MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Realna rast izvoza bo letos šibka in bo znašala približno 2,2 odstotka.
• V predelovalnih dejavnostih se ne pričakuje več preobrata ali rasti zaposlovanja.
• Negativne cenovne škarje zaradi dražjih energentov neposredno znižujejo dobičkonosnost podjetij.
• Stroški dela v slovenskem zasebnem sektorju so v zadnjih šestih letih narasli za 44 odstotkov.
• Investicijski cikel podjetij je trenutno na nizki ravni, kar omejuje rast produktivnosti.
• Gospodarska zbornica Slovenije je znižala napoved letošnje gospodarske rasti z 2,4 na 2,0 odstotka.
• GZS predlaga davčno razbremenitev podjetij in hitrejše zaposlovanje tujcev za blažitev krize.
• V pesimističnem scenariju bi lahko bila gospodarska rast letos le 1,6-odstotna.
• Vojna na Bližnjem vzhodu in napad na Iran sta svet potisnila na rob nove energetske krize.
• Pravi cenovni val zaradi energetskega šoka po ocenah analitikov šele prihaja.
• Napovedana povprečna letna inflacija v Sloveniji se je zvišala z 2,3 na 3,1 odstotka.
• Rast stroškov dela v Sloveniji je skoraj dvakrat hitrejša od povprečja v Evropski uniji.

key differences

GZS predlaga davčno razbremenitev podjetij in hitrejše zaposlovanje tujcev za blažitev krize.

Večina molči, Bloomberg in Svet24 podrobno, Primorske delno.

Gospodarska zbornica Slovenije je znižala napoved letošnje gospodarske rasti z 2,4 na 2,0 odstotka.

Večina potrjuje, Demokracija brez številk, Bloomberg napačno leto.

Investicijski cikel podjetij je trenutno na nizki ravni, kar omejuje rast produktivnosti.

Bloomberg potrjuje, Demokracija zanika, ostali večinoma molčijo.

Napovedana povprečna letna inflacija v Sloveniji se je zvišala z 2,3 na 3,1 odstotka.

Skoraj vsi viri potrjujejo dvig, le STA ga ne omenja.

Negativne cenovne škarje zaradi dražjih energentov neposredno znižujejo dobičkonosnost podjetij.

Bloomberg in Svet24 potrjujeta škarje, drugi le splošne vplive.

Pravi cenovni val zaradi energetskega šoka po ocenah analitikov šele prihaja.

Večina povzema GZS, Bloomberg analizira prelivanje, nekateri molčijo.

Rast stroškov dela v Sloveniji je skoraj dvakrat hitrejša od povprečja v Evropski uniji.

Večina molči; Bloomberg, Svet24 in PN potrjujejo s podatki.

Realna rast izvoza bo letos šibka in bo znašala približno 2,2 odstotka.

Viri se razhajajo glede leta napovedi (letos vs. 2026).

Stroški dela v slovenskem zasebnem sektorju so v zadnjih šestih letih narasli za 44 odstotkov.

Večina molči; Bloomberg in Svet24 potrjujeta, Primorske pa časovno zamikajo.

V pesimističnem scenariju bi lahko bila gospodarska rast letos le 1,6-odstotna.

Večina potrjuje, Bloomberg Adria variira, nekateri molčijo.

V predelovalnih dejavnostih se ne pričakuje več preobrata ali rasti zaposlovanja.

Viri nihajo med pesimizmom GZS in napovedjo rasti proizvodnje.

Vojna na Bližnjem vzhodu in napad na Iran sta svet potisnila na rob nove energetske krize.

Večina potrjuje, nekateri delno, trije pa sploh ne omenjajo.

source analyses

24ur

GZS predlaga davčno razbremenitev podjetij in hitrejše zaposlovanje tujcev za blažitev krize.

Ni omenjeno

Gospodarska zbornica Slovenije je znižala napoved letošnje gospodarske rasti z 2,4 na 2,0 odstotka.

Da: GZS je napoved rasti BDP za letos znižala z 2,4 na 2,0 %.

Investicijski cikel podjetij je trenutno na nizki ravni, kar omejuje rast produktivnosti.

Ni omenjeno

Napovedana povprečna letna inflacija v Sloveniji se je zvišala z 2,3 na 3,1 odstotka.

Da: Inflacija naj bi namesto 2,3 dosegla 3,1 odstotka.

Negativne cenovne škarje zaradi dražjih energentov neposredno znižujejo dobičkonosnost podjetij.

Delno: Omenjeni so učinki vojne v obliki rasti cen energentov.

Pravi cenovni val zaradi energetskega šoka po ocenah analitikov šele prihaja.

Ni omenjeno

Rast stroškov dela v Sloveniji je skoraj dvakrat hitrejša od povprečja v Evropski uniji.

Ni omenjeno

Realna rast izvoza bo letos šibka in bo znašala približno 2,2 odstotka.

Delno: Omenjeno je, da bodo stroški dela šibili izvoz, številka ni podana.

Stroški dela v slovenskem zasebnem sektorju so v zadnjih šestih letih narasli za 44 odstotkov.

Ni omenjeno

V pesimističnem scenariju bi lahko bila gospodarska rast letos le 1,6-odstotna.

Da: V pesimističnem scenariju bi bila rast letos le 1,6-odstotna.

V predelovalnih dejavnostih se ne pričakuje več preobrata ali rasti zaposlovanja.

Delno: Omenjeno je zaviranje okrevanja proizvodnje v teh dejavnostih.

Vojna na Bližnjem vzhodu in napad na Iran sta svet potisnila na rob nove energetske krize.

Da: Članek navaja, da sta dogodka svet potisnila na rob nove krize.

Bloomberg Adria

GZS predlaga davčno razbremenitev podjetij in hitrejše zaposlovanje tujcev za blažitev krize.

Da: Vesna Nahtigal izpostavlja davčno razbremenitev in zaposlovanje tujcev.

Gospodarska zbornica Slovenije je znižala napoved letošnje gospodarske rasti z 2,4 na 2,0 odstotka.

Da: GZS je napoved za leto 2026 znižala z 2,4 na 2,0 odstotka.

Investicijski cikel podjetij je trenutno na nizki ravni, kar omejuje rast produktivnosti.

Da: GZS opozarja na nizek investicijski cikel in omejevanje produktivnosti.

Napovedana povprečna letna inflacija v Sloveniji se je zvišala z 2,3 na 3,1 odstotka.

Da: GZS je zvišala pričakovano inflacijo z 2,3 na 3,1 odstotka.

Negativne cenovne škarje zaradi dražjih energentov neposredno znižujejo dobičkonosnost podjetij.

Da: Negativne cenovne škarje neposredno znižujejo dobičkonosnost podjetij.

Pravi cenovni val zaradi energetskega šoka po ocenah analitikov šele prihaja.

Delno: Omenjen je vztrajen pritisk cen energentov, ki se preliva v gospodarstvo.

Rast stroškov dela v Sloveniji je skoraj dvakrat hitrejša od povprečja v Evropski uniji.

Da: Navedeno je, da so rasli skoraj dvakrat hitreje kot v EU-27.

Realna rast izvoza bo letos šibka in bo znašala približno 2,2 odstotka.

Da: GZS za leto 2026 napoveduje le 2,2-odstotno rast izvoza.

Stroški dela v slovenskem zasebnem sektorju so v zadnjih šestih letih narasli za 44 odstotkov.

Da: Članek navaja točno 44-odstotno rast v zadnjih šestih letih.

V pesimističnem scenariju bi lahko bila gospodarska rast letos le 1,6-odstotna.

Delno: GZS pričakuje rast med 1,7 in 2,2 %, kar je blizu navedeni številki.

V predelovalnih dejavnostih se ne pričakuje več preobrata ali rasti zaposlovanja.

Da: V predelovalnih dejavnostih GZS ne pričakuje izboljšanja zaposlovanja.

Vojna na Bližnjem vzhodu in napad na Iran sta svet potisnila na rob nove energetske krize.

