article GZS znižala napoved rasti BDP na 2,0 % in zvišala pričakovano inflacijo na 3,1 % 21.4.2026
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v svoji pomladanski napovedi znižala oceno gospodarske rasti za leto 2026 na 2,0 odstotka, kar je 0,4 odstotne točke manj od prejšnjih predvidevanj. Hkrati so analitiki zvišali napoved inflacije na 3,1 odstotka. Glavni razlogi za poslabšanje obetov so geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu, ki povzročajo energetske šoke, ter vztrajna rast stroškov dela v Sloveniji, ki slabša konkurenčnost izvoznega sektorja. Zbornica opozarja na pojav negativnih cenovnih škarij, kjer nabavne cene rastejo hitreje od prodajnih, kar neposredno znižuje dobičkonosnost podjetij. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal ob tem poziva k nujnim sistemskim ukrepom, vključno z davčno reformo in pospešitvijo investicijskega cikla, saj slovensko gospodarstvo po ključnih kazalnikih v zadnjih letih nazaduje v primerjavi s povprečjem EU.
40 Spornost
Visoka Nizka
12 trditev
12 trditev
Največje soglasje 100%
Napovedana povprečna letna inflacija v Sloveniji se je zvišala z 2,3 na 3,1 odstotka. Najmanj soglasja 43%
V predelovalnih dejavnostih se ne pričakuje več preobrata ali rasti zaposlovanja.| Trditev | Ključne razlike | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Realna rast izvoza bo letos šibka in bo znašala približno 2,2 odstotka. | Viri se razhajajo glede leta napovedi (letos vs. 2026). | Ni omenjeno | Da: Članek napoveduje šibko 2,2-odstotno rast izvoza. | Delno: Omenjeno je, da bodo stroški dela šibili izvoz, številka ni podana. | Delno: Napoved 2,2 % rasti izvoza se v besedilu nanaša na leto 2026. | Da: Članek navaja šibko 2,2-odstotno realno rast izvoza. | Da: GZS za leto 2026 napoveduje le 2,2-odstotno rast izvoza. | Da: Realna rast izvoza naj bi bila letos šibka z 2,2 odstotka. | Delno: Ivanc pravi, da bo rast šibka, a številka 2,2 % ni navedena. | Da: Članek napoveduje 2,2-odstotno rast izvoza kot šibko. |
| V predelovalnih dejavnostih se ne pričakuje več preobrata ali rasti zaposlovanja. | Viri nihajo med pesimizmom GZS in napovedjo rasti proizvodnje. | Ni omenjeno | Ne: Napovedana je 1,5-odstotna okrepitev proizvodnje. | Delno: Omenjeno je zaviranje okrevanja proizvodnje v teh dejavnostih. | Ni omenjeno | Delno: Omenjeno je ohranjanje zaposlenosti in šibko okrevanje. | Da: V predelovalnih dejavnostih GZS ne pričakuje izboljšanja zaposlovanja. | Ne: Napoveduje se 1,5-odstotna okrepitev proizvodnje letos. | Da: Članek neposredno navaja, da preobrata in rasti ne pričakujejo. | Ne: Napovedana je 1,5-odstotna okrepitev proizvodnje. |
| Negativne cenovne škarje zaradi dražjih energentov neposredno znižujejo dobičkonosnost podjetij. | Bloomberg in Svet24 potrjujeta škarje, drugi le splošne vplive. | Ni omenjeno | Delno: Omenja se vpliv rasti cen energentov na stroške in povpraševanje. | Delno: Omenjeni so učinki vojne v obliki rasti cen energentov. | Delno: Omenjeno, da energetski šok dviguje cene in znižuje povpraševanje. | Delno: Omenjeno je, da energetski šok dviguje cene in šibi izvoz. | Da: Negativne cenovne škarje neposredno znižujejo dobičkonosnost podjetij. | Delno: Omenjeno je, da energetski šok dviguje cene in znižuje povpraševanje. | Da: Omenjene so negativne cenovne škarje, ki nižajo marže podjetij. | Delno: Omenjeno je, da energetski šok dviguje cene in znižuje povpraševanje. |
