MedVrsticami

Poslanke Svobode zavračajo predlog interventnega zakona t. i. tretjega bloka 22.4.2026

Analiziranih 9 virov Slovenščina

Poslanke največje parlamentarne stranke Svoboda, Alenka Bratušek, Tamara Kozlovič in Lucija Tacer Perlin, so na novinarski konferenci ostro kritizirale predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga vložile stranke NSi, SLS, Fokus, Resni.ca in Demokrati. Po njihovem mnenju večina predlaganih rešitev ni interventne narave, temveč gre za sistemske spremembe, ki bi koristile predvsem najpremožnejšim, hkrati pa bi škodovale mladim, srednjemu razredu in javnim sistemom. Kritika se osredotoča na tri ključna področja: zdravstvo, stanovanjsko politiko in javne finance. V Svobodi opozarjajo na tveganje privatizacije zdravstva, zamik omejitev pri oddajanju stanovanj prek platforme Airbnb ter na podcenjene finančne posledice zakona. Po njihovih izračunih bi zakon v proračunu povzročil za skoraj milijardo evrov izpada, kar je bistveno več od ocen predlagateljev.

Infografika

image url: /static/img/infographics/slv-124344_sl_5ff02d6b0d99d57d.webp

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Delo	Mladina	Dnevnik	SiOL	Žurnal24	Primorske Novice
Vlada je cene elektrike in plina že omejila z 10. aprilom.	Večina potrjuje datum, Delo in STA pa sta manj specifična.	Delno: Besedilo omenja zamejitev cen energentov kot pozitivno smer.	Da: Bratušek je spomnila na vladno omejitev cen z 10. aprilom.	Da: Navedeno je, da je vlada cene zamejila že z 10. aprilom.	Delno: Omenjeno je, da je vlada že zamejila cene, datum ni naveden.	Da: Bratušek navaja, da je vlada cene že zamejila s tem datumom.	Da: Članek navaja, da je vlada cene zamejila z 10. aprilom.	Da: Članek navaja, da je vlada cene zamejila že s tem datumom.	Da: Bratušek navaja, da je vlada cene že zamejila s tem datumom.	Da: Bratušek navaja, da je vlada cene zamejila že s tem datumom.
Ukrepi prinašajo višje plače le za en odstotek najbolje plačanih prebivalcev.	Večina citira Bratuškovo, STA molči, 24ur pa ne poda številk.	Ni omenjeno	Delno: Bratušek pravi, da zakon prinaša višje plače najbolje plačanim.	Delno: Omenjeno je, da bodo bogati imeli še več, nič pa za povprečne.	Da: Bratuškova trdi, da zakon koristi le najbolje plačanemu odstotku.	Da: Bratušek trdi, da zakon prinaša višje plače le za 1 % najbogatejših.	Da: Bratuškova trdi, da zakon koristi le 1 % najbogatejših.	Da: Bratušek trdi, da zakon koristi le 1 % najbogatejših Slovencev.	Da: Bratušek trdi, da zakon koristi le 1 % najbogatejših Slovencev.	Da: Bratušek trdi, da zakon koristi le 1 % najbogatejših Slovencev.
Predlog zakona daje prednost lastnikom Airbnb stanovanj pred mladimi.	Večina povzema Tacer Perlinovo, STA in 24ur trditev ignorirata.	Ni omenjeno	Da: Tacer Perlin meni, da interesi Airbnb dobijo prednost pred mladi.	Ni omenjeno	Da: Tacer Perlinova trdi, da imajo ti interesi prednost pred mladimi.	Da: Tacer Perlin trdi, da interesi lastnikov dobijo prednost pred mladi.	Da: Tacer Perlinova trdi, da imajo interesi lastnikov prednost.	Da: Tacer Perlin trdi, da imajo interesi lastnikov prednost pred mladi.	Delno: Tacer Perlin pravi, da interesi kratkoročnega najema dobijo prednost.	Delno: Tacer Perlin pravi, da imajo lastniki prednost pred mladimi.
Znižanje DDV na osnovno košarico je ustrezen ukrep le ob omejitvi trgovskih marž.	STA le delno podpira, ostali viri poudarjajo nujnost omejitev.	Delno: Omenja, da gre nižji DDV za košarico v pravo smer.	Da: Bratušek izpostavlja nujnost omejitve marž ob znižanju DDV.	Da: Bratuškova poudarja nujnost omejitve marž ob znižanju DDV.	Da: Bratuškova poudarja nujnost omejitve marž ob znižanju DDV.	Da: Bratušek poudarja nujnost omejitve marž za preprečitev dobičkarstva.	Da: Bratuškova poudarja nujnost omejitve marž ob znižanju DDV.	Da: Bratušek poudarja nujnost omejitve marž ob znižanju DDV.	Da: Bratušek poudarja nujnost omejitve marž ob znižanju DDV.	Da: Bratušek poudarja nujnost omejitve marž ob znižanju davka.
Interventni zakon za razvoj Slovenije je v škodo mladih in srednjega razreda.	Vsi viri trditev le citirajo kot mnenje Alenke Bratušek.	Da: Naslov in uvod neposredno navajata to mnenje stranke Svoboda.	Da: Bratušek pravi, da je zakon v škodo mladih in povprečnega človeka.	Da: Bratuškova trdi, da gre večina rešitev na škodo teh skupin.	Da: Bratuškova pravi, da ni nič za mlade in povprečne državljane.	Da: Bratušek navaja, da gre vse razen treh izjem na škodo teh skupin.	Da: Alenka Bratušek je izrecno navedla to trditev.	Da: Bratušek navaja, da gre vse razen treh točk v škodo teh skupin.	Da: Bratušek navaja, da gre vse razen treh točk v škodo teh skupin.	Da: Bratušek pravi, da zakon ne prinaša nič za mlade in povprečneže.
Zakon omogoča davčne obvode za samostojne podjetnike.	Večina citira Bratuškovo, STA pa izpostavlja dobre rešitve.	Delno: Omenja, da so spremembe pri s.p. ena od redkih dobrih rešitev.	Delno: Bratušek opozarja, da se ukrepi ne smejo zlorabiti za obvode.	Delno: Bratuškova svari pred rešitvami, ki bi spodbujale davčne obvode.	Delno: Bratuškova opozarja, da se ne strinja z obvodi v tej obliki.	Delno: Bratušek svari, da bi rešitev lahko spodbujala k davčnim obvodom.	Delno: Bratuškova svari, da se ne strinjajo s spodbujanjem k obvodom.	Delno: Bratušek svari pred rešitvami, ki bi spodbujale davčne obvode.	Delno: Bratušek svari, da se ne strinjajo s spodbujanjem k obvodom.	Delno: Bratušek meni, da bi rešitev spodbujala k davčnim obvodom.
Dejanske finančne posledice zakona bodo blizu ene milijarde evrov, ne 571 milijonov.	STA molči, drugi potrjujejo; razlike v viru ocene in znesku.	Ni omenjeno	Da: Bratušek ocenjuje stroške na skoraj dvakrat več od predlaganih.	Da: Ocena Svobode je skoraj milijarda evrov namesto 571 milijonov.	Da: Minister Boštjančič ocenjuje luknjo na milijardo evrov.	Da: Ocena Svobode je skoraj dvakrat več od navedb, blizu milijarde.	Da: Ocena Svobode je skoraj dve milijardi oz. nekaj manj kot milijarda.	Da: Bratušek ocenjuje posledice na skoraj eno milijardo evrov.	Da: Ocena Svobode je skoraj dvakrat večja od navedb predlagateljev.	Da: Ocena Svobode je skoraj dvakrat višja, nekaj manj kot milijardo.
Predlog zakona izpušča 230 milijonov evrov izpada v pokojninski blagajni.	STA molči, Delo krivi Svobodo, ostali citirajo Bratuškovo.	Ni omenjeno	Da: Bratušek opozarja na manjkajočih 230 milijonov v izračunih.	Da: Bratuškova opozarja na izpustitev tega zneska zaradi upokojencev.	Da: Svoboda trdi, da je izpuščen izpad zaradi polnih pokojnin.	Da: Bratušek opozarja na izpustitev tega zneska zaradi dela upokojencev.	Da: Bratuškova opozarja na izpustitev tega zneska zaradi dela upokojencev.	Da: Bratušek izpostavlja izpust tega zneska zaradi dela upokojencev.	Da: Bratušek opozarja na izpustitev tega zneska zaradi dela upokojencev.	Da: Bratušek opozarja na izpustitev tega zneska zaradi dela upokojencev.
Večina rešitev v zakonu ni interventne narave, temveč so sistemske in dolgoročne.	Večina povzema Bratuškovo, Delo doda izjeme, STA in SiOL molčita.	Ni omenjeno	Da: Bratušek trdi, da so skoraj vse rešitve sistemske in dolgoročne.	Da: Bratuškova navaja, da večina rešitev ni interventne narave.	Da: Bratuškova trdi, da so razen treh izjem vse dolgoročne rešitve.	Da: Bratušek trdi, da bi morale biti rešene v sistemskih zakonih.	Da: Bratuškova trdi, da večina rešitev ni interventne narave.	Ni omenjeno	Da: Bratušek trdi, da bi morale biti rešitve v sistemskih zakonih.	Da: Bratušek trdi, da bi morale biti rešitve v sistemskih zakonih.
Zakon prinaša divjo privatizacijo zdravstva in amerikanizacijo javnega sistema.	Večina citira Bratuškovo, STA in 24ur pa trditev povsem ignorirata.	Ni omenjeno	Da: Kozlovič trdi, da gre za divjo privatizacijo in amerikanizacijo.	Ni omenjeno	Da: Bratuškova in Kozlovičeva neposredno uporabljata ta termina.	Da: Bratušek in Kozlovič neposredno uporabljata ta dva termina.	Da: Bratuškova in Kozlovičeva sta uporabili točno te termine.	Da: Bratušek in Kozlovič neposredno uporabljata ta dva izraza.	Da: Bratušek in Kozlovičeva neposredno uporabljata ta dva termina.	Da: Bratušek in Kozlovič neposredno uporabljata ta dva termina.
Predlagani ukrepi v zdravstvu ne skrajšujejo čakalnih vrst, ampak zmanjšujejo kakovost.	Večina virov citira Kozlovičevo, STA in 24ur trditve ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Kozlovič meni, da ukrepi ne krajšajo vrst in znižujejo kakovost.	Ni omenjeno	Da: Kozlovičeva trdi, da ne krajšajo vrst in zmanjšujejo kakovost.	Da: Kozlovičeva trdi, da ukrepi ne krajšajo vrst in slabšajo kakovost.	Da: Kozlovičeva trdi, da ukrepi ne krajšajo vrst in slabšajo kakovost.	Da: Kozlovičeva trdi, da ukrepi ne krajšajo vrst in slabšajo kakovost.	Da: Kozlovičeva trdi, da ukrepi ne krajšajo vrst in slabšajo kakovost.	Da: Kozlovičeva trdi, da ukrepi ne krajšajo vrst in slabšajo kakovost.
Zakon pomeni razgradnjo sistema dolgotrajne oskrbe.	Večina virov citira Bratuškovo, STA in 24ur trditve ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Bratušek navaja, da zakon pomeni razgradnjo dolgotrajne oskrbe.	Ni omenjeno	Da: Bratuškova navaja razgradnjo dolgotrajne oskrbe kot posledico.	Da: Bratušek neposredno navaja, da zakon pomeni razgradnjo te oskrbe.	Da: Bratuškova navaja, da zakon pomeni razgradnjo dolgotrajne oskrbe.	Da: Bratušek navaja, da zakon pomeni razgradnjo dolgotrajne oskrbe.	Da: Bratušek neposredno navaja, da zakon pomeni razgradnjo te oskrbe.	Da: Bratušek izrecno navaja, da zakon pomeni razgradnjo te oskrbe.
Predlog zakona spregleda mnenje ustavnega sodišča o razmejitvi javnega in tržnega zdravstva.	Le RTV in Delo citirata opozorilo, ostali molčijo.	Ni omenjeno	Da: Kozlovič opozarja, da predlogi spregledajo mnenje ustavnega sodišča.	Ni omenjeno	Da: Kozlovičeva pravi, da so spregledali mnenje ustavnega sodišča.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