Ni omenjeno

Primorske Novice

GZS predlaga davčno razbremenitev podjetij in hitrejše zaposlovanje tujcev za blažitev krize.

Delno: Omenjena je davčna reforma in razbremenitev, tujci niso omenjeni.

Gospodarska zbornica Slovenije je znižala napoved letošnje gospodarske rasti z 2,4 na 2,0 odstotka.

Da: Naslov in uvod potrjujeta znižanje na dva odstotka.

Investicijski cikel podjetij je trenutno na nizki ravni, kar omejuje rast produktivnosti.

Delno: Omenjena je nizkoinvesticijska rast in prepočasen dvig produktivnosti.

Napovedana povprečna letna inflacija v Sloveniji se je zvišala z 2,3 na 3,1 odstotka.

Da: Besedilo izrecno navaja te številke za letošnjo inflacijo.

Negativne cenovne škarje zaradi dražjih energentov neposredno znižujejo dobičkonosnost podjetij.

Delno: Omenjeno je, da energetski šok dviguje cene in znižuje povpraševanje.

Pravi cenovni val zaradi energetskega šoka po ocenah analitikov šele prihaja.

Da: Analitika GZS opozarja, da pravi cenovni val šele prihaja.

Rast stroškov dela v Sloveniji je skoraj dvakrat hitrejša od povprečja v Evropski uniji.

Da: Navedeno je, da je rast skoraj enkrat večja od 23 % v EU.

Realna rast izvoza bo letos šibka in bo znašala približno 2,2 odstotka.

Da: Članek napoveduje 2,2-odstotno rast izvoza kot šibko.

Stroški dela v slovenskem zasebnem sektorju so v zadnjih šestih letih narasli za 44 odstotkov.

Delno: Omenjena je 44-odstotna rast v obdobju 2020–2025 (6 let).

V pesimističnem scenariju bi lahko bila gospodarska rast letos le 1,6-odstotna.

Da: Članek izrecno navaja 1,6 % v pesimističnem scenariju.

V predelovalnih dejavnostih se ne pričakuje več preobrata ali rasti zaposlovanja.

Ne: Napovedana je 1,5-odstotna okrepitev proizvodnje.

Vojna na Bližnjem vzhodu in napad na Iran sta svet potisnila na rob nove energetske krize.

Da: Članek omenja vojno in napad na Iran kot vzrok za krizo.

RTV Slovenija

GZS predlaga davčno razbremenitev podjetij in hitrejše zaposlovanje tujcev za blažitev krize.

Ni omenjeno

Gospodarska zbornica Slovenije je znižala napoved letošnje gospodarske rasti z 2,4 na 2,0 odstotka.

Da: Naslov in uvod potrjujeta znižanje na dva odstotka.

Investicijski cikel podjetij je trenutno na nizki ravni, kar omejuje rast produktivnosti.

Delno: Omenja se manj izrazita rast investicij v gradbeništvu.

Napovedana povprečna letna inflacija v Sloveniji se je zvišala z 2,3 na 3,1 odstotka.

Da: Članek navaja povišanje z 2,3 na 3,1 odstotka.

Negativne cenovne škarje zaradi dražjih energentov neposredno znižujejo dobičkonosnost podjetij.

Delno: Omenja se vpliv rasti cen energentov na stroške in povpraševanje.

Pravi cenovni val zaradi energetskega šoka po ocenah analitikov šele prihaja.

Da: Analitiki GZS opozarjajo, da pravi cenovni val šele prihaja.

Rast stroškov dela v Sloveniji je skoraj dvakrat hitrejša od povprečja v Evropski uniji.

Ni omenjeno

Realna rast izvoza bo letos šibka in bo znašala približno 2,2 odstotka.

Da: Članek napoveduje šibko 2,2-odstotno rast izvoza.

Stroški dela v slovenskem zasebnem sektorju so v zadnjih šestih letih narasli za 44 odstotkov.

Ni omenjeno

V pesimističnem scenariju bi lahko bila gospodarska rast letos le 1,6-odstotna.

Da: Pesimistični scenarij predvideva 1,6-odstotno rast.

V predelovalnih dejavnostih se ne pričakuje več preobrata ali rasti zaposlovanja.

Ne: Napovedana je 1,5-odstotna okrepitev proizvodnje.

Vojna na Bližnjem vzhodu in napad na Iran sta svet potisnila na rob nove energetske krize.

Da: Besedilo omenja vojno in napad na Iran kot vzrok krize.

STA

GZS predlaga davčno razbremenitev podjetij in hitrejše zaposlovanje tujcev za blažitev krize.

Ni omenjeno

Gospodarska zbornica Slovenije je znižala napoved letošnje gospodarske rasti z 2,4 na 2,0 odstotka.

Da: GZS je napoved rasti BDP za letos znižala na 2,0 odstotka.

Investicijski cikel podjetij je trenutno na nizki ravni, kar omejuje rast produktivnosti.

Ni omenjeno

Napovedana povprečna letna inflacija v Sloveniji se je zvišala z 2,3 na 3,1 odstotka.

Ni omenjeno

Negativne cenovne škarje zaradi dražjih energentov neposredno znižujejo dobičkonosnost podjetij.

Ni omenjeno

Pravi cenovni val zaradi energetskega šoka po ocenah analitikov šele prihaja.

Ni omenjeno

Rast stroškov dela v Sloveniji je skoraj dvakrat hitrejša od povprečja v Evropski uniji.

Ni omenjeno

Realna rast izvoza bo letos šibka in bo znašala približno 2,2 odstotka.

Ni omenjeno

Stroški dela v slovenskem zasebnem sektorju so v zadnjih šestih letih narasli za 44 odstotkov.

Ni omenjeno

V pesimističnem scenariju bi lahko bila gospodarska rast letos le 1,6-odstotna.

Ni omenjeno

V predelovalnih dejavnostih se ne pričakuje več preobrata ali rasti zaposlovanja.

Ni omenjeno

Vojna na Bližnjem vzhodu in napad na Iran sta svet potisnila na rob nove energetske krize.

Ni omenjeno

SiOL

GZS predlaga davčno razbremenitev podjetij in hitrejše zaposlovanje tujcev za blažitev krize.

Ni omenjeno

Gospodarska zbornica Slovenije je znižala napoved letošnje gospodarske rasti z 2,4 na 2,0 odstotka.

Da: GZS je napoved rasti BDP za letos znižala z 2,4 na 2 odstotka.

Investicijski cikel podjetij je trenutno na nizki ravni, kar omejuje rast produktivnosti.

Ni omenjeno

Napovedana povprečna letna inflacija v Sloveniji se je zvišala z 2,3 na 3,1 odstotka.

Da: Inflacija naj bi letos namesto 2,3 dosegla 3,1 odstotka.

Negativne cenovne škarje zaradi dražjih energentov neposredno znižujejo dobičkonosnost podjetij.

Delno: Omenjeno je, da energetski šok dviguje cene in znižuje povpraševanje.

Pravi cenovni val zaradi energetskega šoka po ocenah analitikov šele prihaja.

Da: Analitika GZS opozarja, da pravi cenovni val šele prihaja.

Rast stroškov dela v Sloveniji je skoraj dvakrat hitrejša od povprečja v Evropski uniji.

Ni omenjeno

Realna rast izvoza bo letos šibka in bo znašala približno 2,2 odstotka.

Da: Realna rast izvoza naj bi bila letos šibka z 2,2 odstotka.

Stroški dela v slovenskem zasebnem sektorju so v zadnjih šestih letih narasli za 44 odstotkov.

Ni omenjeno

V pesimističnem scenariju bi lahko bila gospodarska rast letos le 1,6-odstotna.

Da: V pesimističnem scenariju bi bila rast letos le 1,6-odstotna.

V predelovalnih dejavnostih se ne pričakuje več preobrata ali rasti zaposlovanja.

