zelenjavo uživali pogosteje. Sadje je vsakodnevno jedlo približno 75 odstotkov, zelenjavo pa 73 odstotkov. Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo so leta 2023 v Sloveniji znašali 9,3 odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), kar nas je uvrščalo na 10. mesto med članicami EU. Največ in sicer od 11 do 12 odstotkov, so za zdravstvo namenile Nemčija, Francija, Švedska, Avstrija in Belgija, najmanj pa Luksemburg, Romunija, Madžarska in Irska. Če izdatke preračunamo v tako imenovane standarde kupne moči na prebivalca v evrih, je Slovenija v omenjenem letu za zdravstvo namenili 3121 evrov na prebivalca, kar je bilo pod povprečjem EU (3835 evrov) in je zasedla 13. mesto med članicami. Izdatki za dolgotrajno oskrbo starostno obnemoglih, bolnih in invalidnih oseb so leta 2023 znašali 955 milijonov evrov in so se v primerjavi z letom prej povečali za 12 odstotkov. Iz javnih virov je bilo financiranih 79 odstotkov in iz zasebnih 21 odstotkov. Storitve dolgotrajne oskrbe je prejemalo 76.841 prebivalcev ali na letni ravni 2558 več - med njimi največ, 38 odstotkov, na domu, 30 odstotkov pa v institucijah.
- language
- slv
- published at
- 2026-04-05T05:14:00
- source
- Svet24
- title
- Vsak Slovenec kar tri tedne na bolniški
- url
- https://svet24.si/novice/slovenija/vsak-slovenec-kar-tri-tedne-na-bolniski-1890860
- article order
- 10
- body
- Povprečno sedem prebivalcev Slovenije od desetih, starih 16 let ali več, je predlani ocenilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro. Ženske so bile v povprečju na bolniškem dopustu približno 25 koledarskih dni, moški okoli 8 dni manj, poroča SURS. 7. aprila praznujemo svetovni dan zdravja. Ob tej priložnosti je vsako leto v ospredju določena tema o zdravju, namenjena ozaveščanju javnosti. Letošnji dan bo tako potekal pod geslom Skupaj za zdravje. Podpirajmo znanost. Povprečno sedem prebivalcev članic EU od desetih, starih 16 let ali več, je predlani ocenilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro. Delež je bil največji na Irskem (80,1 %) in Malti (79,1 %), najmanjši pa v Litvi (48,9 %) in Latviji (49,2 %). V Sloveniji je bilo takšnega mnenja približno dve tretjini (66,2 %) prebivalcev, kar nas je uvrstilo nekoliko pod povprečje EU (68,5 %). Zelenjavo je vsaj enkrat na dan v običajnem tednu lani zaužilo 69 % prebivalcev Slovenije, starih 16 let ali več, sadje pa 62 %. Pogostost uživanja teh skupin živil in samoocena splošnega zdravstvenega stanja sta povezani. Med tistimi, ki so ocenili, da je njihovo splošno zdravstveno stanje zelo dobro, jih je zelenjavo vsaj enkrat na dan jedlo 70 %, sadje pa 59 %.
- language
- slv
- published at
- 2026-04-07T05:58:57
- source
- Lokalec.si
- title
- Danes obeležujemo svetovni dan zdravja: Skupaj za zdravje
- url
- https://www.lokalec.si/danes-obelezujemo-svetovni-dan-zdravja-skupaj-za-zdravje/
- article order
- 9
- body
- Slovenija, 7. april 2026 - 7. aprila praznujemo svetovni dan zdravja. Ob tej priložnosti je vsako leto v ospredju določena tema o zdravju, namenjena ozaveščanju javnosti. Letošnji dan bo tako potekal pod geslom Skupaj za zdravje. Podpirajmo znanost. Povprečno sedem prebivalcev Slovenije od desetih, starih 16 let ali več, je predlani ocenilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro. Ženske so bile v povprečju na bolniškem dopustu približno 25 koledarskih dni, moški okoli 8 dni manj. Kako smo leta 2024 ocenili svoje zdravje? Povprečno sedem prebivalcev članic EU od desetih, starih 16 let ali več, je predlani ocenilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro. Delež je bil največji na Irskem (80,1 %) in Malti (79,1 %), najmanjši pa v Litvi (48,9 %) in Latviji (49,2 %). V Sloveniji je bilo takšnega mnenja približno dve