claims

Vlada je cene elektrike in plina že omejila z 10. aprilom.
Ukrepi prinašajo višje plače le za en odstotek najbolje plačanih prebivalcev.
Predlog zakona daje prednost lastnikom Airbnb stanovanj pred mladimi.
Znižanje DDV na osnovno košarico je ustrezen ukrep le ob omejitvi trgovskih marž.
Interventni zakon za razvoj Slovenije je v škodo mladih in srednjega razreda.
Zakon omogoča davčne obvode za samostojne podjetnike.
Dejanske finančne posledice zakona bodo blizu ene milijarde evrov, ne 571 milijonov.
Predlog zakona izpušča 230 milijonov evrov izpada v pokojninski blagajni.
Večina rešitev v zakonu ni interventne narave, temveč so sistemske in dolgoročne.
Zakon prinaša divjo privatizacijo zdravstva in amerikanizacijo javnega sistema.
Predlagani ukrepi v zdravstvu ne skrajšujejo čakalnih vrst, ampak zmanjšujejo kakovost.
Zakon pomeni razgradnjo sistema dolgotrajne oskrbe.
Predlog zakona spregleda mnenje ustavnega sodišča o razmejitvi javnega in tržnega zdravstva.

key differences

Dejanske finančne posledice zakona bodo blizu ene milijarde evrov, ne 571 milijonov.: STA molči, drugi potrjujejo; razlike v viru ocene in znesku.
Interventni zakon za razvoj Slovenije je v škodo mladih in srednjega razreda.: Vsi viri trditev le citirajo kot mnenje Alenke Bratušek.
Predlagani ukrepi v zdravstvu ne skrajšujejo čakalnih vrst, ampak zmanjšujejo kakovost.: Večina virov citira Kozlovičevo, STA in 24ur trditve ne omenjata.
Predlog zakona daje prednost lastnikom Airbnb stanovanj pred mladimi.: Večina povzema Tacer Perlinovo, STA in 24ur trditev ignorirata.
Predlog zakona izpušča 230 milijonov evrov izpada v pokojninski blagajni.: STA molči, Delo krivi Svobodo, ostali citirajo Bratuškovo.
Predlog zakona spregleda mnenje ustavnega sodišča o razmejitvi javnega in tržnega zdravstva.: Le RTV in Delo citirata opozorilo, ostali molčijo.
Ukrepi prinašajo višje plače le za en odstotek najbolje plačanih prebivalcev.: Večina citira Bratuškovo, STA molči, 24ur pa ne poda številk.
Večina rešitev v zakonu ni interventne narave, temveč so sistemske in dolgoročne.: Večina povzema Bratuškovo, Delo doda izjeme, STA in SiOL molčita.
Vlada je cene elektrike in plina že omejila z 10. aprilom.: Večina potrjuje datum, Delo in STA pa sta manj specifična.
Zakon omogoča davčne obvode za samostojne podjetnike.: Večina citira Bratuškovo, STA pa izpostavlja dobre rešitve.
Zakon pomeni razgradnjo sistema dolgotrajne oskrbe.: Večina virov citira Bratuškovo, STA in 24ur trditve ne omenjata.
Zakon prinaša divjo privatizacijo zdravstva in amerikanizacijo javnega sistema.: Večina citira Bratuškovo, STA in 24ur pa trditev povsem ignorirata.
Znižanje DDV na osnovno košarico je ustrezen ukrep le ob omejitvi trgovskih marž.: STA le delno podpira, ostali viri poudarjajo nujnost omejitev.

source analyses

24ur

Dejanske finančne posledice zakona bodo blizu ene milijarde evrov, ne 571 milijonov.: Da: Ocena Svobode je skoraj milijarda evrov namesto 571 milijonov.
Interventni zakon za razvoj Slovenije je v škodo mladih in srednjega razreda.: Da: Bratuškova trdi, da gre večina rešitev na škodo teh skupin.
Predlagani ukrepi v zdravstvu ne skrajšujejo čakalnih vrst, ampak zmanjšujejo kakovost.: Ni omenjeno
Predlog zakona daje prednost lastnikom Airbnb stanovanj pred mladimi.: Ni omenjeno
Predlog zakona izpušča 230 milijonov evrov izpada v pokojninski blagajni.: Da: Bratuškova opozarja na izpustitev tega zneska zaradi upokojencev.
Predlog zakona spregleda mnenje ustavnega sodišča o razmejitvi javnega in tržnega zdravstva.: Ni omenjeno
Ukrepi prinašajo višje plače le za en odstotek najbolje plačanih prebivalcev.: Delno: Omenjeno je, da bodo bogati imeli še več, nič pa za povprečne.
Večina rešitev v zakonu ni interventne narave, temveč so sistemske in dolgoročne.: Da: Bratuškova navaja, da večina rešitev ni interventne narave.
Vlada je cene elektrike in plina že omejila z 10. aprilom.: Da: Navedeno je, da je vlada cene zamejila že z 10. aprilom.
Zakon omogoča davčne obvode za samostojne podjetnike.: Delno: Bratuškova svari pred rešitvami, ki bi spodbujale davčne obvode.
Zakon pomeni razgradnjo sistema dolgotrajne oskrbe.: Ni omenjeno
Zakon prinaša divjo privatizacijo zdravstva in amerikanizacijo javnega sistema.: Ni omenjeno
Znižanje DDV na osnovno košarico je ustrezen ukrep le ob omejitvi trgovskih marž.: Da: Bratuškova poudarja nujnost omejitve marž ob znižanju DDV.

Delo

Dejanske finančne posledice zakona bodo blizu ene milijarde evrov, ne 571 milijonov.: Da: Minister Boštjančič ocenjuje luknjo na milijardo evrov.
Interventni zakon za razvoj Slovenije je v škodo mladih in srednjega razreda.: Da: Bratuškova pravi, da ni nič za mlade in povprečne državljane.
Predlagani ukrepi v zdravstvu ne skrajšujejo čakalnih vrst, ampak zmanjšujejo kakovost.: Da: Kozlovičeva trdi, da ne krajšajo vrst in zmanjšujejo kakovost.
Predlog zakona daje prednost lastnikom Airbnb stanovanj pred mladimi.: Da: Tacer Perlinova trdi, da imajo ti interesi prednost pred mladimi.
Predlog zakona izpušča 230 milijonov evrov izpada v pokojninski blagajni.: Da: Svoboda trdi, da je izpuščen izpad zaradi polnih pokojnin.
Predlog zakona spregleda mnenje ustavnega sodišča o razmejitvi javnega in tržnega zdravstva.: Da: Kozlovičeva pravi, da so spregledali mnenje ustavnega sodišča.
Ukrepi prinašajo višje plače le za en odstotek najbolje plačanih prebivalcev.: Da: Bratuškova trdi, da zakon koristi le najbolje plačanemu odstotku.
Večina rešitev v zakonu ni interventne narave, temveč so sistemske in dolgoročne.: Da: Bratuškova trdi, da so razen treh izjem vse dolgoročne rešitve.
Vlada je cene elektrike in plina že omejila z 10. aprilom.: Delno: Omenjeno je, da je vlada že zamejila cene, datum ni naveden.
Zakon omogoča davčne obvode za samostojne podjetnike.: Delno: Bratuškova opozarja, da se ne strinja z obvodi v tej obliki.
Zakon pomeni razgradnjo sistema dolgotrajne oskrbe.: Da: Bratuškova navaja razgradnjo dolgotrajne oskrbe kot posledico.
Zakon prinaša divjo privatizacijo zdravstva in amerikanizacijo javnega sistema.: Da: Bratuškova in Kozlovičeva neposredno uporabljata ta termina.
Znižanje DDV na osnovno košarico je ustrezen ukrep le ob omejitvi trgovskih marž.: Da: Bratuškova poudarja nujnost omejitve marž ob znižanju DDV.