| Stroški dela v slovenskem zasebnem sektorju so v zadnjih šestih letih narasli za 44 odstotkov. | Večina molči; Bloomberg in Svet24 potrjujeta, Primorske pa časovno zamikajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Delno: Omenjena je krepka rast stroškov dela, a brez točnih številk. | Da: Članek navaja točno 44-odstotno rast v zadnjih šestih letih. | Ni omenjeno | Da: Besedilo izrecno navaja 44-odstotno rast v zadnjih šestih letih. | Delno: Omenjena je 44-odstotna rast v obdobju 2020–2025 (6 let). |
| Investicijski cikel podjetij je trenutno na nizki ravni, kar omejuje rast produktivnosti. | Bloomberg potrjuje, Demokracija zanika, ostali večinoma molčijo. | Ni omenjeno | Delno: Omenja se manj izrazita rast investicij v gradbeništvu. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ne: Članek navaja, da se bo rast investicij nadaljevala. | Da: GZS opozarja na nizek investicijski cikel in omejevanje produktivnosti. | Ni omenjeno | Delno: Omenjena je šibkejša dinamika investicij in vpliv na produktivnost. | Delno: Omenjena je nizkoinvesticijska rast in prepočasen dvig produktivnosti. |
| Gospodarska zbornica Slovenije je znižala napoved letošnje gospodarske rasti z 2,4 na 2,0 odstotka. | Večina potrjuje, Demokracija brez številk, Bloomberg napačno leto. | Da: GZS je napoved rasti BDP za letos znižala na 2,0 odstotka. | Da: Naslov in uvod potrjujeta znižanje na dva odstotka. | Da: GZS je napoved rasti BDP za letos znižala z 2,4 na 2,0 %. | Da: GZS je letošnjo napoved z 2,4 znižala na okrogla dva odstotka. | Delno: Članek potrjuje znižanje napovedi GZS, a ne navaja teh številk. | Da: GZS je napoved za leto 2026 znižala z 2,4 na 2,0 odstotka. | Da: GZS je napoved rasti BDP za letos znižala z 2,4 na 2 odstotka. | Da: Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je potrdil te številke. | Da: Naslov in uvod potrjujeta znižanje na dva odstotka. |
| GZS predlaga davčno razbremenitev podjetij in hitrejše zaposlovanje tujcev za blažitev krize. | Večina molči, Bloomberg in Svet24 podrobno, Primorske delno. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Vesna Nahtigal izpostavlja davčno razbremenitev in zaposlovanje tujcev. | Ni omenjeno | Da: Nahtigalova izpostavlja davčne razbremenitve in zaposlovanje tujcev. | Delno: Omenjena je davčna reforma in razbremenitev, tujci niso omenjeni. |
| V pesimističnem scenariju bi lahko bila gospodarska rast letos le 1,6-odstotna. | Večina potrjuje, Bloomberg Adria variira, nekateri molčijo. | Ni omenjeno | Da: Pesimistični scenarij predvideva 1,6-odstotno rast. | Da: V pesimističnem scenariju bi bila rast letos le 1,6-odstotna. | Da: V pesimističnem scenariju bi bila rast letos le 1,6-odstotna. | Da: Članek navaja 1,6-odstotno rast v pesimističnem scenariju. | Delno: GZS pričakuje rast med 1,7 in 2,2 %, kar je blizu navedeni številki. | Da: V pesimističnem scenariju bi bila rast letos le 1,6-odstotna. | Ni omenjeno | Da: Članek izrecno navaja 1,6 % v pesimističnem scenariju. |
| Vojna na Bližnjem vzhodu in napad na Iran sta svet potisnila na rob nove energetske krize. | Večina potrjuje, nekateri delno, trije pa sploh ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Besedilo omenja vojno in napad na Iran kot vzrok krize. | Da: Članek navaja, da sta dogodka svet potisnila na rob nove krize. | Delno: Omenjena vojna na Bližnjem vzhodu in rob energetske krize. | Da: Besedilo omenja napad na Iran in rob nove energetske krize. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja vojno in napad na Iran kot vzrok energetske krize. | Ni omenjeno | Da: Članek omenja vojno in napad na Iran kot vzrok za krizo. |