Ne: Napoveduje se 1,5-odstotna okrepitev proizvodnje letos.

Vojna na Bližnjem vzhodu in napad na Iran sta svet potisnila na rob nove energetske krize.

Da: Članek navaja vojno in napad na Iran kot vzrok energetske krize.

Svet24

GZS predlaga davčno razbremenitev podjetij in hitrejše zaposlovanje tujcev za blažitev krize.

Da: Nahtigalova izpostavlja davčne razbremenitve in zaposlovanje tujcev.

Gospodarska zbornica Slovenije je znižala napoved letošnje gospodarske rasti z 2,4 na 2,0 odstotka.

Da: Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je potrdil te številke.

Investicijski cikel podjetij je trenutno na nizki ravni, kar omejuje rast produktivnosti.

Delno: Omenjena je šibkejša dinamika investicij in vpliv na produktivnost.

Napovedana povprečna letna inflacija v Sloveniji se je zvišala z 2,3 na 3,1 odstotka.

Da: Članek navaja zvišanje napovedi inflacije na 3,1 odstotka.

Negativne cenovne škarje zaradi dražjih energentov neposredno znižujejo dobičkonosnost podjetij.

Da: Omenjene so negativne cenovne škarje, ki nižajo marže podjetij.

Pravi cenovni val zaradi energetskega šoka po ocenah analitikov šele prihaja.

Ni omenjeno

Rast stroškov dela v Sloveniji je skoraj dvakrat hitrejša od povprečja v Evropski uniji.

Da: Rast v SLO je 44 %, v EU pa 23 %, kar je skoraj dvakrat hitreje.

Realna rast izvoza bo letos šibka in bo znašala približno 2,2 odstotka.

Delno: Ivanc pravi, da bo rast šibka, a številka 2,2 % ni navedena.

Stroški dela v slovenskem zasebnem sektorju so v zadnjih šestih letih narasli za 44 odstotkov.

Da: Besedilo izrecno navaja 44-odstotno rast v zadnjih šestih letih.

V pesimističnem scenariju bi lahko bila gospodarska rast letos le 1,6-odstotna.

Ni omenjeno

V predelovalnih dejavnostih se ne pričakuje več preobrata ali rasti zaposlovanja.

Da: Članek neposredno navaja, da preobrata in rasti ne pričakujejo.

Vojna na Bližnjem vzhodu in napad na Iran sta svet potisnila na rob nove energetske krize.

Ni omenjeno

Tednik Demokracija

GZS predlaga davčno razbremenitev podjetij in hitrejše zaposlovanje tujcev za blažitev krize.

Ni omenjeno

Gospodarska zbornica Slovenije je znižala napoved letošnje gospodarske rasti z 2,4 na 2,0 odstotka.

Delno: Članek potrjuje znižanje napovedi GZS, a ne navaja teh številk.

Investicijski cikel podjetij je trenutno na nizki ravni, kar omejuje rast produktivnosti.

Ne: Članek navaja, da se bo rast investicij nadaljevala.

Napovedana povprečna letna inflacija v Sloveniji se je zvišala z 2,3 na 3,1 odstotka.

Da: Članek eksplicitno navaja dvig napovedi z 2,3 na 3,1 odstotka.

Negativne cenovne škarje zaradi dražjih energentov neposredno znižujejo dobičkonosnost podjetij.

Delno: Omenjeno je, da energetski šok dviguje cene in šibi izvoz.

Pravi cenovni val zaradi energetskega šoka po ocenah analitikov šele prihaja.

Da: Analitika GZS opozarja, da pravi cenovni val šele prihaja.

Rast stroškov dela v Sloveniji je skoraj dvakrat hitrejša od povprečja v Evropski uniji.

Ni omenjeno

Realna rast izvoza bo letos šibka in bo znašala približno 2,2 odstotka.

Da: Članek navaja šibko 2,2-odstotno realno rast izvoza.

Stroški dela v slovenskem zasebnem sektorju so v zadnjih šestih letih narasli za 44 odstotkov.

Delno: Omenjena je krepka rast stroškov dela, a brez točnih številk.

V pesimističnem scenariju bi lahko bila gospodarska rast letos le 1,6-odstotna.

Da: Članek navaja 1,6-odstotno rast v pesimističnem scenariju.

V predelovalnih dejavnostih se ne pričakuje več preobrata ali rasti zaposlovanja.

Delno: Omenjeno je ohranjanje zaposlenosti in šibko okrevanje.

Vojna na Bližnjem vzhodu in napad na Iran sta svet potisnila na rob nove energetske krize.

Da: Besedilo omenja napad na Iran in rob nove energetske krize.

Večer

GZS predlaga davčno razbremenitev podjetij in hitrejše zaposlovanje tujcev za blažitev krize.

Ni omenjeno

Gospodarska zbornica Slovenije je znižala napoved letošnje gospodarske rasti z 2,4 na 2,0 odstotka.

Da: GZS je letošnjo napoved z 2,4 znižala na okrogla dva odstotka.

Investicijski cikel podjetij je trenutno na nizki ravni, kar omejuje rast produktivnosti.

Ni omenjeno

Napovedana povprečna letna inflacija v Sloveniji se je zvišala z 2,3 na 3,1 odstotka.

Da: Napoved inflacije se je z 2,3 zvišala na 3,1 %.

Negativne cenovne škarje zaradi dražjih energentov neposredno znižujejo dobičkonosnost podjetij.

Delno: Omenjeno, da energetski šok dviguje cene in znižuje povpraševanje.

Pravi cenovni val zaradi energetskega šoka po ocenah analitikov šele prihaja.

Da: GZS opozarja, da cenovni val šele prihaja.

Rast stroškov dela v Sloveniji je skoraj dvakrat hitrejša od povprečja v Evropski uniji.

Ni omenjeno

Realna rast izvoza bo letos šibka in bo znašala približno 2,2 odstotka.

Delno: Napoved 2,2 % rasti izvoza se v besedilu nanaša na leto 2026.

Stroški dela v slovenskem zasebnem sektorju so v zadnjih šestih letih narasli za 44 odstotkov.

Ni omenjeno

V pesimističnem scenariju bi lahko bila gospodarska rast letos le 1,6-odstotna.

Da: V pesimističnem scenariju bi bila rast letos le 1,6-odstotna.

V predelovalnih dejavnostih se ne pričakuje več preobrata ali rasti zaposlovanja.

Ni omenjeno

Vojna na Bližnjem vzhodu in napad na Iran sta svet potisnila na rob nove energetske krize.

Delno: Omenjena vojna na Bližnjem vzhodu in rob energetske krize.

Analiza sentimenta

entities

• Slovenija
• Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)
• Bojan Ivanc
• Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)
• Evropska unija
• Bližnji vzhod
• Iran
• Združene države Amerike
• Izrael
• Vesna Nahtigal
• Mednarodni denarni sklad (MDS)

key differences

Bližnji vzhod

Viri regijo enotno vežejo na vojno in energetska tveganja.

Bojan Ivanc

Vsi viri ga enotno in nevtralno navajajo kot strokovni vir.

Evropska unija

Vsi viri so nevtralni, entiteto uporabljajo le za statistiko.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Vsi viri poročajo enotno nevtralno, brez razlik v interpretaciji.

Iran

Vsi viri so nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju.

Izrael

Viri so enotno nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju.

Mednarodni denarni sklad (MDS)

Le kot nevtralen referenčni vir za gospodarske napovedi.

Slovenija

Večina nevtralno o rasti, Primorske novice negativno o stroških.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v rabi za primerjavo.

Vesna Nahtigal

Viri so enotno nevtralni, razlika je le v citiranosti.

Združene države Amerike

Vsi viri so nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju napada.

source analyses

24ur

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot lokacija vojne in vir negotovosti.

Bojan Ivanc

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Nevtralno: Predstavljena kot vir napovedi in opozoril brez vrednotenja.

Iran

Nevtralno: Omenjen kot tarča napada v opisu geopolitičnih razmer.