Dnevnik

Dejanske finančne posledice zakona bodo blizu ene milijarde evrov, ne 571 milijonov.: Da: Ocena Svobode je skoraj dve milijardi oz. nekaj manj kot milijarda.
Interventni zakon za razvoj Slovenije je v škodo mladih in srednjega razreda.: Da: Alenka Bratušek je izrecno navedla to trditev.
Predlagani ukrepi v zdravstvu ne skrajšujejo čakalnih vrst, ampak zmanjšujejo kakovost.: Da: Kozlovičeva trdi, da ukrepi ne krajšajo vrst in slabšajo kakovost.
Predlog zakona daje prednost lastnikom Airbnb stanovanj pred mladimi.: Da: Tacer Perlinova trdi, da imajo interesi lastnikov prednost.
Predlog zakona izpušča 230 milijonov evrov izpada v pokojninski blagajni.: Da: Bratuškova opozarja na izpustitev tega zneska zaradi dela upokojencev.
Predlog zakona spregleda mnenje ustavnega sodišča o razmejitvi javnega in tržnega zdravstva.: Ni omenjeno
Ukrepi prinašajo višje plače le za en odstotek najbolje plačanih prebivalcev.: Da: Bratuškova trdi, da zakon koristi le 1 % najbogatejših.
Večina rešitev v zakonu ni interventne narave, temveč so sistemske in dolgoročne.: Da: Bratuškova trdi, da večina rešitev ni interventne narave.
Vlada je cene elektrike in plina že omejila z 10. aprilom.: Da: Članek navaja, da je vlada cene zamejila z 10. aprilom.
Zakon omogoča davčne obvode za samostojne podjetnike.: Delno: Bratuškova svari, da se ne strinjajo s spodbujanjem k obvodom.
Zakon pomeni razgradnjo sistema dolgotrajne oskrbe.: Da: Bratuškova navaja, da zakon pomeni razgradnjo dolgotrajne oskrbe.
Zakon prinaša divjo privatizacijo zdravstva in amerikanizacijo javnega sistema.: Da: Bratuškova in Kozlovičeva sta uporabili točno te termine.
Znižanje DDV na osnovno košarico je ustrezen ukrep le ob omejitvi trgovskih marž.: Da: Bratuškova poudarja nujnost omejitve marž ob znižanju DDV.

Mladina

Dejanske finančne posledice zakona bodo blizu ene milijarde evrov, ne 571 milijonov.: Da: Ocena Svobode je skoraj dvakrat več od navedb, blizu milijarde.
Interventni zakon za razvoj Slovenije je v škodo mladih in srednjega razreda.: Da: Bratušek navaja, da gre vse razen treh izjem na škodo teh skupin.
Predlagani ukrepi v zdravstvu ne skrajšujejo čakalnih vrst, ampak zmanjšujejo kakovost.: Da: Kozlovičeva trdi, da ukrepi ne krajšajo vrst in slabšajo kakovost.
Predlog zakona daje prednost lastnikom Airbnb stanovanj pred mladimi.: Da: Tacer Perlin trdi, da interesi lastnikov dobijo prednost pred mladi.
Predlog zakona izpušča 230 milijonov evrov izpada v pokojninski blagajni.: Da: Bratušek opozarja na izpustitev tega zneska zaradi dela upokojencev.
Predlog zakona spregleda mnenje ustavnega sodišča o razmejitvi javnega in tržnega zdravstva.: Ni omenjeno
Ukrepi prinašajo višje plače le za en odstotek najbolje plačanih prebivalcev.: Da: Bratušek trdi, da zakon prinaša višje plače le za 1 % najbogatejših.
Večina rešitev v zakonu ni interventne narave, temveč so sistemske in dolgoročne.: Da: Bratušek trdi, da bi morale biti rešene v sistemskih zakonih.
Vlada je cene elektrike in plina že omejila z 10. aprilom.: Da: Bratušek navaja, da je vlada cene že zamejila s tem datumom.
Zakon omogoča davčne obvode za samostojne podjetnike.: Delno: Bratušek svari, da bi rešitev lahko spodbujala k davčnim obvodom.
Zakon pomeni razgradnjo sistema dolgotrajne oskrbe.: Da: Bratušek neposredno navaja, da zakon pomeni razgradnjo te oskrbe.
Zakon prinaša divjo privatizacijo zdravstva in amerikanizacijo javnega sistema.: Da: Bratušek in Kozlovič neposredno uporabljata ta dva termina.
Znižanje DDV na osnovno košarico je ustrezen ukrep le ob omejitvi trgovskih marž.: Da: Bratušek poudarja nujnost omejitve marž za preprečitev dobičkarstva.

Primorske Novice

Dejanske finančne posledice zakona bodo blizu ene milijarde evrov, ne 571 milijonov.: Da: Ocena Svobode je skoraj dvakrat višja, nekaj manj kot milijardo.
Interventni zakon za razvoj Slovenije je v škodo mladih in srednjega razreda.: Da: Bratušek pravi, da zakon ne prinaša nič za mlade in povprečneže.
Predlagani ukrepi v zdravstvu ne skrajšujejo čakalnih vrst, ampak zmanjšujejo kakovost.: Da: Kozlovičeva trdi, da ukrepi ne krajšajo vrst in slabšajo kakovost.
Predlog zakona daje prednost lastnikom Airbnb stanovanj pred mladimi.: Delno: Tacer Perlin pravi, da imajo lastniki prednost pred mladimi.
Predlog zakona izpušča 230 milijonov evrov izpada v pokojninski blagajni.: Da: Bratušek opozarja na izpustitev tega zneska zaradi dela upokojencev.
Predlog zakona spregleda mnenje ustavnega sodišča o razmejitvi javnega in tržnega zdravstva.: Ni omenjeno
Ukrepi prinašajo višje plače le za en odstotek najbolje plačanih prebivalcev.: Da: Bratušek trdi, da zakon koristi le 1 % najbogatejših Slovencev.
Večina rešitev v zakonu ni interventne narave, temveč so sistemske in dolgoročne.: Da: Bratušek trdi, da bi morale biti rešitve v sistemskih zakonih.
Vlada je cene elektrike in plina že omejila z 10. aprilom.: Da: Bratušek navaja, da je vlada cene zamejila že s tem datumom.
Zakon omogoča davčne obvode za samostojne podjetnike.: Delno: Bratušek meni, da bi rešitev spodbujala k davčnim obvodom.
Zakon pomeni razgradnjo sistema dolgotrajne oskrbe.: Da: Bratušek izrecno navaja, da zakon pomeni razgradnjo te oskrbe.
Zakon prinaša divjo privatizacijo zdravstva in amerikanizacijo javnega sistema.: Da: Bratušek in Kozlovič neposredno uporabljata ta dva termina.
Znižanje DDV na osnovno košarico je ustrezen ukrep le ob omejitvi trgovskih marž.: Da: Bratušek poudarja nujnost omejitve marž ob znižanju davka.

RTV Slovenija

Dejanske finančne posledice zakona bodo blizu ene milijarde evrov, ne 571 milijonov.: Da: Bratušek ocenjuje stroške na skoraj dvakrat več od predlaganih.
Interventni zakon za razvoj Slovenije je v škodo mladih in srednjega razreda.: Da: Bratušek pravi, da je zakon v škodo mladih in povprečnega človeka.
Predlagani ukrepi v zdravstvu ne skrajšujejo čakalnih vrst, ampak zmanjšujejo kakovost.: Da: Kozlovič meni, da ukrepi ne krajšajo vrst in znižujejo kakovost.
Predlog zakona daje prednost lastnikom Airbnb stanovanj pred mladimi.: Da: Tacer Perlin meni, da interesi Airbnb dobijo prednost pred mladi.
Predlog zakona izpušča 230 milijonov evrov izpada v pokojninski blagajni.: Da: Bratušek opozarja na manjkajočih 230 milijonov v izračunih.
Predlog zakona spregleda mnenje ustavnega sodišča o razmejitvi javnega in tržnega zdravstva.: Da: Kozlovič opozarja, da predlogi spregledajo mnenje ustavnega sodišča.
Ukrepi prinašajo višje plače le za en odstotek najbolje plačanih prebivalcev.: Delno: Bratušek pravi, da zakon prinaša višje plače najbolje plačanim.
Večina rešitev v zakonu ni interventne narave, temveč so sistemske in dolgoročne.: Da: Bratušek trdi, da so skoraj vse rešitve sistemske in dolgoročne.
Vlada je cene elektrike in plina že omejila z 10. aprilom.: Da: Bratušek je spomnila na vladno omejitev cen z 10. aprilom.
Zakon omogoča davčne obvode za samostojne podjetnike.: Delno: Bratušek opozarja, da se ukrepi ne smejo zlorabiti za obvode.
Zakon pomeni razgradnjo sistema dolgotrajne oskrbe.: Da: Bratušek navaja, da zakon pomeni razgradnjo dolgotrajne oskrbe.
Zakon prinaša divjo privatizacijo zdravstva in amerikanizacijo javnega sistema.: Da: Kozlovič trdi, da gre za divjo privatizacijo in amerikanizacijo.
Znižanje DDV na osnovno košarico je ustrezen ukrep le ob omejitvi trgovskih marž.: Da: Bratušek izpostavlja nujnost omejitve marž ob znižanju DDV.