| Pravi cenovni val zaradi energetskega šoka po ocenah analitikov šele prihaja. | Večina povzema GZS, Bloomberg analizira prelivanje, nekateri molčijo. | Ni omenjeno | Da: Analitiki GZS opozarjajo, da pravi cenovni val šele prihaja. | Ni omenjeno | Da: GZS opozarja, da cenovni val šele prihaja. | Da: Analitika GZS opozarja, da pravi cenovni val šele prihaja. | Delno: Omenjen je vztrajen pritisk cen energentov, ki se preliva v gospodarstvo. | Da: Analitika GZS opozarja, da pravi cenovni val šele prihaja. | Ni omenjeno | Da: Analitika GZS opozarja, da pravi cenovni val šele prihaja. |
| Napovedana povprečna letna inflacija v Sloveniji se je zvišala z 2,3 na 3,1 odstotka. | Skoraj vsi viri potrjujejo dvig, le STA ga ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja povišanje z 2,3 na 3,1 odstotka. | Da: Inflacija naj bi namesto 2,3 dosegla 3,1 odstotka. | Da: Napoved inflacije se je z 2,3 zvišala na 3,1 %. | Da: Članek eksplicitno navaja dvig napovedi z 2,3 na 3,1 odstotka. | Da: GZS je zvišala pričakovano inflacijo z 2,3 na 3,1 odstotka. | Da: Inflacija naj bi letos namesto 2,3 dosegla 3,1 odstotka. | Da: Članek navaja zvišanje napovedi inflacije na 3,1 odstotka. | Da: Besedilo izrecno navaja te številke za letošnjo inflacijo. |
| Rast stroškov dela v Sloveniji je skoraj dvakrat hitrejša od povprečja v Evropski uniji. | Večina molči; Bloomberg, Svet24 in PN potrjujejo s podatki. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Navedeno je, da so rasli skoraj dvakrat hitreje kot v EU-27. | Ni omenjeno | Da: Rast v SLO je 44 %, v EU pa 23 %, kar je skoraj dvakrat hitreje. | Da: Navedeno je, da je rast skoraj enkrat večja od 23 % v EU. |
Realna rast izvoza bo letos šibka in bo znašala približno 2,2 odstotka. expand_more
Ključne razlike
Viri se razhajajo glede leta napovedi (letos vs. 2026).
Ni omenjeno
Da: Članek napoveduje šibko 2,2-odstotno rast izvoza.
Delno: Omenjeno je, da bodo stroški dela šibili izvoz, številka ni podana.
Delno: Napoved 2,2 % rasti izvoza se v besedilu nanaša na leto 2026.
Da: Članek navaja šibko 2,2-odstotno realno rast izvoza.
Da: GZS za leto 2026 napoveduje le 2,2-odstotno rast izvoza.
Da: Realna rast izvoza naj bi bila letos šibka z 2,2 odstotka.
Delno: Ivanc pravi, da bo rast šibka, a številka 2,2 % ni navedena.
Da: Članek napoveduje 2,2-odstotno rast izvoza kot šibko.
V predelovalnih dejavnostih se ne pričakuje več preobrata ali rasti zaposlovanja. expand_more
Ključne razlike
Viri nihajo med pesimizmom GZS in napovedjo rasti proizvodnje.
Ni omenjeno
Ne: Napovedana je 1,5-odstotna okrepitev proizvodnje.
Delno: Omenjeno je zaviranje okrevanja proizvodnje v teh dejavnostih.
Ni omenjeno
Delno: Omenjeno je ohranjanje zaposlenosti in šibko okrevanje.
Da: V predelovalnih dejavnostih GZS ne pričakuje izboljšanja zaposlovanja.
Ne: Napoveduje se 1,5-odstotna okrepitev proizvodnje letos.
Da: Članek neposredno navaja, da preobrata in rasti ne pričakujejo.
Ne: Napovedana je 1,5-odstotna okrepitev proizvodnje.
Negativne cenovne škarje zaradi dražjih energentov neposredno znižujejo dobičkonosnost podjetij. expand_more
Ključne razlike
Bloomberg in Svet24 potrjujeta škarje, drugi le splošne vplive.
Ni omenjeno
Delno: Omenja se vpliv rasti cen energentov na stroške in povpraševanje.
Delno: Omenjeni so učinki vojne v obliki rasti cen energentov.
Delno: Omenjeno, da energetski šok dviguje cene in znižuje povpraševanje.
Delno: Omenjeno je, da energetski šok dviguje cene in šibi izvoz.
Da: Negativne cenovne škarje neposredno znižujejo dobičkonosnost podjetij.
Delno: Omenjeno je, da energetski šok dviguje cene in znižuje povpraševanje.
Da: Omenjene so negativne cenovne škarje, ki nižajo marže podjetij.
Delno: Omenjeno je, da energetski šok dviguje cene in znižuje povpraševanje.