Izrael

Nevtralno: Omenjen kot udeleženec napada brez meta-vrednotenja.

Mednarodni denarni sklad (MDS)

Nevtralno: Omenjen zgolj kot vir, ki mu GZS sledi pri napovedih.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu rasti BDP in stroškov dela.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)

Nevtralno: Omenjen zgolj kot primerjalni vir za gospodarske napovedi.

Vesna Nahtigal

Ni omenjeno

Združene države Amerike

Nevtralno: Omenjene kot udeleženka napada brez meta-vrednotenja.

Bloomberg Adria

Bližnji vzhod

Ni omenjeno

Bojan Ivanc

Nevtralno: Citiran kot strokovni vir za ekonomske napovedi.

Evropska unija

Nevtralno: Uporabljena kot statistično povprečje za primerjavo stroškov.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Nevtralno: Vir napovedi in informacij o gospodarskem stanju.

Iran

Ni omenjeno

Izrael

Ni omenjeno

Mednarodni denarni sklad (MDS)

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot lokacija gospodarskih razmer in potenciala.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)

Ni omenjeno

Vesna Nahtigal

Nevtralno: Citirana kot govorka o investicijah in ukrepih.

Združene države Amerike

Ni omenjeno

Primorske Novice

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot lokacija vojne in vir gospodarske negotovosti.

Bojan Ivanc

Nevtralno: Glavni ekonomist GZS je zgolj citiran kot govorec.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena le kot statistična primerjava za stroške in rast.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Nevtralno: Entiteta je vir napovedi in opozoril brez meta-vrednotenja.

Iran

Nevtralno: Omenjen le kot cilj napada v opisu geopolitičnega šoka.

Izrael

Nevtralno: Omenjen le v kontekstu vojaškega napada brez vrednotenja.

Mednarodni denarni sklad (MDS)

Ni omenjeno

Slovenija

Negativno: Izpostavljena zaradi krepke rasti stroškov dela in nazadovanja.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)

Ni omenjeno

Vesna Nahtigal

Nevtralno: Generalna direktorica je citirana kot govorka.

Združene države Amerike

Nevtralno: Omenjene le v kontekstu vojaškega napada brez vrednotenja.

RTV Slovenija

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot vir negotovosti in lokacija vojne.

Bojan Ivanc

Nevtralno: Citiran kot strokovni vir (vodja analitike) brez vrednotenja.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena posredno preko primerjave z evrskim območjem.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Nevtralno: Entiteta je vir napovedi in opozoril brez meta-vrednotenja.

Iran

Nevtralno: Omenjen le kot lokacija napada v kontekstu vzrokov krize.

Izrael

Nevtralno: Omenjen le v kontekstu vojaškega napada brez vrednotenja.

Mednarodni denarni sklad (MDS)

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot lokacija gospodarskih procesov in stroškov dela.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)

Nevtralno: Omenjen zgolj informativno v primerjavi z napovedmi GZS.

Vesna Nahtigal

Ni omenjeno

Združene države Amerike

Nevtralno: Omenjene le v kontekstu vojaškega napada brez vrednotenja.

STA

Bližnji vzhod

Ni omenjeno

Bojan Ivanc

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Nevtralno: Informativno omenjena kot vir nove gospodarske napovedi.

Iran

Ni omenjeno

Izrael

Ni omenjeno

Mednarodni denarni sklad (MDS)

Nevtralno: Omenjen kot referenca za predhodno znižanje napovedi.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu napovedi rasti nacionalnega BDP.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)

Nevtralno: Omenjen kot referenca za predhodno znižanje napovedi.

Vesna Nahtigal

Ni omenjeno

Združene države Amerike

Ni omenjeno

SiOL

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot geografsko območje vojne in vira negotovosti.

Bojan Ivanc

Nevtralno: Citiran kot strokovni vir (vodja analitike) brez vrednotenja.

Evropska unija

Nevtralno: Posredno omenjena prek primerjave z evrskim povprečjem.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Nevtralno: Entiteta je vir informacij in napovedi brez meta-vrednotenja.

Iran

Nevtralno: Omenjen kot cilj napada v kontekstu opisa geopolitičnih šokov.

Izrael

Nevtralno: Omenjen v sklopu opisa napada brez uredniškega vrednotenja.

Mednarodni denarni sklad (MDS)

Nevtralno: Omenjen le kot vir, ki mu GZS sledi pri znižanju napovedi.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot lokacija gospodarskih trendov in stroškov dela.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)

Nevtralno: Omenjen le kot primerjalni vir za gospodarske napovedi.

Vesna Nahtigal

Nevtralno: Omenjena le kot prisotna oseba na fotografiji s tiskovne konference.

Združene države Amerike

Nevtralno: Omenjene v sklopu opisa napada brez uredniškega vrednotenja.

Svet24

Bližnji vzhod

Ni omenjeno

Bojan Ivanc

Nevtralno: Citiran kot strokovni vir za gospodarske napovedi.

Evropska unija

Nevtralno: Uporabljena le kot statistična primerjava za rast stroškov.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Nevtralno: GZS je vir informacij in napovedi brez meta-vrednotenja.

Iran

Ni omenjeno

Izrael

Ni omenjeno

Mednarodni denarni sklad (MDS)

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot lokacija gospodarskih dogajanj in potenciala.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)

Ni omenjeno

Vesna Nahtigal

Nevtralno: Citirana kot govorka, ki podaja predloge in opozorila.

Združene države Amerike

Ni omenjeno

Tednik Demokracija

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot vir negotovosti in energetskega šoka.

Bojan Ivanc

Nevtralno: Citiran kot strokovni vir glede negotovosti in inflacije.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena posredno preko primerjave z evrskim povprečjem.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Nevtralno: Entiteta je vir napovedi in opozoril brez meta-vrednotenja.

Iran

Nevtralno: Omenjen kot cilj napada v kontekstu geopolitičnih šokov.

Izrael

Nevtralno: Omenjen v kontekstu vojaškega napada brez meta-vrednotenja.

Mednarodni denarni sklad (MDS)

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot lokacija gospodarskih gibanj in stroškov dela.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)

Nevtralno: Omenjen le kot primerjalni vir za gospodarska pričakovanja.

Vesna Nahtigal

Ni omenjeno

Združene države Amerike

Nevtralno: Omenjene v kontekstu vojaškega napada brez meta-vrednotenja.

Večer

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot lokacija vojne, ki vpliva na cene energentov.

Bojan Ivanc

Nevtralno: Citiran kot strokovni vir in govorec brez meta-vrednotenja.

Evropska unija

Ni omenjeno

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Nevtralno: Informativno omenjena kot vir novih gospodarskih napovedi.

Iran

Ni omenjeno

Izrael

Ni omenjeno

Mednarodni denarni sklad (MDS)

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu nacionalnih institucij in rasti.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)

Nevtralno: Omenjen le kot primerjava za višino gospodarske rasti.