STA

Dejanske finančne posledice zakona bodo blizu ene milijarde evrov, ne 571 milijonov.: Ni omenjeno
Interventni zakon za razvoj Slovenije je v škodo mladih in srednjega razreda.: Da: Naslov in uvod neposredno navajata to mnenje stranke Svoboda.
Predlagani ukrepi v zdravstvu ne skrajšujejo čakalnih vrst, ampak zmanjšujejo kakovost.: Ni omenjeno
Predlog zakona daje prednost lastnikom Airbnb stanovanj pred mladimi.: Ni omenjeno
Predlog zakona izpušča 230 milijonov evrov izpada v pokojninski blagajni.: Ni omenjeno
Predlog zakona spregleda mnenje ustavnega sodišča o razmejitvi javnega in tržnega zdravstva.: Ni omenjeno
Ukrepi prinašajo višje plače le za en odstotek najbolje plačanih prebivalcev.: Ni omenjeno
Večina rešitev v zakonu ni interventne narave, temveč so sistemske in dolgoročne.: Ni omenjeno
Vlada je cene elektrike in plina že omejila z 10. aprilom.: Delno: Besedilo omenja zamejitev cen energentov kot pozitivno smer.
Zakon omogoča davčne obvode za samostojne podjetnike.: Delno: Omenja, da so spremembe pri s.p. ena od redkih dobrih rešitev.
Zakon pomeni razgradnjo sistema dolgotrajne oskrbe.: Ni omenjeno
Zakon prinaša divjo privatizacijo zdravstva in amerikanizacijo javnega sistema.: Ni omenjeno
Znižanje DDV na osnovno košarico je ustrezen ukrep le ob omejitvi trgovskih marž.: Delno: Omenja, da gre nižji DDV za košarico v pravo smer.

SiOL

Dejanske finančne posledice zakona bodo blizu ene milijarde evrov, ne 571 milijonov.: Da: Bratušek ocenjuje posledice na skoraj eno milijardo evrov.
Interventni zakon za razvoj Slovenije je v škodo mladih in srednjega razreda.: Da: Bratušek navaja, da gre vse razen treh točk v škodo teh skupin.
Predlagani ukrepi v zdravstvu ne skrajšujejo čakalnih vrst, ampak zmanjšujejo kakovost.: Da: Kozlovičeva trdi, da ukrepi ne krajšajo vrst in slabšajo kakovost.
Predlog zakona daje prednost lastnikom Airbnb stanovanj pred mladimi.: Da: Tacer Perlin trdi, da imajo interesi lastnikov prednost pred mladi.
Predlog zakona izpušča 230 milijonov evrov izpada v pokojninski blagajni.: Da: Bratušek izpostavlja izpust tega zneska zaradi dela upokojencev.
Predlog zakona spregleda mnenje ustavnega sodišča o razmejitvi javnega in tržnega zdravstva.: Ni omenjeno
Ukrepi prinašajo višje plače le za en odstotek najbolje plačanih prebivalcev.: Da: Bratušek trdi, da zakon koristi le 1 % najbogatejših Slovencev.
Večina rešitev v zakonu ni interventne narave, temveč so sistemske in dolgoročne.: Ni omenjeno
Vlada je cene elektrike in plina že omejila z 10. aprilom.: Da: Članek navaja, da je vlada cene zamejila že s tem datumom.
Zakon omogoča davčne obvode za samostojne podjetnike.: Delno: Bratušek svari pred rešitvami, ki bi spodbujale davčne obvode.
Zakon pomeni razgradnjo sistema dolgotrajne oskrbe.: Da: Bratušek navaja, da zakon pomeni razgradnjo dolgotrajne oskrbe.
Zakon prinaša divjo privatizacijo zdravstva in amerikanizacijo javnega sistema.: Da: Bratušek in Kozlovič neposredno uporabljata ta dva izraza.
Znižanje DDV na osnovno košarico je ustrezen ukrep le ob omejitvi trgovskih marž.: Da: Bratušek poudarja nujnost omejitve marž ob znižanju DDV.

Žurnal24

Dejanske finančne posledice zakona bodo blizu ene milijarde evrov, ne 571 milijonov.: Da: Ocena Svobode je skoraj dvakrat večja od navedb predlagateljev.
Interventni zakon za razvoj Slovenije je v škodo mladih in srednjega razreda.: Da: Bratušek navaja, da gre vse razen treh točk v škodo teh skupin.
Predlagani ukrepi v zdravstvu ne skrajšujejo čakalnih vrst, ampak zmanjšujejo kakovost.: Da: Kozlovičeva trdi, da ukrepi ne krajšajo vrst in slabšajo kakovost.
Predlog zakona daje prednost lastnikom Airbnb stanovanj pred mladimi.: Delno: Tacer Perlin pravi, da interesi kratkoročnega najema dobijo prednost.
Predlog zakona izpušča 230 milijonov evrov izpada v pokojninski blagajni.: Da: Bratušek opozarja na izpustitev tega zneska zaradi dela upokojencev.
Predlog zakona spregleda mnenje ustavnega sodišča o razmejitvi javnega in tržnega zdravstva.: Ni omenjeno
Ukrepi prinašajo višje plače le za en odstotek najbolje plačanih prebivalcev.: Da: Bratušek trdi, da zakon koristi le 1 % najbogatejših Slovencev.
Večina rešitev v zakonu ni interventne narave, temveč so sistemske in dolgoročne.: Da: Bratušek trdi, da bi morale biti rešitve v sistemskih zakonih.
Vlada je cene elektrike in plina že omejila z 10. aprilom.: Da: Bratušek navaja, da je vlada cene že zamejila s tem datumom.
Zakon omogoča davčne obvode za samostojne podjetnike.: Delno: Bratušek svari, da se ne strinjajo s spodbujanjem k obvodom.
Zakon pomeni razgradnjo sistema dolgotrajne oskrbe.: Da: Bratušek neposredno navaja, da zakon pomeni razgradnjo te oskrbe.
Zakon prinaša divjo privatizacijo zdravstva in amerikanizacijo javnega sistema.: Da: Bratušek in Kozlovičeva neposredno uporabljata ta dva termina.
Znižanje DDV na osnovno košarico je ustrezen ukrep le ob omejitvi trgovskih marž.: Da: Bratušek poudarja nujnost omejitve marž ob znižanju DDV.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Delo	Mladina	Dnevnik	SiOL	Žurnal24	Primorske Novice
Vlada Republike Slovenije	STA kritizira vsebino, RTV hvali dosežke, ostali nevtralni.	Negativno: kritika vsebine predlaganega interventnega zakona	Pozitivno: Izpostavljeni dosežki pri omejitvi cen in investicijah.	Nevtralno: omenjena v kontekstu že sprejetih ukrepov za energente.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu nalog in že sprejetih ukrepov.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu preteklih in odhajajočih ukrepov.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu preteklih in odhajajočih ukrepov.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu odhajajoče koalicije in preteklih ukrepov.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu preteklih ukrepov in odhajajoče koalicije.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu ukrepov vlade v odhajanju.
Gibanje Svoboda	Vsi viri enotno in nevtralno povzemajo kritiko zakona.	Nevtralno: stranka je zgolj govorec, ki podaja svoje mnenje o zakonu	Nevtralno: Stranka je govornik, ki kritizira predlog zakona.	Nevtralno: stranka je govorec, ki podaja kritiko predloga zakona.	Nevtralno: Entiteta je govorec, ki kritizira predlog zakona.	Nevtralno: Entiteta je govorec, ki kritizira predlog zakona.	Nevtralno: Entiteta je govorec, ki kritizira predlog zakona.	Nevtralno: Nastopa kot govorec in kritik predloga zakona.	Nevtralno: Stranka je govorec, ki kritizira predlog zakona.	Nevtralno: Entiteta je govorec, ki kritizira predlog zakona.
Alenka Bratušek	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v prisotnosti STA.	Ni omenjeno	Nevtralno: Nastopa kot govornica in podaja kritiko vsebine zakona.	Nevtralno: nastopa kot govorka in podaja stališča stranke.	Nevtralno: Podaja kritično vsebino o zakonu brez meta-vrednotenja nje.	Nevtralno: Nastopa kot govorka in podaja kritiko opozicijskega zakona.	Nevtralno: Nastopa kot govorka in podaja kritiko brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Citirana kot govorka, ki podaja kritiko opozicijskega zakona.	Nevtralno: Nastopa kot govorka in podaja kritiko zakona.	Nevtralno: Nastopa kot govorka in podaja kritiko brez meta-vrednotenja.
NSi (Nova Slovenija)	Enotno negativno: vsi viri izpostavljajo škodljivost zakona.	Ni omenjeno	Negativno: Kritika zavajajočega zakona in napačnih finančnih ocen.	Negativno: kritika predloga zakona kot škodljivega za mlade.	Negativno: Del 'trojčka', ki mu Svoboda očita 'divjo privatizacijo'.	Negativno: Cilj kritike zaradi predloga, ki naj bi škodil mladim.	Negativno: Cilj kritike zaradi predloga, ki naj bi škodil mladim.	Negativno: Cilj kritike zaradi domnevno škodljivih finančnih posledic.	Negativno: Tarča kritike zaradi predloga, ki naj bi škodil mladim.	Negativno: Predlagateljica zakona, ki ga govorke ostro kritizirajo.
Resni.ca	Enotno negativno: kritika zakona kot škodljivega in elitističnega.	Ni omenjeno	Negativno: Očitki o predlaganju zakona, ki koristi le bogatim.	Negativno: kritika predloga zakona kot škodljivega za mlade.	Negativno: Soavtorji zakona, ki ga Svoboda ostro kritizira.	Negativno: Cilj kritike zaradi predloga, ki naj bi škodil mladim.	Negativno: Cilj kritike zaradi predloga, ki naj bi škodil mladim.	Negativno: Cilj kritike kot soavtorica zakona, ki vodi v privatizacijo.	Negativno: Tarča kritike kot soavtorica zakona, ki favorizira bogate.	Negativno: Predlagateljica zakona, ki ga govorke ostro kritizirajo.
Demokrati	Enotno negativno, razlike le v poudarku vrste škodljivosti.	Ni omenjeno	Negativno: Kritika zaradi predloga, ki naj bi razkrajal javno zdravstvo.	Negativno: kritika predloga zakona kot škodljivega za mlade.	Negativno: Soavtorji zakona, ki mu Svoboda očita napačne izračune.	Negativno: Cilj kritike zaradi predloga, ki naj bi škodil mladim.	Negativno: Cilj kritike zaradi predloga, ki naj bi škodil mladim.	Negativno: Cilj kritike kot soavtorji zakona s finančnim izpadom.	Negativno: Tarča kritike kot soavtorji zakona za 'divjo privatizacijo'.	Negativno: Predlagateljica zakona, ki ga govorke ostro kritizirajo.
Tamara Kozlovič	Vsi viri so nevtralni; nekateri jo izpustijo, drugi citirajo.	Ni omenjeno	Nevtralno: Nastopa kot govornica, ki opozarja na tveganja zakona.	Ni omenjeno	Nevtralno: Citirana kot govorka, ki opozarja na posledice v zdravstvu.	Nevtralno: Citirana kot govorka, ki opozarja na tveganja v zdravstvu.	Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki opozarja na tveganja v zdravstvu.	Nevtralno: Citirana kot govorka, ki opozarja na tveganja v zdravstvu.	Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki opozarja na tveganja v zdravstvu.	Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki opozarja na tveganja zakona.
Lucija Tacer Perlin	Viri enotno nevtralno povzemajo njeno stanovanjsko kritiko.	Ni omenjeno	Nevtralno: Nastopa kot govornica, ki kritizira stanovanjsko politiko.	Ni omenjeno	Nevtralno: Citirana kot govorka glede stanovanjske problematike.	Nevtralno: Citirana kot govorka glede stanovanjske politike.	Nevtralno: Nastopa kot govorka glede stanovanjske problematike.	Nevtralno: Citirana kot govorka glede stanovanjske problematike mladih.	Nevtralno: Nastopa kot govorka glede stanovanjske problematike.	Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki izpostavlja problematiko stanovanj.
SLS (Slovenska ljudska stranka)	Enotno negativno zaradi zakona; nekateri viri molčijo.	Ni omenjeno	Negativno: Kritika zaradi predloga, ki naj bi vodil v privatizacijo.	Negativno: kritika predloga zakona kot škodljivega za mlade.	Ni omenjeno	Negativno: Cilj kritike zaradi predloga, ki naj bi škodil mladim.	Negativno: Cilj kritike zaradi predloga, ki naj bi škodil mladim.	Negativno: Cilj kritike zaradi predloga, ki naj bi škodil mladim.	Negativno: Tarča kritike kot soavtorica spornega interventnega zakona.	Negativno: Predlagateljica zakona, ki ga govorke ostro kritizirajo.
Fokus	Enotno negativno: kritika škodljivosti zakona za mlade.	Ni omenjeno	Negativno: Očitki o napačnih prioritetah in škodljivih ukrepih.	Negativno: kritika predloga zakona kot škodljivega za mlade.	Ni omenjeno	Negativno: Cilj kritike zaradi predloga, ki naj bi škodil mladim.	Negativno: Cilj kritike zaradi predloga, ki naj bi škodil mladim.	Negativno: Cilj kritike kot soavtorica spornega interventnega zakona.	Negativno: Tarča kritike kot soavtorica zakona, ki naj bi bil napačen.	Negativno: Predlagateljica zakona, ki ga govorke ostro kritizirajo.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v stopnji neposrednosti.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeno kot javna blagajna, ki bi bila po kritiki ogrožena.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena le kot zdravstvena blagajna, ki bo obremenjena.	Nevtralno: Omenjena le kot zdravstvena blagajna, ki bo obremenjena.	Nevtralno: Posredno omenjena kot zdravstvena blagajna, ki je ogrožena.	Nevtralno: Posredno omenjena kot zdravstvena blagajna, ki bo oškodovana.	Nevtralno: Posredno omenjena preko zdravstvene blagajne.
Ustavno sodišče Republike Slovenije	Le RTV in Delo jo nevtralno navajata kot pravno avtoriteto.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeno v kontekstu mnenja, ki ga predlagatelji spregledajo.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeno kot avtoriteta, ki je podala mnenje o zdravstvu.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Klemen Boštjančič	Le Delo ga nevtralno navaja kot vir finančnih ocen.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot vir finančne ocene o proračunski luknji.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