Stroški dela v slovenskem zasebnem sektorju so v zadnjih šestih letih narasli za 44 odstotkov. expand_more
Ključne razlike
Večina molči; Bloomberg in Svet24 potrjujeta, Primorske pa časovno zamikajo.
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Delno: Omenjena je krepka rast stroškov dela, a brez točnih številk.
Da: Članek navaja točno 44-odstotno rast v zadnjih šestih letih.
Ni omenjeno
Da: Besedilo izrecno navaja 44-odstotno rast v zadnjih šestih letih.
Delno: Omenjena je 44-odstotna rast v obdobju 2020–2025 (6 let).
Investicijski cikel podjetij je trenutno na nizki ravni, kar omejuje rast produktivnosti. expand_more
Ključne razlike
Bloomberg potrjuje, Demokracija zanika, ostali večinoma molčijo.
Ni omenjeno
Delno: Omenja se manj izrazita rast investicij v gradbeništvu.
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Ne: Članek navaja, da se bo rast investicij nadaljevala.
Da: GZS opozarja na nizek investicijski cikel in omejevanje produktivnosti.
Ni omenjeno
Delno: Omenjena je šibkejša dinamika investicij in vpliv na produktivnost.
Delno: Omenjena je nizkoinvesticijska rast in prepočasen dvig produktivnosti.
Gospodarska zbornica Slovenije je znižala napoved letošnje gospodarske rasti z 2,4 na 2,0 odstotka. expand_more
Ključne razlike
Večina potrjuje, Demokracija brez številk, Bloomberg napačno leto.
Da: GZS je napoved rasti BDP za letos znižala na 2,0 odstotka.
Da: Naslov in uvod potrjujeta znižanje na dva odstotka.
Da: GZS je napoved rasti BDP za letos znižala z 2,4 na 2,0 %.
Da: GZS je letošnjo napoved z 2,4 znižala na okrogla dva odstotka.
Delno: Članek potrjuje znižanje napovedi GZS, a ne navaja teh številk.
Da: GZS je napoved za leto 2026 znižala z 2,4 na 2,0 odstotka.
Da: GZS je napoved rasti BDP za letos znižala z 2,4 na 2 odstotka.
Da: Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je potrdil te številke.
Da: Naslov in uvod potrjujeta znižanje na dva odstotka.
GZS predlaga davčno razbremenitev podjetij in hitrejše zaposlovanje tujcev za blažitev krize. expand_more
Ključne razlike
Večina molči, Bloomberg in Svet24 podrobno, Primorske delno.
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Da: Vesna Nahtigal izpostavlja davčno razbremenitev in zaposlovanje tujcev.
Ni omenjeno
Da: Nahtigalova izpostavlja davčne razbremenitve in zaposlovanje tujcev.
Delno: Omenjena je davčna reforma in razbremenitev, tujci niso omenjeni.
V pesimističnem scenariju bi lahko bila gospodarska rast letos le 1,6-odstotna. expand_more
Ključne razlike
Večina potrjuje, Bloomberg Adria variira, nekateri molčijo.
Ni omenjeno
Da: Pesimistični scenarij predvideva 1,6-odstotno rast.
Da: V pesimističnem scenariju bi bila rast letos le 1,6-odstotna.
Da: V pesimističnem scenariju bi bila rast letos le 1,6-odstotna.
Da: Članek navaja 1,6-odstotno rast v pesimističnem scenariju.
Delno: GZS pričakuje rast med 1,7 in 2,2 %, kar je blizu navedeni številki.
Da: V pesimističnem scenariju bi bila rast letos le 1,6-odstotna.
Ni omenjeno
Da: Članek izrecno navaja 1,6 % v pesimističnem scenariju.
Vojna na Bližnjem vzhodu in napad na Iran sta svet potisnila na rob nove energetske krize. expand_more
Ključne razlike
Večina potrjuje, nekateri delno, trije pa sploh ne omenjajo.
Ni omenjeno
Da: Besedilo omenja vojno in napad na Iran kot vzrok krize.
Da: Članek navaja, da sta dogodka svet potisnila na rob nove krize.
Delno: Omenjena vojna na Bližnjem vzhodu in rob energetske krize.
Da: Besedilo omenja napad na Iran in rob nove energetske krize.
Ni omenjeno
Da: Članek navaja vojno in napad na Iran kot vzrok energetske krize.
Ni omenjeno
Da: Članek omenja vojno in napad na Iran kot vzrok za krizo.