tretjini (66,2 %) prebivalcev, kar nas je uvrstilo nekoliko pod povprečje EU (68,5 %). Kako pogosto sta na našem jedilniku sadje in zelenjava? Zelenjavo je vsaj enkrat na dan v običajnem tednu lani zaužilo 69 % prebivalcev Slovenije, starih 16 let ali več, sadje pa 62 %. Pogostost uživanja teh skupin živil in samoocena splošnega zdravstvenega stanja sta povezani. Med tistimi, ki so ocenili, da je njihovo splošno zdravstveno stanje zelo dobro, jih je zelenjavo vsaj enkrat na dan jedlo 70 %, sadje pa 59 %. Starejši od 64 let so sadje in zelenjavo uživali pogosteje, saj jih je prvega vsakodnevno jedlo približno 75 %, drugo pa 73 %. Ukvarjanje s športom ali rekreativno telesno dejavnostjo Skoraj štirje od desetih (35 %) prebivalcev Slovenije (16+) so se v lanskem običajnem tednu s športno ali rekreativno telesno dejavnostjo ukvarjali najmanj enkrat na dan neprekinjeno vsaj 10 minut - k temu prištevamo tudi kolesarjenje ali hojo v službo, šolo, po opravkih ... Med starejšimi od 64 let je bilo takih 45 %, med osebami, starimi od 35 do 44 let, pa je delež znašal 26 %. Po drugi strani je bil med starejšimi od 64 let večji delež takih, ki se s športno ali rekreativno telesno dejavnostjo nikoli niso ukvarjali - in sicer 19-odstoten, med mladimi (16-24 let) pa 6-odstoten. Ženske so bile pogosteje športno aktivne, saj se jih je s športno ali rekreativno telesno dejavnostjo vsak dan ukvarjalo 38 %, med moškimi pa 33 %. Na bolniškem dopustu v povprečju 21 koledarskih dni Predlani je bil zaposleni bolniško odsoten povprečno 21 koledarskih dni. Ženske so imele v povprečju daljši bolniški stalež, 25 koledarskih dni, kar je približno 8 dni več od moških. Prve so bile zaradi bolniškega dopusta odsotne večkrat, vendar je bila posamezna odsotnost krajša kot pri moških. V povprečju so bili oboji največ bolniško odsotni v pomurski statistični regiji, najmanj pa v osrednjeslovenski. Uporaba interneta za dejavnosti, povezane z zdravjem Dejavnosti, povezane z zdravjem, je po internetu v lanskem prvem četrtletju izvedlo 60 % prebivalcev, starih med 16 in 89 let. V starostni skupini 75-89 let je bilo takšnih 26 %, 21 % jih je iskalo informacije v povezavi z zdravjem, 13 % si jih je uredilo obisk zdravnika prek spletnega obrazca, 10 % pa jih je dostopala do svoje zdravstvene dokumentacije (npr. prek portala zVEM ali drugih portalov). Po porabi za zdravstvo na prebivalca dosegamo 81 % povprečja EU Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo so leta 2023 v Sloveniji znašali 9,3 % BDP, kar nas je uvrščalo na 10. mesto med članicami EU. Največ - od 11,0 do 12,0 % - so za zdravstvo namenile Nemčija, Francija, Švedska, Avstrija in Belgija, najmanj pa Luksemburg, Romunija, Madžarska in Irska. Če izdatke preračunamo v t. i. standarde kupne moči (SKM) na prebivalca (v EUR), smo v omenjenem letu za zdravstvo namenili 3.121 EUR na prebivalca, kar je bilo pod povprečjem EU (3.835 EUR) in je pomenilo 13. mesto med članicami. Zaradi staranja prebivalstva čedalje bolj narašča število prejemnikov storitev dolgotrajne oskrbe Izdatki za dolgotrajno oskrbo starostno obnemoglih, bolnih in invalidnih oseb so leta 2023 znašali 955 milijonov EUR in so se v primerjavi z letom prej povečali za 12 %. Iz javnih virov je bilo financiranih 79 % in iz zasebnih 21 %. Storitve dolgotrajne oskrbe je prejemalo 76.841 prebivalcev ali na letni ravni 2.558 več - med njimi največ, 38 %, na domu, 30 % pa v institucijah./LN/Vir za objavo SURS/
- language
- slv
- published at
- 2026-04-06T23:04:11
- source
- ljnovice.si
- title
- 7. april, svetovni dan zdravja
- url
- https://ljnovice.si/2026/04/07/7-april-svetovni-dan-zdravja-2/
- source scope
- analyzed source count
- 8
- omitted articles
- omitted source count
- 0
- total source count
- 8