Vesna Nahtigal

Ni omenjeno

Združene države Amerike

Ni omenjeno

Viri

articles

• article order

  4

  body

  z dodatnimi pojasnili in izjavami od 6. odstavka Ljubljana, 21. aprila (STA) - V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so danes sledili Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj in Mednarodnemu denarnemu skladu ter napoved rasti slovenskega BDP za letos znižali na 2,0 odstotka. V predhodni ...

  language

  slv

  published at

  2026-04-21T11:14:42

  source

  STA

  title

  Tudi v GZS napoved letošnje gospodarske rasti znižali na dva odstotka (dopolnjeno)

  url

  https://www.sta.si/3547454/

• article order

  3

  body

  V GZS-ju so znižali tudi napoved rasti gospodarske dejavnosti v letih 2027 in 2028. Namesto 2,1- in 2,2-odstotne zdaj pričakujejo 1,8- in 1,9-odstotno. V zbornici imajo tako za naslednji dve leti malenkost nižja pričakovanja od Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki pričakuje, da se bo gospodarsko obe leti krepilo po dvoodstotni stopnji. Poslabšanje napovedi GZS-ja glede na pričakovanja iz lanske jeseni je bilo pričakovano, saj se je vmes zgodil še eden v nizu šokov zadnjih let. Tokrat gre za vojno na Bližnjem vzhodu, ki je sledila ameriško-izraelskemu napadu na Iran in svet potisnila na rob nove energetske krize. V zbornici po osnovnem scenariju povišane cene energentov pričakujejo do tretjega četrtletja. V luči velike negotovosti glede razvoja dogajanja na Bližnjem vzhodu in njegovih učinkov pa so poleg osnovnega scenarija rasti pripravili tudi optimističnega in pesimističnega. Če bi bili učinki vojne hujši in dolgotrajnejši, bi bila gospodarska rast letos le 1,6-odstotna, v prihodnjih dveh letih pa bi dosegla 1,8 oz. 1,7 odstotka. Ob hitrejšem izboljšanju razmer pa bi lahko rast letos dosegla 2,3 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa 2,2 oz. 2,0 odstotka. V GZS-ju ob učinkih vojne v obliki rasti cen energentov in drugih surovin močno opozarjajo še na krepko rast stroškov dela v Sloveniji v zadnjih letih, ki bo predvidoma še naprej šibila izvoz in zavirala okrevanje proizvodnje v predelovalnih dejavnostih. Realna rast izvoza naj bi bila letos z 2,2 odstotka šibka in bo izvirala predvsem iz rasti izvoza storitev. Proizvodnja v predelovalnih dejavnostih pa naj bi se po lanskem 1,5-odstotnem padcu letos okrepila za 1,5 odstotka, v prihodnjem letu pa za 1,3 odstotka. Industrijska proizvodnja naj bi se v Sloveniji v obdobju 2026-2028 v povprečju okrepila za 1,3 odstotka, kar bi bilo le 0,2 odstotne točke več od povprečja območja z evrom. V obdobju 2021-2025 je medtem rast proizvodnje z 0,6 odstotka za 0,9 odstotne točke zaostala za evrskim povprečjem. Rast investicij naj bi se na podlagi investicijskih odločitev iz prejšnjih let nadaljevala, a bila predvsem v gradbeništvu precej manj izrazita kot lani. Ob rasti plač ter pričakovanem ohranjanju zaposlenosti pa naj bi bil vsaj do določene mere pozitiven vpliv potrošnje gospodinjstev. Prav tako kot znižanje napovedi gospodarske rasti je bila pričakovana tudi navzgor popravljena napoved inflacije. Cene življenjskih potrebščin naj bi se tako letos namesto za prej napovedovanih 2,3 odstotka v povprečju zvišale za 3,1 odstotka, za 0,5 oz. 0,3 odstotne točke višja od prejšnjih pričakovanj pa naj bi bila tudi inflacija v prihodnjih dveh letih, to je 2,8- oz. 2,5-odstotna. Energetski šok zaradi posledic vojne na Bližnjem vzhodu namreč po eni strani znižuje povpraševanje, po drugi pa dviguje cene. Analitiki GZS-ja opozarjajo, da pravi cenovni val šele prihaja. Glavno negotovost glede napovedi inflacije sicer po besedah vodje analitike GZS-ja Bojana Ivanca po eni strani predstavljata nejasno dejansko gibanje cene fosilnih goriv in dinamika prenosa na druge cene, po drugi strani pa ni jasno, do katere mere bodo morebitni ukrepi države lahko te učinke blažili. Pričakovanje je sicer, da bo cena 159-litrskega soda nafte brent letos v povprečju dosegla nekaj več kot 90 dolarjev, prihodnje leto pa naj bi upadla proti 80 dolarjem. Pri tem je pričakovati nekaj krepitve tečaja evra glede na dolar.

  language

  slv

  published at

  2026-04-21T10:53:26

  source

  RTV Slovenija

  title

  Tudi GZS znižal napoved letošnje gospodarske rasti, in sicer na dva odstotka

  url

  https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/tudi-gzs-znizal-napoved-letosnje-gospodarske-rasti-in-sicer-na-dva-odstotka/780062

• article order

  6

  body

  V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so sledili Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj in Mednarodnemu denarnemu skladu ter napoved rasti slovenskega BDP za letos znižali na 2,0 odstotka. V predhodni napovedi so pričakovali še 2,4-odstotno rast. Inflacija naj bi medtem letos namesto 2,3 dosegla 3,1 odstotka. V GZS so znižali tudi napoved rasti gospodarske dejavnosti v letih 2027 in 2028. Namesto 2,1- in 2,2-odstotne zdaj pričakujejo 1,8- in 1,9-odstotno. V zbornici imajo tako za naslednji dve leti malenkost nižja pričakovanja od Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki pričakuje, da se bo gospodarstvo obe leti krepilo po dvoodstotni stopnji. Poslabšanje napovedi GZS glede na pričakovanja iz lanske jeseni je bilo pričakovano, saj se je vmes zgodil še eden v nizu šokov zadnjih let. Tokrat gre za vojno na Bližnjem vzhodu, ki je sledila ameriško-izraelskemu napadu na Iran in svet potisnila na rob nove energetske krize. V zbornici po osnovnem scenariju povišane cene energentov pričakujejo do tretjega četrtletja. V luči velike negotovosti glede razvoja dogajanja na Bližnjem vzhodu in njegovih učinkov pa so poleg osnovnega scenarija rasti pripravili tudi optimističnega in pesimističnega. Če bi bili učinki vojne hujši in dolgotrajnejši, bi bila gospodarska rast letos le 1,6-odstotna, v prihodnjih dveh letih pa bi dosegla 1,8 oz. 1,7 odstotka. Ob hitrejšem izboljšanju razmer pa bi lahko rast letos dosegla 2,3 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa 2,2 oz. 2,0 odstotka. V GZS ob učinkih vojne v obliki rasti cen energentov in drugih surovin močno opozarjajo še na krepko rast stroškov dela v Sloveniji v zadnjih letih, ki bo predvidoma še naprej šibila izvoz in zavirala okrevanje proizvodnje v predelovalnih dejavnostih.

  language

  slv

  published at

  2026-04-21T11:20:06

  source

  24ur

  title

  Tudi GZS znižal napoved rasti BDP, pričakujejo 3,1-odstotno inflacijo

  url

  https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/tudi-gzs-znizal-napoved-rasti-bdp-pricakujejo-31-odstotno-inflacijo.html

• article order

  8

  body

  Tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so napovedali nižjo gospodarsko rast, in sicer so letošnjo z 2,4 znižali na okrogla dva odstotka. Za prihodnje leto napovedujejo 1,8-odstotno in za leto 2027 1,9-odstotno gospodarsko rast. Skrbi tudi napoved precej višje inflacije, ta naj bi namesto 2,3 odstotka presegla tri odstotke (3,1). V GZS so tako letvico gospodarske rasti postavili nekoliko nižje od Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki pričakuje, da se bo gospodarstvo obe leti krepilo po dvoodstotni stopnji. Po besedah glavnega ekonomista in vodje analitske službe GZS Bojana Ivanca se je nizu šokov zadnjih let pridružila še vojna na Bližnjem vzhodu, ki je svet potisnila na rob nove energetske krize in srednjeročno vpliva na cene nafte in drugih energentov. "Povprečna cena nafte brent naj bi v letu 2026 znašala okoli 92 dolarjev za sodček in okoli 80 dolarjev v 2027. Realna rast izvoza naj bi bila v letu 2026 šibka (2,2 %) in bo izvirala predvsem iz rasti izvoza storitev, manj pa iz blaga. Rast izvoza blaga naj bi bila zaradi višjih proizvodnih cen vseeno pozitivna, pri 2,8 odstotka," napoveduje Ivanc. Ob pričakovanju višjih cen energentov do tretjega letošnjega četrtletja so v GZS poleg osnovnega scenarija rasti pripravili tudi optimističnega in pesimističnega. Če bi bili učinki vojne hujši in dolgotrajnejši, bi bila gospodarska rast letos le 1,6-odstotna, v prihodnjih dveh letih pa bi dosegla 1,8 oziroma 1,7 odstotka. Ob hitrejšem izboljšanju razmer pa bi lahko rast letos dosegla 2,3 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa 2,2 oziroma 2 odstotka. Prav tako kot napoved nižje gospodarske rasti je bila pričakovana tudi navzgor popravljena napoved inflacije. Cene življenjskih potrebščin naj bi se tako letos namesto za prej napovedovanih 2,3 odstotka v povprečju zvišale za 3,1 odstotka, za 0,5 oziroma 0,3 odstotne točke višja od prejšnjih pričakovanj pa naj bi bila tudi inflacija v prihodnjih dveh letih, to je 2,8- oziroma 2,5-odstotna. Energetski šok zaradi posledic vojne na Bližnjem vzhodu namreč po eni strani zmanjšuje povpraševanje, po drugi pa dviguje cene, zato v GZS svarijo, da cenovni val šele prihaja.