Pravi cenovni val zaradi energetskega šoka po ocenah analitikov šele prihaja. expand_more
Ključne razlike
Večina povzema GZS, Bloomberg analizira prelivanje, nekateri molčijo.
Ni omenjeno
Da: Analitiki GZS opozarjajo, da pravi cenovni val šele prihaja.
Ni omenjeno
Da: GZS opozarja, da cenovni val šele prihaja.
Da: Analitika GZS opozarja, da pravi cenovni val šele prihaja.
Delno: Omenjen je vztrajen pritisk cen energentov, ki se preliva v gospodarstvo.
Da: Analitika GZS opozarja, da pravi cenovni val šele prihaja.
Ni omenjeno
Da: Analitika GZS opozarja, da pravi cenovni val šele prihaja.
Napovedana povprečna letna inflacija v Sloveniji se je zvišala z 2,3 na 3,1 odstotka. expand_more
Ključne razlike
Skoraj vsi viri potrjujejo dvig, le STA ga ne omenja.
Ni omenjeno
Da: Članek navaja povišanje z 2,3 na 3,1 odstotka.
Da: Inflacija naj bi namesto 2,3 dosegla 3,1 odstotka.
Da: Napoved inflacije se je z 2,3 zvišala na 3,1 %.
Da: Članek eksplicitno navaja dvig napovedi z 2,3 na 3,1 odstotka.
Da: GZS je zvišala pričakovano inflacijo z 2,3 na 3,1 odstotka.
Da: Inflacija naj bi letos namesto 2,3 dosegla 3,1 odstotka.
Da: Članek navaja zvišanje napovedi inflacije na 3,1 odstotka.
Da: Besedilo izrecno navaja te številke za letošnjo inflacijo.
Rast stroškov dela v Sloveniji je skoraj dvakrat hitrejša od povprečja v Evropski uniji. expand_more
Ključne razlike
Večina molči; Bloomberg, Svet24 in PN potrjujejo s podatki.
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Da: Navedeno je, da so rasli skoraj dvakrat hitreje kot v EU-27.
Ni omenjeno
Da: Rast v SLO je 44 %, v EU pa 23 %, kar je skoraj dvakrat hitreje.
Da: Navedeno je, da je rast skoraj enkrat večja od 23 % v EU.
Visoka pokritost Sporno Soglasje Nizka pokritost
Vroče teme
Potrjeno
Nejasno
Tiho soglasje
Konsenz:
Nesoglasje Soglasje
Velikost = pokritost virov
| Entiteta | Ključne razlike | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Slovenija | Večina nevtralno o rasti, Primorske novice negativno o stroških. | Nevtralno: Omenjena v kontekstu napovedi rasti nacionalnega BDP. | Nevtralno: Omenjena kot lokacija gospodarskih procesov in stroškov dela. | Nevtralno: Omenjena v kontekstu rasti BDP in stroškov dela. | Nevtralno: Omenjena v kontekstu nacionalnih institucij in rasti. | Nevtralno: Omenjena kot lokacija gospodarskih gibanj in stroškov dela. | Nevtralno: Omenjena kot lokacija gospodarskih razmer in potenciala. | Nevtralno: Omenjena kot lokacija gospodarskih trendov in stroškov dela. | Nevtralno: Omenjena kot lokacija gospodarskih dogajanj in potenciala. | Negativno: Izpostavljena zaradi krepke rasti stroškov dela in nazadovanja. |
| Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) | Vsi viri poročajo enotno nevtralno, brez razlik v interpretaciji. | Nevtralno: Informativno omenjena kot vir nove gospodarske napovedi. | Nevtralno: Entiteta je vir napovedi in opozoril brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: Predstavljena kot vir napovedi in opozoril brez vrednotenja. | Nevtralno: Informativno omenjena kot vir novih gospodarskih napovedi. | Nevtralno: Entiteta je vir napovedi in opozoril brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: Vir napovedi in informacij o gospodarskem stanju. | Nevtralno: Entiteta je vir informacij in napovedi brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: GZS je vir informacij in napovedi brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: Entiteta je vir napovedi in opozoril brez meta-vrednotenja. |
| Bojan Ivanc | Vsi viri ga enotno in nevtralno navajajo kot strokovni vir. | Ni omenjeno | Nevtralno: Citiran kot strokovni vir (vodja analitike) brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: Citiran kot strokovni vir in govorec brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: Citiran kot strokovni vir glede negotovosti in inflacije. | Nevtralno: Citiran kot strokovni vir za ekonomske napovedi. | Nevtralno: Citiran kot strokovni vir (vodja analitike) brez vrednotenja. | Nevtralno: Citiran kot strokovni vir za gospodarske napovedi. | Nevtralno: Glavni ekonomist GZS je zgolj citiran kot govorec. |
| Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) | Vsi viri so nevtralni; razlika je le v rabi za primerjavo. | Nevtralno: Omenjen kot referenca za predhodno znižanje napovedi. | Nevtralno: Omenjen zgolj informativno v primerjavi z napovedmi GZS. | Nevtralno: Omenjen zgolj kot primerjalni vir za gospodarske napovedi. | Nevtralno: Omenjen le kot primerjava za višino gospodarske rasti. | Nevtralno: Omenjen le kot primerjalni vir za gospodarska pričakovanja. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen le kot primerjalni vir za gospodarske napovedi. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Evropska unija | Vsi viri so nevtralni, entiteto uporabljajo le za statistiko. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjena posredno preko primerjave z evrskim območjem. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjena posredno preko primerjave z evrskim povprečjem. | Nevtralno: Uporabljena kot statistično povprečje za primerjavo stroškov. | Nevtralno: Posredno omenjena prek primerjave z evrskim povprečjem. | Nevtralno: Uporabljena le kot statistična primerjava za rast stroškov. | Nevtralno: Omenjena le kot statistična primerjava za stroške in rast. |
| Bližnji vzhod | Viri regijo enotno vežejo na vojno in energetska tveganja. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen kot vir negotovosti in lokacija vojne. | Nevtralno: Omenjen kot lokacija vojne in vir negotovosti. | Nevtralno: Omenjen kot lokacija vojne, ki vpliva na cene energentov. | Nevtralno: Omenjen kot vir negotovosti in energetskega šoka. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen kot geografsko območje vojne in vira negotovosti. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen kot lokacija vojne in vir gospodarske negotovosti. |
| Iran | Vsi viri so nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen le kot lokacija napada v kontekstu vzrokov krize. | Nevtralno: Omenjen kot tarča napada v opisu geopolitičnih razmer. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen kot cilj napada v kontekstu geopolitičnih šokov. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen kot cilj napada v kontekstu opisa geopolitičnih šokov. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen le kot cilj napada v opisu geopolitičnega šoka. |
| Združene države Amerike | Vsi viri so nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju napada. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjene le v kontekstu vojaškega napada brez vrednotenja. | Nevtralno: Omenjene kot udeleženka napada brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjene v kontekstu vojaškega napada brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjene v sklopu opisa napada brez uredniškega vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjene le v kontekstu vojaškega napada brez vrednotenja. |
| Izrael | Viri so enotno nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen le v kontekstu vojaškega napada brez vrednotenja. | Nevtralno: Omenjen kot udeleženec napada brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen v kontekstu vojaškega napada brez meta-vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen v sklopu opisa napada brez uredniškega vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen le v kontekstu vojaškega napada brez vrednotenja. |
| Vesna Nahtigal | Viri so enotno nevtralni, razlika je le v citiranosti. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Citirana kot govorka o investicijah in ukrepih. | Nevtralno: Omenjena le kot prisotna oseba na fotografiji s tiskovne konference. | Nevtralno: Citirana kot govorka, ki podaja predloge in opozorila. | Nevtralno: Generalna direktorica je citirana kot govorka. |
| Mednarodni denarni sklad (MDS) | Le kot nevtralen referenčni vir za gospodarske napovedi. | Nevtralno: Omenjen kot referenca za predhodno znižanje napovedi. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen zgolj kot vir, ki mu GZS sledi pri napovedih. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen le kot vir, ki mu GZS sledi pri znižanju napovedi. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
Slovenija expand_more
Ključne razlike
Večina nevtralno o rasti, Primorske novice negativno o stroških.
Nevtralno: Omenjena v kontekstu napovedi rasti nacionalnega BDP.
Nevtralno: Omenjena kot lokacija gospodarskih procesov in stroškov dela.
Nevtralno: Omenjena v kontekstu rasti BDP in stroškov dela.
Nevtralno: Omenjena v kontekstu nacionalnih institucij in rasti.
Nevtralno: Omenjena kot lokacija gospodarskih gibanj in stroškov dela.