entities

Vlada Republike Slovenije
Gibanje Svoboda
Alenka Bratušek
NSi (Nova Slovenija)
Resni.ca
Demokrati
Tamara Kozlovič
Lucija Tacer Perlin
SLS (Slovenska ljudska stranka)
Fokus
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Ustavno sodišče Republike Slovenije
Klemen Boštjančič

key differences

Alenka Bratušek: Vsi viri so nevtralni; razlika je le v prisotnosti STA.
Demokrati: Enotno negativno, razlike le v poudarku vrste škodljivosti.
Fokus: Enotno negativno: kritika škodljivosti zakona za mlade.
Gibanje Svoboda: Vsi viri enotno in nevtralno povzemajo kritiko zakona.
Klemen Boštjančič: Le Delo ga nevtralno navaja kot vir finančnih ocen.
Lucija Tacer Perlin: Viri enotno nevtralno povzemajo njeno stanovanjsko kritiko.
NSi (Nova Slovenija): Enotno negativno: vsi viri izpostavljajo škodljivost zakona.
Resni.ca: Enotno negativno: kritika zakona kot škodljivega in elitističnega.
SLS (Slovenska ljudska stranka): Enotno negativno zaradi zakona; nekateri viri molčijo.
Tamara Kozlovič: Vsi viri so nevtralni; nekateri jo izpustijo, drugi citirajo.
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Le RTV in Delo jo nevtralno navajata kot pravno avtoriteto.
Vlada Republike Slovenije: STA kritizira vsebino, RTV hvali dosežke, ostali nevtralni.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: Vsi viri so nevtralni; razlika je le v stopnji neposrednosti.

source analyses

24ur

Alenka Bratušek: Nevtralno: nastopa kot govorka in podaja stališča stranke.
Demokrati: Negativno: kritika predloga zakona kot škodljivega za mlade.
Fokus: Negativno: kritika predloga zakona kot škodljivega za mlade.
Gibanje Svoboda: Nevtralno: stranka je govorec, ki podaja kritiko predloga zakona.
Klemen Boštjančič: Ni omenjeno
Lucija Tacer Perlin: Ni omenjeno
NSi (Nova Slovenija): Negativno: kritika predloga zakona kot škodljivega za mlade.
Resni.ca: Negativno: kritika predloga zakona kot škodljivega za mlade.
SLS (Slovenska ljudska stranka): Negativno: kritika predloga zakona kot škodljivega za mlade.
Tamara Kozlovič: Ni omenjeno
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: omenjena v kontekstu že sprejetih ukrepov za energente.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: Ni omenjeno

Delo

Alenka Bratušek: Nevtralno: Podaja kritično vsebino o zakonu brez meta-vrednotenja nje.
Demokrati: Negativno: Soavtorji zakona, ki mu Svoboda očita napačne izračune.
Fokus: Ni omenjeno
Gibanje Svoboda: Nevtralno: Entiteta je govorec, ki kritizira predlog zakona.
Klemen Boštjančič: Nevtralno: Omenjen kot vir finančne ocene o proračunski luknji.
Lucija Tacer Perlin: Nevtralno: Citirana kot govorka glede stanovanjske problematike.
NSi (Nova Slovenija): Negativno: Del 'trojčka', ki mu Svoboda očita 'divjo privatizacijo'.
Resni.ca: Negativno: Soavtorji zakona, ki ga Svoboda ostro kritizira.
SLS (Slovenska ljudska stranka): Ni omenjeno
Tamara Kozlovič: Nevtralno: Citirana kot govorka, ki opozarja na posledice v zdravstvu.
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjeno kot avtoriteta, ki je podala mnenje o zdravstvu.
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjena v kontekstu nalog in že sprejetih ukrepov.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: Ni omenjeno

Dnevnik

Alenka Bratušek: Nevtralno: Nastopa kot govorka in podaja kritiko brez meta-vrednotenja.
Demokrati: Negativno: Cilj kritike zaradi predloga, ki naj bi škodil mladim.
Fokus: Negativno: Cilj kritike zaradi predloga, ki naj bi škodil mladim.
Gibanje Svoboda: Nevtralno: Entiteta je govorec, ki kritizira predlog zakona.
Klemen Boštjančič: Ni omenjeno
Lucija Tacer Perlin: Nevtralno: Nastopa kot govorka glede stanovanjske problematike.
NSi (Nova Slovenija): Negativno: Cilj kritike zaradi predloga, ki naj bi škodil mladim.
Resni.ca: Negativno: Cilj kritike zaradi predloga, ki naj bi škodil mladim.
SLS (Slovenska ljudska stranka): Negativno: Cilj kritike zaradi predloga, ki naj bi škodil mladim.
Tamara Kozlovič: Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki opozarja na tveganja v zdravstvu.
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjena v kontekstu preteklih in odhajajočih ukrepov.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: Nevtralno: Omenjena le kot zdravstvena blagajna, ki bo obremenjena.

Mladina

Alenka Bratušek: Nevtralno: Nastopa kot govorka in podaja kritiko opozicijskega zakona.
Demokrati: Negativno: Cilj kritike zaradi predloga, ki naj bi škodil mladim.
Fokus: Negativno: Cilj kritike zaradi predloga, ki naj bi škodil mladim.
Gibanje Svoboda: Nevtralno: Entiteta je govorec, ki kritizira predlog zakona.
Klemen Boštjančič: Ni omenjeno
Lucija Tacer Perlin: Nevtralno: Citirana kot govorka glede stanovanjske politike.
NSi (Nova Slovenija): Negativno: Cilj kritike zaradi predloga, ki naj bi škodil mladim.
Resni.ca: Negativno: Cilj kritike zaradi predloga, ki naj bi škodil mladim.
SLS (Slovenska ljudska stranka): Negativno: Cilj kritike zaradi predloga, ki naj bi škodil mladim.
Tamara Kozlovič: Nevtralno: Citirana kot govorka, ki opozarja na tveganja v zdravstvu.
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjena v kontekstu preteklih in odhajajočih ukrepov.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: Nevtralno: Omenjena le kot zdravstvena blagajna, ki bo obremenjena.