  language

  slv

  published at

  2026-04-21T13:55:03

  source

  Večer

  title

  Analitiki GZS napovedali nižjo gospodarsko rast za letos in prihodnji dve leti

  url

  https://vecer.com/slovenija/analitiki-gzs-napovedali-nizjo-gospodarsko-rast-za-letos-in-prihodnji-dve-leti-10412604

• article order

  2

  body

  V GZS so znižali tudi napoved rasti gospodarske dejavnosti v letih 2027 in 2028. Namesto 2,1- in 2,2-odstotne zdaj pričakujejo 1,8- in 1,9-odstotno. V zbornici imajo tako za naslednji dve leti malenkost nižja pričakovanja od Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki pričakuje, da se bo gospodarsko obe leti krepilo po dvoodstotni stopnji. Poslabšanje napovedi GZS glede na pričakovanja iz lanske jeseni je bilo pričakovano, saj se je vmes zgodil še eden v nizu šokov zadnjih let. Tokrat gre za vojno na Bližnjem vzhodu, ki je sledila ameriško-izraelskemu napadu na Iran in svet potisnila na rob nove energetske krize. V zbornici po osnovnem scenariju povišane cene energentov pričakujejo do tretjega četrtletja. V luči velike negotovosti glede razvoja dogajanja na Bližnjem vzhodu in njegovih učinkov pa so poleg osnovnega scenarija rasti pripravili tudi optimističnega in pesimističnega. Če bi bili učinki vojne hujši in dolgotrajnejši, bi bila gospodarska rast letos le 1,6-odstotna, v prihodnjih dveh letih pa bi dosegla 1,8 oz. 1,7 odstotka. Ob hitrejšem izboljšanju razmer pa bi lahko rast letos dosegla 2,3 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa 2,2 oz. 2,0 odstotka. V GZS ob učinkih vojne v obliki rasti cen energentov in drugih surovin močno opozarjajo še na krepko rast stroškov dela v Sloveniji v zadnjih letih, ki bo predvidoma še naprej šibila izvoz in zavirala okrevanje proizvodnje v predelovalnih dejavnostih. Realna rast izvoza naj bi bila letos z 2,2 odstotka šibka in bo izvirala predvsem iz rasti izvoza storitev. Proizvodnja v predelovalnih dejavnostih pa naj bi se po lanskem 1,5-odstotnem padcu letos okrepila za 1,5 odstotka, v prihodnjem letu pa za 1,3 odstotka. Industrijska proizvodnja naj bi se v Sloveniji v obdobju 2026-2028 v povprečju okrepila za 1,3 odstotka, kar bi bilo le 0,2 odstotne točke več od povprečja območja z evrom. V obdobju 2021-2025 je medtem rast proizvodnje z 0,6 odstotka za 0,9 odstotne točke zaostala za evrskim povprečjem. Rast investicij naj bi se na podlagi investicijskih odločitev iz prejšnjih let nadaljevala, a bila predvsem v gradbeništvu precej manj izrazita kot lani. Ob rasti plač ter pričakovanem ohranjanju zaposlenosti pa naj bi bil vsaj do določene mere pozitiven vpliv potrošnje gospodinjstev. Prav tako kot znižanje napovedi gospodarske rasti je bila pričakovana tudi navzgor popravljena napoved inflacije. Cene življenjskih potrebščin naj bi se tako letos namesto za prej napovedovanih 2,3 odstotka v povprečju zvišale za 3,1 odstotka, za 0,5 oz. 0,3 odstotne točke višja od prejšnjih pričakovanj pa naj bi bila tudi inflacija v prihodnjih dveh letih, to je 2,8- oz. 2,5-odstotna. Energetski šok zaradi posledic vojne na Bližnjem vzhodu namreč po eni strani znižuje povpraševanje, po drugi pa dviguje cene. V analitiki GZS opozarjajo, da pravi cenovni val šele prihaja. Glavno negotovost glede napovedi inflacije sicer po besedah vodje analitike GZS Bojana Ivanca po eni strani predstavljata nejasno dejansko gibanje cene fosilnih goriv in dinamika prenosa na druge cene, po drugi strani pa ni jasno, do katere mere bodo morebitni ukrepi države lahko te učinke blažili. Pričakovanje je sicer, da bo cena 159-litrskega soda nafte brent letos v povprečju dosegla nekaj več kot 90 dolarjev, prihodnje leto pa naj bi upadla proti 80 dolarjem. Pri tem je pričakovati nekaj krepitve tečaja evra glede na dolar.

  language

  slv

  published at

  2026-04-21T11:54:24

  source

  Tednik Demokracija

  title

  Davek na Golobovo vladavino - tudi GZS znižuje napovedi glede gospodarske rasti

  url

  https://demokracija.si/slovenija/davek-na-golobovo-vladavino-tudi-gzs-znizuje-napovedi-glede-gospodarske-rasti/