Nevtralno: Omenjena kot lokacija gospodarskih razmer in potenciala.
Nevtralno: Omenjena kot lokacija gospodarskih trendov in stroškov dela.
Nevtralno: Omenjena kot lokacija gospodarskih dogajanj in potenciala.
Negativno: Izpostavljena zaradi krepke rasti stroškov dela in nazadovanja.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) expand_more
Ključne razlike
Vsi viri poročajo enotno nevtralno, brez razlik v interpretaciji.
Nevtralno: Informativno omenjena kot vir nove gospodarske napovedi.
Nevtralno: Entiteta je vir napovedi in opozoril brez meta-vrednotenja.
Nevtralno: Predstavljena kot vir napovedi in opozoril brez vrednotenja.
Nevtralno: Informativno omenjena kot vir novih gospodarskih napovedi.
Nevtralno: Entiteta je vir napovedi in opozoril brez meta-vrednotenja.
Nevtralno: Vir napovedi in informacij o gospodarskem stanju.
Nevtralno: Entiteta je vir informacij in napovedi brez meta-vrednotenja.
Nevtralno: GZS je vir informacij in napovedi brez meta-vrednotenja.
Nevtralno: Entiteta je vir napovedi in opozoril brez meta-vrednotenja.
Bojan Ivanc expand_more
Ključne razlike
Vsi viri ga enotno in nevtralno navajajo kot strokovni vir.
Ni omenjeno
Nevtralno: Citiran kot strokovni vir (vodja analitike) brez vrednotenja.
Ni omenjeno
Nevtralno: Citiran kot strokovni vir in govorec brez meta-vrednotenja.
Nevtralno: Citiran kot strokovni vir glede negotovosti in inflacije.
Nevtralno: Citiran kot strokovni vir za ekonomske napovedi.
Nevtralno: Citiran kot strokovni vir (vodja analitike) brez vrednotenja.
Nevtralno: Citiran kot strokovni vir za gospodarske napovedi.
Nevtralno: Glavni ekonomist GZS je zgolj citiran kot govorec.
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) expand_more
Ključne razlike
Vsi viri so nevtralni; razlika je le v rabi za primerjavo.
Nevtralno: Omenjen kot referenca za predhodno znižanje napovedi.
Nevtralno: Omenjen zgolj informativno v primerjavi z napovedmi GZS.
Nevtralno: Omenjen zgolj kot primerjalni vir za gospodarske napovedi.
Nevtralno: Omenjen le kot primerjava za višino gospodarske rasti.
Nevtralno: Omenjen le kot primerjalni vir za gospodarska pričakovanja.
Ni omenjeno
Nevtralno: Omenjen le kot primerjalni vir za gospodarske napovedi.
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Evropska unija expand_more
Ključne razlike
Vsi viri so nevtralni, entiteto uporabljajo le za statistiko.
Ni omenjeno
Nevtralno: Omenjena posredno preko primerjave z evrskim območjem.
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Nevtralno: Omenjena posredno preko primerjave z evrskim povprečjem.
Nevtralno: Uporabljena kot statistično povprečje za primerjavo stroškov.
Nevtralno: Posredno omenjena prek primerjave z evrskim povprečjem.
Nevtralno: Uporabljena le kot statistična primerjava za rast stroškov.
Nevtralno: Omenjena le kot statistična primerjava za stroške in rast.
Bližnji vzhod expand_more
Ključne razlike
Viri regijo enotno vežejo na vojno in energetska tveganja.
Ni omenjeno
Nevtralno: Omenjen kot vir negotovosti in lokacija vojne.
Nevtralno: Omenjen kot lokacija vojne in vir negotovosti.
Nevtralno: Omenjen kot lokacija vojne, ki vpliva na cene energentov.
Nevtralno: Omenjen kot vir negotovosti in energetskega šoka.
Ni omenjeno
Nevtralno: Omenjen kot geografsko območje vojne in vira negotovosti.
Ni omenjeno
Nevtralno: Omenjen kot lokacija vojne in vir gospodarske negotovosti.
Iran expand_more
Ključne razlike
Vsi viri so nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju.
Ni omenjeno
Nevtralno: Omenjen le kot lokacija napada v kontekstu vzrokov krize.
Nevtralno: Omenjen kot tarča napada v opisu geopolitičnih razmer.
Ni omenjeno
Nevtralno: Omenjen kot cilj napada v kontekstu geopolitičnih šokov.