Primorske Novice

Alenka Bratušek: Nevtralno: Nastopa kot govorka in podaja kritiko brez meta-vrednotenja.
Demokrati: Negativno: Predlagateljica zakona, ki ga govorke ostro kritizirajo.
Fokus: Negativno: Predlagateljica zakona, ki ga govorke ostro kritizirajo.
Gibanje Svoboda: Nevtralno: Entiteta je govorec, ki kritizira predlog zakona.
Klemen Boštjančič: Ni omenjeno
Lucija Tacer Perlin: Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki izpostavlja problematiko stanovanj.
NSi (Nova Slovenija): Negativno: Predlagateljica zakona, ki ga govorke ostro kritizirajo.
Resni.ca: Negativno: Predlagateljica zakona, ki ga govorke ostro kritizirajo.
SLS (Slovenska ljudska stranka): Negativno: Predlagateljica zakona, ki ga govorke ostro kritizirajo.
Tamara Kozlovič: Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki opozarja na tveganja zakona.
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjena v kontekstu ukrepov vlade v odhajanju.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: Nevtralno: Posredno omenjena preko zdravstvene blagajne.

RTV Slovenija

Alenka Bratušek: Nevtralno: Nastopa kot govornica in podaja kritiko vsebine zakona.
Demokrati: Negativno: Kritika zaradi predloga, ki naj bi razkrajal javno zdravstvo.
Fokus: Negativno: Očitki o napačnih prioritetah in škodljivih ukrepih.
Gibanje Svoboda: Nevtralno: Stranka je govornik, ki kritizira predlog zakona.
Klemen Boštjančič: Ni omenjeno
Lucija Tacer Perlin: Nevtralno: Nastopa kot govornica, ki kritizira stanovanjsko politiko.
NSi (Nova Slovenija): Negativno: Kritika zavajajočega zakona in napačnih finančnih ocen.
Resni.ca: Negativno: Očitki o predlaganju zakona, ki koristi le bogatim.
SLS (Slovenska ljudska stranka): Negativno: Kritika zaradi predloga, ki naj bi vodil v privatizacijo.
Tamara Kozlovič: Nevtralno: Nastopa kot govornica, ki opozarja na tveganja zakona.
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjeno v kontekstu mnenja, ki ga predlagatelji spregledajo.
Vlada Republike Slovenije: Pozitivno: Izpostavljeni dosežki pri omejitvi cen in investicijah.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: Nevtralno: Omenjeno kot javna blagajna, ki bi bila po kritiki ogrožena.

STA

Alenka Bratušek: Ni omenjeno
Demokrati: Ni omenjeno
Fokus: Ni omenjeno
Gibanje Svoboda: Nevtralno: stranka je zgolj govorec, ki podaja svoje mnenje o zakonu
Klemen Boštjančič: Ni omenjeno
Lucija Tacer Perlin: Ni omenjeno
NSi (Nova Slovenija): Ni omenjeno
Resni.ca: Ni omenjeno
SLS (Slovenska ljudska stranka): Ni omenjeno
Tamara Kozlovič: Ni omenjeno
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Negativno: kritika vsebine predlaganega interventnega zakona
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: Ni omenjeno

SiOL

Alenka Bratušek: Nevtralno: Citirana kot govorka, ki podaja kritiko opozicijskega zakona.
Demokrati: Negativno: Cilj kritike kot soavtorji zakona s finančnim izpadom.
Fokus: Negativno: Cilj kritike kot soavtorica spornega interventnega zakona.
Gibanje Svoboda: Nevtralno: Nastopa kot govorec in kritik predloga zakona.
Klemen Boštjančič: Ni omenjeno
Lucija Tacer Perlin: Nevtralno: Citirana kot govorka glede stanovanjske problematike mladih.
NSi (Nova Slovenija): Negativno: Cilj kritike zaradi domnevno škodljivih finančnih posledic.
Resni.ca: Negativno: Cilj kritike kot soavtorica zakona, ki vodi v privatizacijo.
SLS (Slovenska ljudska stranka): Negativno: Cilj kritike zaradi predloga, ki naj bi škodil mladim.
Tamara Kozlovič: Nevtralno: Citirana kot govorka, ki opozarja na tveganja v zdravstvu.
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjena v kontekstu odhajajoče koalicije in preteklih ukrepov.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: Nevtralno: Posredno omenjena kot zdravstvena blagajna, ki je ogrožena.

Žurnal24

Alenka Bratušek: Nevtralno: Nastopa kot govorka in podaja kritiko zakona.
Demokrati: Negativno: Tarča kritike kot soavtorji zakona za 'divjo privatizacijo'.
Fokus: Negativno: Tarča kritike kot soavtorica zakona, ki naj bi bil napačen.
Gibanje Svoboda: Nevtralno: Stranka je govorec, ki kritizira predlog zakona.
Klemen Boštjančič: Ni omenjeno
Lucija Tacer Perlin: Nevtralno: Nastopa kot govorka glede stanovanjske problematike.
NSi (Nova Slovenija): Negativno: Tarča kritike zaradi predloga, ki naj bi škodil mladim.
Resni.ca: Negativno: Tarča kritike kot soavtorica zakona, ki favorizira bogate.
SLS (Slovenska ljudska stranka): Negativno: Tarča kritike kot soavtorica spornega interventnega zakona.
Tamara Kozlovič: Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki opozarja na tveganja v zdravstvu.
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjena v kontekstu preteklih ukrepov in odhajajoče koalicije.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: Nevtralno: Posredno omenjena kot zdravstvena blagajna, ki bo oškodovana.