• article order

  9

  body

  Slovensko gospodarstvo vstopa v leto 2026 z bolj krhkimi obeti, kot se je kazalo še pred nekaj meseci. Nova pomladanska napoved Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) namreč razkriva kombinacijo šibkejše rasti, višje inflacije in vse bolj zaostrenih pogojev poslovanja - z neposrednimi posledicami tako za podjetja kot za gospodinjstva. GZS je napoved gospodarske rasti za leto 2026 znižala na okrogla dva odstotka (prej 2,4 odstotka), hkrati pa zvišala pričakovano inflacijo na okoli 3,1 odstotka (prej 2,3 odstotka). Ključni razlog ostaja vztrajen pritisk cen energentov in surovin, ki se preliva v celotno gospodarstvo. Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc poudarja, da napoved temelji na predpostavki povišanih cen energentov vsaj do tretjega četrtletja: "Oceno rasti BDP za leto 2026 smo znižali na dva odstotka, hkrati pa smo zvišali oceno inflacije na okoli 3,1 odstotka." V naslednjih letih naj bi se cenovni pritiski postopno umirjali - inflacija naj bi se znižala na 2,8 odstotka v letu 2027 in 2,5 odstotka v letu 2028 -, a negotovost ostaja visoka. GZS za obdobje 2026-2028 pričakuje rast BDP v razponu med 1,7 in 2,2 odstotka, odvisno predvsem od: gibanja cen energentov, stroškov dela, produktivnosti in razmer v mednarodnem okolju. Od začetka marca so se pogoji poslovanja za zasebni sektor opazno poslabšali. Hitrejša rast nabavnih cen v primerjavi s prodajnimi ponovno ustvarja t. i. negativne cenovne škarje - pojav, ki neposredno znižuje dobičkonosnost podjetij. To ima večplastne posledice: podjetja na izvoznih trgih beležijo nižje bruto marže, gospodinjstva se soočajo z nižjo kupno močjo, država pa je pod pritiskom, da poseže z blažilnimi ukrepi. Ob tem izvoz ostaja šibka točka. GZS za leto 2026 napoveduje le 2,2-odstotno rast izvoza, pri čemer bo večino prispeval sektor storitev, medtem ko bo blagovni izvoz zaradi višjih proizvodnih stroškov omejen. Eden ključnih strukturnih izzivov ostaja razkorak med rastjo stroškov dela in produktivnostjo. V zadnjih šestih letih so se stroški dela v slovenskem zasebnem sektorju povečali za 44 odstotkov - skoraj dvakrat hitreje kot v povprečju EU-27. Ivanc opozarja: "Prehiter dvig stroškov dela ob počasni rasti produktivnosti slabša konkurenčnost in povečuje tveganje selitve proizvodnje v stroškovno ugodnejša okolja." To je še posebej izrazito v predelovalnih dejavnostih, kjer GZS ne pričakuje izboljšanja zaposlovanja. Skupno število delovnih mest naj bi sicer ostalo stabilno, predvsem zaradi rasti zaposlovanja v javnem sektorju in določenih storitvah. GZS opozarja, da je investicijski cikel podjetij trenutno na nizki ravni, kar dolgoročno omejuje rast produktivnosti in dodane vrednosti. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal poudarja: "Investicije so osrednji mehanizem rasti produktivnosti. Slovenija ima potencial za razvoj podjetij z višjo dodano vrednostjo, a potrebujemo sistematične ukrepe." Med ključnimi predlogi izpostavlja davčno razbremenitev, hitrejše zaposlovanje tujcev, digitalizacijo podjetij ter večjo podporo raziskavam, razvoju in umetni inteligenci. Gospodarske razmere dodatno zapleta politična negotovost. Po volitvah vlada še ni v celoti operativna, kar po oceni gospodarstva upočasnjuje sprejem nujnih ukrepov. Interventni zakon za blažitev razmer, ki so ga predlagale nekatere parlamentarne stranke, sploh ni prišel na dnevni red Ekonomsko-socialnega sveta, kar kaže na zastoje v odzivu politike.

  language

  slv

  published at

  2026-04-21T11:57:34

  source

  Bloomberg Adria

  title

  GZS znižuje napoved BDP: Dražji energenti stiskajo podjetja in gospodinjstva

  url

  https://si.bloombergadria.com/ekonomija/slovenija/102497/gzs-znizuje-napoved-bdp-drazji-energenti-stiskajo-podjetja-in-gospodinjstva/news

• article order

  1

  body

  V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so danes sledili uradu za makroekonomske analize in razvoj in Mednarodnemu denarnemu skladu ter napoved rasti slovenskega BDP za letos znižali na dva odstotka. V predhodni napovedi so pričakovali še 2,4-odstotno rast. Inflacija naj bi medtem letos namesto 2,3 dosegla 3,1 odstotka. V GZS so znižali tudi napoved rasti gospodarske dejavnosti v letih 2027 in 2028. Namesto 2,1- in 2,2-odstotne zdaj pričakujejo 1,8- in 1,9-odstotno rast. V zbornici imajo tako za prihodnji dve leti malenkost nižja pričakovanja od urada za makroekonomske analize in razvoj, ki pričakuje, da se bo gospodarstvo obe leti krepilo po dvoodstotni stopnji. Poslabšanje napovedi GZS glede na pričakovanja iz lanske jeseni je bilo pričakovano, saj se je vmes zgodil še eden v nizu šokov zadnjih let. Tokrat gre za vojno na Bližnjem vzhodu, ki je sledila ameriško-izraelskemu napadu na Iran in svet potisnila na rob nove energetske krize. V zbornici po osnovnem scenariju povišane cene energentov pričakujejo do tretjega četrtletja. V luči velike negotovosti glede razvoja dogajanja na Bližnjem vzhodu in njegovih učinkov pa so poleg osnovnega scenarija rasti pripravili tudi optimističnega in pesimističnega. Novinarska konferenca, na kateri so predstavili pomladansko gospodarsko napoved GZS in pričakovane trende do konca leta. Na fotografiji je direktorica GZS Vesna Nahtigal. Foto: STA Če bi bili učinki vojne hujši in dolgotrajnejši, bi bila gospodarska rast letos le 1,6-odstotna, v prihodnjih dveh letih pa bi dosegla 1,8 oz. 1,7 odstotka. Ob hitrejšem izboljšanju razmer bi lahko rast letos dosegla 2,3 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa 2,2 oz. 2,0 odstotka. V GZS ob učinkih vojne v obliki rasti cen energentov in drugih surovin močno opozarjajo še na krepko rast stroškov dela v Sloveniji v zadnjih letih, ki bo predvidoma še naprej šibila izvoz in zavirala okrevanje proizvodnje v predelovalnih dejavnostih. Realna rast izvoza naj bi bila letos z 2,2 odstotka šibka in bo izvirala predvsem iz rasti izvoza storitev. Proizvodnja v predelovalnih dejavnostih pa naj bi se po lanskem 1,5-odstotnem padcu letos okrepila za 1,5 odstotka, v prihodnjem letu pa za 1,3 odstotka Industrijska proizvodnja naj bi se v Sloveniji v obdobju 2026-2028 v povprečju okrepila za 1,3 odstotka, kar bi bilo le 0,2 odstotne točke več od povprečja območja z evrom. V obdobju 2021-2025 je medtem rast proizvodnje z 0,6 odstotka za 0,9 odstotne točke zaostala za evrskim povprečjem. Rast investicij naj bi se na podlagi investicijskih odločitev iz prejšnjih let nadaljevala, a bila predvsem v gradbeništvu precej manj izrazita kot lani. Ob rasti plač in pričakovanem ohranjanju zaposlenosti pa naj bi bil vsaj do določene mere pozitiven vpliv potrošnje gospodinjstev. Prav tako kot znižanje napovedi gospodarske rasti je bila pričakovana tudi navzgor popravljena napoved inflacije. Cene življenjskih potrebščin naj bi se tako letos namesto za prej napovedovanih 2,3 odstotka v povprečju zvišale za 3,1 odstotka, za 0,5 oz. 0,3 odstotne točke višja od prejšnjih pričakovanj pa naj bi bila tudi inflacija v prihodnjih dveh letih, to je 2,8- oz. 2,5-odstotna. Energetski šok zaradi posledic vojne na Bližnjem vzhodu namreč po eni strani znižuje povpraševanje, po drugi pa dviguje cene. V analitiki GZS opozarjajo, da pravi cenovni val šele prihaja. Glavno negotovost glede napovedi inflacije sicer po besedah vodje analitike GZS Bojana Ivanca po eni strani predstavljata nejasno dejansko gibanje cene fosilnih goriv in dinamika prenosa na druge cene, po drugi strani pa ni jasno, do katere mere bodo morebitni ukrepi države lahko te učinke blažili. Pričakovanje je sicer, da bo cena 159-litrskega soda nafte brent letos v povprečju dosegla nekaj več kot 90 dolarjev, prihodnje leto pa naj bi upadla proti 80 dolarjem. Pri tem je pričakovati nekaj krepitve tečaja evra glede na dolar.

  language

  slv

  published at

  2026-04-21T10:29:51

  source

  SiOL

  title

  GZS znižala napoved gospodarske rasti

  url

  https://siol.net/novice/slovenija/tudi-v-gzs-napoved-letosnje-gospodarske-rasti-znizali-na-dva-odstotka-689822