Ni omenjeno
Nevtralno: Omenjen kot cilj napada v kontekstu opisa geopolitičnih šokov.
Ni omenjeno
Nevtralno: Omenjen le kot cilj napada v opisu geopolitičnega šoka.
Združene države Amerike expand_more
Ključne razlike
Vsi viri so nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju napada.
Ni omenjeno
Nevtralno: Omenjene le v kontekstu vojaškega napada brez vrednotenja.
Nevtralno: Omenjene kot udeleženka napada brez meta-vrednotenja.
Ni omenjeno
Nevtralno: Omenjene v kontekstu vojaškega napada brez meta-vrednotenja.
Ni omenjeno
Nevtralno: Omenjene v sklopu opisa napada brez uredniškega vrednotenja.
Ni omenjeno
Nevtralno: Omenjene le v kontekstu vojaškega napada brez vrednotenja.
Izrael expand_more
Ključne razlike
Viri so enotno nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju.
Ni omenjeno
Nevtralno: Omenjen le v kontekstu vojaškega napada brez vrednotenja.
Nevtralno: Omenjen kot udeleženec napada brez meta-vrednotenja.
Ni omenjeno
Nevtralno: Omenjen v kontekstu vojaškega napada brez meta-vrednotenja.
Ni omenjeno
Nevtralno: Omenjen v sklopu opisa napada brez uredniškega vrednotenja.
Ni omenjeno
Nevtralno: Omenjen le v kontekstu vojaškega napada brez vrednotenja.
Vesna Nahtigal expand_more
Ključne razlike
Viri so enotno nevtralni, razlika je le v citiranosti.
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Nevtralno: Citirana kot govorka o investicijah in ukrepih.
Nevtralno: Omenjena le kot prisotna oseba na fotografiji s tiskovne konference.
Nevtralno: Citirana kot govorka, ki podaja predloge in opozorila.
Nevtralno: Generalna direktorica je citirana kot govorka.
Mednarodni denarni sklad (MDS) expand_more
Ključne razlike
Le kot nevtralen referenčni vir za gospodarske napovedi.
Nevtralno: Omenjen kot referenca za predhodno znižanje napovedi.
Ni omenjeno
Nevtralno: Omenjen zgolj kot vir, ki mu GZS sledi pri napovedih.
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Nevtralno: Omenjen le kot vir, ki mu GZS sledi pri znižanju napovedi.
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Analiziranih 9 virov
Primerjalne tabele in infografika uporabljajo vse prikazane vire.
| Vir | Naslov | |
|---|---|---|
| Tudi v GZS napoved letošnje gospodarske rasti znižali na dva odstotka (dopolnjeno) | ||
| Tudi GZS znižal napoved letošnje gospodarske rasti, in sicer na dva odstotka | ||
| Tudi GZS znižal napoved rasti BDP, pričakujejo 3,1-odstotno inflacijo | ||
| Analitiki GZS napovedali nižjo gospodarsko rast za letos in prihodnji dve leti | ||
| Davek na Golobovo vladavino - tudi GZS znižuje napovedi glede gospodarske rasti | ||
| GZS znižuje napoved BDP: Dražji energenti stiskajo podjetja in gospodinjstva | ||
| GZS znižala napoved gospodarske rasti | ||
| GZS zaradi tega slabša napovedi gospodarske rasti v Sloveniji | ||
| V gospodarski zbornici napoved letošnje gospodarske rasti znižali na dva odstotka |
STA
Tudi v GZS napoved letošnje gospodarske rasti znižali na dva odstotka (dopolnjeno)
RTV Slovenija
Tudi GZS znižal napoved letošnje gospodarske rasti, in sicer na dva odstotka
24ur
Tudi GZS znižal napoved rasti BDP, pričakujejo 3,1-odstotno inflacijo
Večer
Analitiki GZS napovedali nižjo gospodarsko rast za letos in prihodnji dve leti
Tednik Demokracija
Davek na Golobovo vladavino - tudi GZS znižuje napovedi glede gospodarske rasti
Bloomberg Adria
GZS znižuje napoved BDP: Dražji energenti stiskajo podjetja in gospodinjstva
SiOL
GZS znižala napoved gospodarske rasti
Svet24
GZS zaradi tega slabša napovedi gospodarske rasti v Sloveniji
Primorske Novice
V gospodarski zbornici napoved letošnje gospodarske rasti znižali na dva odstotka