Viri

articles

article order
8
body
Ljubljana, 22. aprila (STA) V predlogu interventnega zakona tretjega bloka gredo po mnenju Svobode v pravo smer le rešitve za nižji davek na dodano vrednost za osnovno košarico, zamejitev cen energentov in za spremembe pri samostojnih podjetnikih. Vse ostalo gre na škodo mladih in srednjega ...
language
slv
published at
2026-04-22T11:08:08
source
STA
title
Interventni zakon po mnenju Svobode v škodo mladih in srednjega razreda
url
https://www.sta.si/3547900/
article order
9
body
Tri poslanke največje parlamentarne stranke Svoboda Alenka Bratušek, Tamara Kozlovič in Lucija Tacer Perlin so se odzvale na predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga predlagali trojček NSi, SLS in Fokus ter Resni.ca in Demokrati. Alenka Bratušek, trenutno še ministrica, ki opravlja tekoče posle, je poudarila, da interventni zakon za razvoj Slovenije po vsebini sploh ni interventne narave. Po njenih besedah zakon vsebuje zgolj dve rešitvi, ki bi ju lahko šteli za nujni ukrep in sicer znižanje DDV-ja za osnovno košarico in ukrepi na področju energetike. "Vse ostalo v zakonu so sistemske, dolgoročne rešitve, ki bi morale biti urejene v sistemskih zakonih, ne pa v interventnem," je dejala. Ob tem je zavrnila tudi sam naslov zakona. Po njenem mnenju je zavajajoč in napačen, saj zakon ne bo prispeval k razvoju države: "Po naši oceni bi se moral zakon imenovati: Da bodo bogati imeli še več, nič za mlade in nič za povprečnega človeka." Posebej je opozorila na napačno ocenjene finančne posledice zakona. Predlagatelji jih ocenjujejo na približno 571 milijonov evrov, Bratuškova pa meni, da bodo dejanski stroški skoraj dvakrat višji, blizu ene milijarde evrov. Iz izračunov po njenem povsem manjka tudi 230 milijonov evrov izpada v pokojninski blagajni, če bi upokojenci lahko delali in hkrati prejemali polno pokojnino. Kljub kritikam je izpostavila nekaj predlogov, ki gredo po njenem mnenju v pravo smer, med njimi znižanje DDV-ja na osnovno košarico, ob nujni omejitvi trgovskih marž, ter ukrepe na področju energentov. Spomnila je tudi, da je vlada cene elektrike in plina že omejila z 10. aprilom, ne šele s 1. julijem, kot predlaga zakon. Pozitivno je ocenila še nekatere spremembe za samostojne podjetnike, vendar opozorila, da se ti ukrepi ne smejo uporabljati za davčne obvode. Preostanek zakona pa po njenem pomeni privatizacijo zdravstva, razgradnjo dolgotrajne oskrbe in višje plače za že danes najbolje plačane. "Ta zakon ne prinaša rešitev za mlade in povprečnega državljana," je sklenila. Tamara Kozlovič je ostro opozorila, da predlogi v interventnem zakonu po njenem mnenju pomenijo začetek sistematičnega razkroja javnega zdravstvenega sistema in dodala, da se uresničuje prav tisto, na kar so v Svobodi opozarjali že v volilni kampanji. "Amerikanizacija javnega zdravstva se je uradno začela," je poudarila in opomnila, da zakon delo koalicije na razmejitvi med javnim in tržnim zdravstvom vrača na izhodišče. Pod pretvezo krajšanja čakalnih vrst po njenem mnenju v javni sistem vstopajo tržni izvajalci in netransparentne prakse, kar odpira vrata konfliktom interesov in poseganju v javno zdravstveno blagajno. Kozlovič je bila kritična tudi do odnosa predlagateljev do pravne države. Opozorila je, da predlogi gladko spregledajo mnenje ustavnega sodišča, ki je po njenem dosedanji koaliciji pritrdilo, da je razmejitev javnega in tržnega zdravstva pravilna pot ter dolžnost zakonodajalca in vlade. Posebej problematična se ji zdi tako imenovana ureditev "trojčka", ki po njenem prinaša številna tveganja za destabilizacijo javne zdravstvene mreže. Med njimi je naštela večjo odvisnost javnih zavodov od tržnih izvajalcev, manjšo stabilnost izvajanja storitev ter slabšo motivacijo zaposlenih v javnem zdravstvu. "Vsi ti ukrepi povečujejo stroške javne zdravstvene blagajne, v katero vplačujemo vsi državljani, hkrati pa dajejo prednost izvajanju storitev izven delovnega razmerja," je opozorila. Po njenem prepričanju predlagani ukrepi ne skrajšujejo čakalnih vrst, ne izboljšujejo dostopnosti, temveč celo znižujejo kakovost zdravstvene obravnave in povečujejo tveganja za paciente. V Svobodi po njenih besedah odločno nasprotujejo modelu, v katerem si zdravljenje lahko privoščijo le najpremožnejši. "V Svobodi smo proti amerikanizaciji javnega zdravstva, ko si zdravljenje lahko privoščijo izključno najpremožnejši, In še ti v Ameriki bankrotirajo. To, kar predlaga desni trojček, nikakor ni rešitev za ljudi, to so rešitve za tiste, ki v naši bolezni vidijo poslovno priložnost. To je pot divje privatizacije javnega zdravstva, zato v Svobodi vsem predlogom na področju zdravstva v interventnem zakonu odločno nasprotujemo. Javno zdravstvo ni in ne sme biti tržna dejavnost. mora biti dostopno vsem pod enakimi pogoji. Ne smejo si ga privoščiti samo najpremožnejši in predvsem pa mora ostati, solidarno," je sklenila Kozlovič in dodala, da se bodo v Svobodi za to še naprej aktivno zavzemali. Po besedah Lucije Tacer Perlin je največja razlika med mlajšo generacijo in prejšnjimi prav v dostopnosti stanovanj, kar po njenem mnenju predstavlja ključno neenakost današnjega časa. Opozorila je, da je prejšnja vlada na tem področju naredila pomembne korake, ki jih zdaj predlagani interventni zakon postavlja pod vprašaj. "Zagnali smo največji investicijski cikel v javna najemna stanovanja - sto milijonov evrov na leto oziroma milijardo v desetih letih," je poudarila in dodala, da so se poleg gradnje lotili tudi urejanja stanovanjskega trga. Med pomembnejšimi ukrepi je izpostavila omejitev oddajanja stanovanj prek platforme Airbnb na 60 dni v občinah s stanovanjskim problemom. Po njenih besedah interventni zakon predvideva zamik te omejitve, kar po njenem kaže na napačne prioritete. "Zdi se, da interesi lastnikov Airbnbjev dobijo prednost pred interesi mladih in pred tem, da mladi sploh dobimo stanovanja," je bila kritična. Cilj po besedah Tacer Perlin ostajajo nižje in dostopne najemnine, kar je mogoče doseči predvsem z dodatno gradnjo javnih stanovanj. "Stanovanja, ki so dostopna po nižjih najemninah, omogočajo, da lahko mladi varčujemo in živimo dostojno tudi ob nižjih plačah," je dejala. Kot pomemben je izpostavila tudi drugi cilj, omogočiti dostop do lastniškega stanovanja, in sicer z izboljšanimi shemami za lažje pridobivanje kreditov. Ob tem je opozorila na slab zgled preteklih rešitev. Spomnila je na poskus iz mandata pred sedanjo vlado, ko so z nedomišljeno shemo zagotovili le pet stanovanj. "Takšne ukrepe je treba zasnovati premišljeno, v javnem interesu, ne v interesu ozke skupine posameznikov," je poudarila.
language
slv
published at
2026-04-22T11:20:45
source
RTV Slovenija
title
Bratušek: Interventni zakon bi se moral imenovati: Da bodo bogati imeli še več, nič za mlade
url
https://www.rtvslo.si/slovenija/bratusek-interventni-zakon-bi-se-moral-imenovati-da-bodo-bogati-imeli-se-vec-nic-za-mlade/780181
article order
6
body
V predlogu interventnega zakona t. i. tretjega bloka gredo po mnenju Svobode v pravo smer le rešitve za nižji davek na dodano vrednost za osnovno košarico, zamejitev cen energentov in za spremembe pri samostojnih podjetnikih. Vse ostalo gre na škodo mladih in srednjega razreda, je povedala poslanka Alenka Bratušek. "Velika večina rešitev pa ni interventne narave, biti bi morale rešene v sistemskih zakonih. Poimenovanje zakona za razvoj Slovenije je absolutno napačno, saj je daleč od tega, da bo poskrbel za razvoj. Naslov bi moral biti, da bodo bogati imeli še več, podnaslov pa nič za mlade in za povprečnega človeka," je na današnji novinarski konferenci Svobode povedala Alenka Bratušek. Finančne posledice predloga, ki so ga v DZ vložile stranke t. i. tretjega političnega bloka NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica, bodo po besedah Bratuškove bistveno višje od navedenih. "Predlagatelji jih navajajo v višini okoli 571 milijonov evrov, ocena Svobode pa je skoraj dvakrat več oz. nekaj manj kot eno milijardo evrov," je opozorila. Pojasnila je, da so predlagatelji v celoti izpustili izpad v pokojninski blagajni v višini 230 milijonov evrov, kar se bo zgodilo, če bodo lahko upokojenci delali in dobili polno pokojnino. Predlog za znižanje davka na dodano vrednost za osnovno košarico gre po oceni Svobode v pravo smer, a je treba pri tem omejiti tudi maržo trgovcem, "da ne dobimo vojnih dobičkarjev", je poudarila Bratuškova. V pravo smer gredo tudi ukrepi za cene energentov, a je vlada v odhajanju ceno elektrike in plina že zamejila z 10. aprilom, ne šele s 1. julijem, kot predlagajo predlagatelji. V pravo smer gredo tudi spremembe pri samostojnih podjetnikih, vendar je treba pri tem poskrbeti za male obrtnike, podjetnike in samostojne podjetnike s prihodki do 30.000 evrov, je dodala Bratuškova. Pri tem pa se ne strinjajo, da bi rešitev samostojne podjetnike spodbujala k davčnim obvodom za zniževanje plačila davkov.
language
slv
published at
2026-04-22T12:23:01
source
24ur
title
Svoboda: Predlogi 'tretjega bloka' v škodo mladih in srednjega razreda
url
https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoboda-predlogi-tretjega-bloka-v-skodo-mladih-in-srednjega-razreda.html
article order
7
body
V poslanski skupini Svoboda so se odzvali na predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga zamislil Demokrati, Resnica in trojček okoli NSi. Alenka Bratušek je poudarila, da po njihovi presoji ne gre za interventne ukrepe, razen treh izjem. "Vse ostalo so dolgoročne rešitve in bi morale biti rešene v sistemskih zakonih." V pravo smer gre po njenih besedah znižanje DDV za osnovo košarico, a je treba omejiti maržo trgovce. Tudi ukrepi za energente so po njenem ustrezni, a vlada je že zamejila cene električne energije in plina, je spomnila. Tretji predlog, ki ga ocenjujejo za ustreznega, so spremembe pri samostojnih podjetnikih. "Strinjamo se, da je treba poskrbeti za male obrtnike, male espeje s prihodki do 30.000 evrov, ne strinjamo pa se, da bi ta oblika ponujala davčne obvode." Vsi ostali ukrepi po besedah Alenke Bratušek pomenijo "divjo privatizacijo zdravstva, razgradnjo dolgotrajne oskrbe in višje plače za en odstotek prebivalstva, ki je že danes najbolje plačan. Nič za mlade in nič za povprečne državljane". Tudi finančne posledice, ocenjene na 571 milijonov, so po izračunih Svobode napačne, saj so med drugim izpustili izpad v pokojninski blagajni v višini 230 milijonov, če bi upokojenci lahko delali in dobili polno pokojnino. "Luknjo, ki bo nastala v proračunu, bo treba pokriti: bo to z novim Zujfom, zniževanjem pokojnin, uvedbo šolnin, ukinjanjem porodniških?" se je vprašala. Kot je že pred časom ocenil finančni minister Klemen Boštjančič, bi interventni zakon v proračun navrtal milijardo evrov veliko luknjo. Tamara Kozlovič je opozorila na posledice na področju zdravstva in napovedala, da se je amerikanizacija javnega zdravstva uradno začela: "Predlagatelj z zakonom naš trud za razmejitev javnega in tržnega zdravstva vrača na točko nič in pod pretvezo krajšanja čakalnih vrst v javni zdravstveni sistem spušča tržne izvajalce in netransparentne prakse." Kot je dodala, so med drugim spregledali tudi mnenje ustavnega sodišča, ki je pritrdilo, da je razmejitev javnega in zasebnega zdravstva naloga vlade. "Predlagani ukrepi ne skrajšujejo čakalni vrst, ne povečujejo dostopnosti, najhuje pa je da zmanjšujejo kakovost zdravstvenih obravnav in povečujejo tveganje za pacienti." Lucija Tacer Perlin pa je opozorila na predlagane spremembe na področju stanovanj. Ta trg so po njenem mnenju končno začeli urejati, med drugim z omejevanjem airbnb v občinah, ki imajo stanovanjski problem. "Ta zakon želi to zamakniti. Izgleda, da so interesi lastnikov aibnb dobili prednost pred mladimi."