• article order

  10

  body

  Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) opozarja na bistveno zaostritev poslovanja slovenskega zasebnega sektorja. Dvig cen fosilnih goriv in surovin ustvarja negativne cenovne škarje, kar podjetjem niža marže na izvoznih trgih, gospodinjstvom pa manjša kupno moč. Po besedah glavnega ekonomista GZS Bojana Ivanca so oceno rasti BDP za letos znižali z 2,4 na 2,0 odstotka, medtem ko so napoved inflacije zvišali z 2,3 na 3,1 odstotka. Realna rast izvoza bo po njegovih besedah precej šibka. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal poudarja nujnost hitrega odziva države in priprave celovitega svežnja ukrepov za blažitev razmer. "Potrebujemo kratkoročne in srednjeročne spremembe - od davčne razbremenitve podjetij in zaposlenih do učinkovitejšega zaposlovanja kadrov iz tujine in digitalizacije," so jo navedli v sporočilu za javnost. Po njenem mnenju je ključna podpora inovacijam, saj so investicije osrednji mehanizem za rast produktivnosti. "Slovenija ima realni potencial za razvoj podjetij z višjo dodano vrednostjo, kar bo krepilo blaginjo vseh," je dodala Nahtigal. Posebej zaskrbljujoče je stanje na področju stroškov dela. Ti so se v zasebnem sektorju v zadnjih šestih letih dvignili za 44 odstotkov, kar je skoraj dvakrat hitreje od povprečja EU, kjer je bila rast 23-odstotna. Ivanc svari, da to ob prepočasnem dvigu produktivnosti močno slabša konkurenčnost in povečuje tveganja selitve proizvodnje v stroškovno ugodnejša okolja. V predelovalnih dejavnostih tako ne pričakujejo več preobrata in rasti zaposlovanja. Število delovnih mest v državi bo po ocenah GZS ostalo enako, a predvsem na račun državnega sektorja in storitev, medtem ko se bo delež tujih delavcev med zaposlenimi povečeval. Za leto 2027 zbornica pričakuje še dodatno upočasnitev gospodarske rasti na 1,8 odstotka, kar je predvsem posledica negotovosti pri dobavah ter šibkejše dinamike investicij.

  language

  slv

  published at

  2026-04-21T12:25:57

  source

  Svet24

  title

  GZS zaradi tega slabša napovedi gospodarske rasti v Sloveniji

  url

  https://svet24.si/novice/gospodarstvo/gospodarska-zbornica-rast-inflacija-napoved-1894309

• article order

  5

  body

  LJUBLJANA * V GZS so znižali tudi napoved rasti gospodarske dejavnosti v letih 2027 in 2028. Namesto 2,1- in 2,2-odstotne zdaj pričakujejo 1,8- in 1,9-odstotno. Poslabšanje napovedi GZS glede na pričakovanja iz lanske jeseni je bilo pričakovano, saj se je vmes zgodil še eden v nizu šokov zadnjih let. Tokrat gre za vojno na Bližnjem vzhodu, ki je sledila ameriško-izraelskemu napadu na Iran in svet potisnila na rob nove energetske krize. V zbornici po osnovnem scenariju povišane cene energentov pričakujejo do tretjega četrtletja. V luči velike negotovosti glede razvoja dogajanja na Bližnjem vzhodu in njegovih učinkov pa so poleg osnovnega scenarija rasti pripravili tudi optimističnega in pesimističnega. Če bi bili učinki vojne hujši in dolgotrajnejši, bi bila gospodarska rast letos le 1,6-odstotna, v prihodnjih dveh letih pa bi dosegla 1,8 oz. 1,7 odstotka. Ob hitrejšem izboljšanju razmer bi lahko rast letos dosegla 2,3 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa 2,2 oz. 2,0 odstotka. V GZS ob učinkih vojne v obliki rasti cen energentov in drugih surovin močno opozarjajo še na krepko rast stroškov dela v Sloveniji. Ti so se v zasebnem sektorju med 2020 in 2025 okrepili za skoraj 44 odstotkov, kar je za skoraj enkrat več od 23-odstotne rasti v celotni EU in peta najvišja absolutna rast stroškov med članicami unije. Rast stroškov dela in prepočasen dvig produktivnosti slabšata cenovno konkurenčnost v predelovalnih dejavnostih, je povedal glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc in pri tem izpostavil dvig minimalne plače in uvedbo obveznega zimskega regresa. Vse to bo po oceni GZS predvidoma še bolj kot učinki vojne šibilo izvoz in zaviralo okrevanje proizvodnje v predelovalnih dejavnostih. Realna rast izvoza naj bi bila letos z 2,2 odstotka šibka in bo izvirala predvsem iz rasti izvoza storitev. Proizvodnja v predelovalnih dejavnostih pa naj bi se po lanskem 1,5-odstotnem padcu letos okrepila za 1,5 odstotka. Industrijska proizvodnja naj bi se v Sloveniji v obdobju 2026-2028 v povprečju okrepila za 1,3 odstotka, kar bi bilo le 0,2 odstotne točke več od povprečja območja z evrom. V obdobju 2021-2025 je medtem rast proizvodnje z 0,6 odstotka za 0,9 odstotne točke zaostala za evrskim povprečjem. Rast investicij naj bi se na podlagi investicijskih odločitev iz prejšnjih let nadaljevala, a bila predvsem v gradbeništvu precej manj izrazita kot lani. Ob rasti plač ter pričakovanem ohranjanju zaposlenosti pa naj bi bil vsaj do določene mere pozitiven vpliv potrošnje gospodinjstev. Prav tako kot znižanje napovedi gospodarske rasti je bila pričakovana tudi navzgor popravljena napoved inflacije. Cene življenjskih potrebščin naj bi se tako letos namesto za prej napovedovanih 2,3 odstotka v povprečju zvišale za 3,1 odstotka, za 0,5 oz. 0,3 odstotne točke višja od prejšnjih pričakovanj pa naj bi bila tudi inflacija v prihodnjih dveh letih, to je 2,8- oz. 2,5-odstotna. Energetski šok zaradi posledic vojne na Bližnjem vzhodu namreč po eni strani znižuje povpraševanje, po drugi pa dviguje cene. V analitiki GZS opozarjajo, da pravi cenovni val šele prihaja. Glavno negotovost glede napovedi inflacije sicer po Ivančevih besedah po eni strani predstavljata nejasno dejansko gibanje cene fosilnih goriv in dinamika prenosa na druge cene, po drugi strani pa ni jasno, do katere mere bodo morebitni ukrepi države lahko te učinke blažili. Za zdaj sicer po oceni zbornice ne kaže, da bo potreben tako močan poseg države kot v letih 2022 in 2023. Ugotovitve in opozorila spomladanske napovedi GZS je komentirala tudi generalna direktorica zbornice Vesna Nahtigal. Vnovič je tako opozorila, da je slovensko gospodarstvo v zadnjih treh letih nazadovalo po vseh ključnih kazalnikih. "Prav zaradi teh negativnih razmer in trendov je pomembno, da v Sloveniji čim prej dobimo operativno, stabilno in razvojno naravnano vlado. Ta bo morala čim prej pripraviti celovit sveženj sprememb in ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja," je povedala. Prvi korak v smeri razbremenitve gospodarstva po njenih besedah predstavlja predlagani interventni zakon za razvoj Slovenije, ki ga je pripravil t. i. tretji politični blok, vendar pa bo za preobrat v gospodarstvu oz. za njegov resen razvoj treba storiti bistveno več. Omenila je resno sistemsko in celovito davčno reformo ter ukrepe za prehod iz nizkoinvesticijske rasti v visoko inovacijsko-investicijsko konvergenco s povprečjem EU. Od nove vlade pričakuje, da že v prvem letu mandata, tudi ob upoštevanju predlogov GZS, pripravi širši nacionalni načrt za razvoj slovenskega gospodarstva. "Na svetovno okolje težko vplivamo, marsikaj pa s trezno in premišljeno politiko lahko naredimo doma," je še povedala Nahtigal.

  language

  slv

  published at

  2026-04-21T12:52:52

  source

  Primorske Novice

  title

  V gospodarski zbornici napoved letošnje gospodarske rasti znižali na dva odstotka

  url

  https://primorske.svet24.si/slovenija/v-gospodarski-zbornici-napoved-letosnje-gospodarske-rasti-znizali-na-dva-odstotka

source scope

analyzed source count

9

omitted articles

omitted source count

0

total source count

9