language
slv
published at
2026-04-22T10:54:25
source
Delo
title
Svoboda: V interventnem zakonu ni nič za mlade in nič za povprečne državljane
url
https://www.delo.si/novice/slovenija/svoboda-v-interventnem-zakonu-ni-nic-za-mlade-in-nic-za-povprecne-drzavljane
article order
2
body
V predlogu interventnega zakona t. i. tretjega bloka gredo po mnenju Svobode v pravo smer le rešitve za nižji davek na dodano vrednost za osnovno košarico, zamejitev cen energentov in za spremembe pri samostojnih podjetnikih. Vse ostalo gre na škodo mladih in srednjega razreda, je povedala poslanka Alenka Bratušek. "Velika večina rešitev pa ni interventne narave, biti bi morale rešene v sistemskih zakonih. Poimenovanje zakona za razvoj Slovenije je absolutno napačno, saj je daleč od tega, da bo poskrbel za razvoj. Naslov bi moral biti, da bodo bogati imeli še več, podnaslov pa nič za mlade in za povprečnega človeka," je na današnji novinarski konferenci Svobode povedala Bratušek. Finančne posledice predloga, ki so ga v DZ vložile stranke t. i. tretjega političnega bloka NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica, bodo po besedah Bratušek bistveno višje od navedenih. "Velika večina rešitev pa ni interventne narave, biti bi morale rešene v sistemskih zakonih. Poimenovanje zakona za razvoj Slovenije je absolutno napačno, saj je daleč od tega, da bo poskrbel za razvoj. Naslov bi moral biti, da bodo bogati imeli še več, podnaslov pa nič za mlade in za povprečnega človeka." "Predlagatelji jih navajajo v višini okoli 571 milijonov evrov, ocena Svobode pa je skoraj dvakrat več oz. nekaj manj kot eno milijardo evrov," je opozorila. Pojasnila je, da so predlagatelji v celoti izpustili izpad v pokojninski blagajni v višini 230 milijonov evrov, kar se bo zgodilo, če bodo lahko upokojenci delali in dobili polno pokojnino. Predlog za znižanje davka na dodano vrednost za osnovno košarico gre po oceni Svobode v pravo smer, a je treba pri tem omejiti tudi maržo trgovcem, "da ne dobimo vojnih dobičkarjev", je poudarila Bratušek. V pravo smer gredo tudi ukrepi za cene energentov, a je vlada v odhajanju ceno elektrike in plina že zamejila z 10. aprilom, ne šele s 1. julijem, kot predlagajo predlagatelji. "Vse ostalo v zakonu pomeni divjo privatizacijo zdravstva, razgradnjo dolgotrajne oskrbe in višje plače za en odstotek že danes najbolje plačanih in najbogatejših Slovencev." V pravo smer gredo tudi spremembe pri samostojnih podjetnikih, vendar je treba pri tem poskrbeti za male obrtnike, podjetnike in samostojne podjetnike s prihodki do 30.000 evrov, je dodala Bratušek. Pri tem pa se ne strinjajo, da bi rešitev samostojne podjetnike spodbujala k davčnim obvodom za zniževanje plačila davkov. "Vse ostalo v zakonu pomeni divjo privatizacijo zdravstva, razgradnjo dolgotrajne oskrbe in višje plače za en odstotek že danes najbolje plačanih in najbogatejših Slovencev," je opozorila Bratušek. Kot je dodala poslanka Tamara Kozlovič, se bo s tem interventnim zakonom uradno začela amerikanizacija javnega zdravstva. "Predlagatelj ves naš trud za razmejitev javnega in tržnega zdravstva vrača na točko nič in pod pretvezo skrajšanja čakalnih vrst v javni zdravstveni sistem spušča tržne izvajalce in netransparentne prakse. Na stežaj odpira vrata do zdravstvene blagajne in za konflikte interesov," je povedala. Predlagana ureditev trojčka po njenih besedah prinaša številna tveganja za destabilizacijo javne zdravstvene mreže, povečuje odvisnost javnih zavodov od tržnih izvajalcev, zmanjšuje predvidljivost in stabilnost izvajanja zdravstvenih storitev, slabi motivacijo zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih in povečuje odhodke javne zdravstvene blagajne. "Ukrepi ne skrajšujejo čakalnih vrst, najhuje pa je, da zmanjšujejo kakovost zdravstvenih obravnav," je poudarila. "Ukrepi ne skrajšujejo čakalnih vrst, najhuje pa je, da zmanjšujejo kakovost zdravstvenih obravnav." Poslanka Lucija Tacer Perlin je spomnila na prizadevanja Svobode in odhajajoče koalicije za več stanovanj za mlade. Sedaj pa bo interventni zakon zamaknil omejitev kratkoročnega oddajanja stanovanj v občinah s stanovanjskimi težavami. "Interesi lastnikov stanovanj za kratkoročni najem dobijo prednost pred mladimi," je ocenila. Njihov cilj je, da imajo mladi in vsi državljani lahko nižje najemnine, zato je pomemben ukrep tudi dodatna gradnja stanovanj, ki so dostopna po javni shemi. Alenka Bratušek je spomnila na vlado Janeza Janše med letoma 2004 in 2008, ki je "zelo nepremišljeno in rokohitrsko ukinila davek na izplačane plače, v javnih financah pustila katastrofalen primanjkljaj, da ne omenjam bančne luknje, kar smo uspeli sanirati šele leta 2013". Ključna razlika med levimi in desnimi vladami je po njenih besedah ta, da leve delajo za ljudi, javne sisteme, zdravstvo, šolstvo in dolgotrajno oskrbo, desne pa za najbogatejše.
language
slv
published at
2026-04-22T12:02:08
source
Mladina
title
"Bogati bodo imeli še več"
url
https://www.mladina.si/248185/bogati-bodo-imeli-se-vec/
article order
0
body
V predlogu interventnega zakona t. i. tretjega bloka gredo po mnenju Svobode v pravo smer le rešitve za nižji davek na dodano vrednost za osnovno košarico, zamejitev cen energentov in za spremembe pri samostojnih podjetnikih. Vse ostalo gre na škodo mladih in srednjega razreda, je povedala poslanka Alenka Bratušek. "Velika večina rešitev pa ni interventne narave, biti bi morale rešene v sistemskih zakonih. Poimenovanje zakona za razvoj Slovenije je absolutno napačno, saj je daleč od tega, da bo poskrbel za razvoj. Naslov bi moral biti, da bodo bogati imeli še več, podnaslov pa nič za mlade in za povprečnega človeka," je na današnji novinarski konferenci Svobode povedala Bratušek. Finančne posledice predloga, ki so ga v DZ vložile stranke t. i. tretjega političnega bloka NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica, bodo po besedah Bratušek bistveno višje od navedenih. "Predlagatelji jih navajajo v višini okoli 571 milijonov evrov, ocena Svobode pa je skoraj dvakrat več oz. nekaj manj kot eno milijardo evrov," je opozorila. Pojasnila je, da so predlagatelji v celoti izpustili izpad v pokojninski blagajni v višini 230 milijonov evrov, kar se bo zgodilo, če bodo lahko upokojenci delali in dobili polno pokojnino. Predlog za znižanje davka na dodano vrednost za osnovno košarico gre po oceni Svobode v pravo smer, a je treba pri tem omejiti tudi maržo trgovcem, "da ne dobimo vojnih dobičkarjev", je poudarila Bratušek. V pravo smer gredo tudi ukrepi za cene energentov, a je vlada v odhajanju ceno elektrike in plina že zamejila z 10. aprilom, ne šele s 1. julijem, kot predlagajo predlagatelji. V pravo smer gredo tudi spremembe pri samostojnih podjetnikih, vendar je treba pri tem poskrbeti za male obrtnike, podjetnike in samostojne podjetnike s prihodki do 30.000 evrov, je dodala Bratušek. Pri tem pa se ne strinjajo, da bi rešitev samostojne podjetnike spodbujala k davčnim obvodom za zniževanje plačila davkov. "Vse ostalo v zakonu pomeni divjo privatizacijo zdravstva, razgradnjo dolgotrajne oskrbe in višje plače za en odstotek že danes najbolje plačanih in najbogatejših Slovencev," je opozorila Bratušek. Kot je dodala poslanka Tamara Kozlovič, se bo s tem interventnim zakonom uradno začela amerikanizacija javnega zdravstva. "Predlagatelj ves naš trud za razmejitev javnega in tržnega zdravstva vrača na točko nič in pod pretvezo skrajšanja čakalnih vrst v javni zdravstveni sistem spušča tržne izvajalce in netransparentne prakse. Na stežaj odpira vrata do zdravstvene blagajne in za konflikte interesov," je povedala. Predlagana ureditev trojčka po njenih besedah prinaša številna tveganja za destabilizacijo javne zdravstvene mreže, povečuje odvisnost javnih zavodov od tržnih izvajalcev, zmanjšuje predvidljivost in stabilnost izvajanja zdravstvenih storitev, slabi motivacijo zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih in povečuje odhodke javne zdravstvene blagajne. "Ukrepi ne skrajšujejo čakalnih vrst, najhuje pa je, da zmanjšujejo kakovost zdravstvenih obravnav," je poudarila. Poslanka Lucija Tacer Perlin je spomnila na prizadevanja Svobode in odhajajoče koalicije za več stanovanj za mlade. Sedaj pa bo interventni zakon zamaknil omejitev kratkoročnega oddajanja stanovanj v občinah s stanovanjskimi težavami. "Interesi lastnikov stanovanj za kratkoročni najem dobijo prednost pred mladimi," je ocenila. Njihov cilj je, da imajo mladi in vsi državljani lahko nižje najemnine, zato je pomemben ukrep tudi dodatna gradnja stanovanj, ki so dostopna po javni shemi. Bratušek je spomnila na vlado Janeza Janše med letoma 2004 in 2008, ki je "zelo nepremišljeno in rokohitrsko ukinila davek na izplačane plače, v javnih financah pustila katastrofalen primanjkljaj, da ne omenjam bančne luknje, kar smo uspeli sanirati šele leta 2013". Ključna razlika med levimi in desnimi vladami je po njenih besedah ta, da leve delajo za ljudi, javne sisteme, zdravstvo, šolstvo in dolgotrajno oskrbo, desne pa za najbogatejše.
language
slv
published at
2026-04-22T12:33:52
source
Dnevnik
title
Svoboda: Interventni zakon v škodo mladih in srednjega razreda
url
https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-interventni-zakon-v-skodo-mladih-in-srednjega-razreda-2798493/
article order
4
body
V predlogu interventnega zakona t. i. tretjega bloka gredo po mnenju Svobode v pravo smer le rešitve za nižji davek na dodano vrednost za osnovno košarico, zamejitev cen energentov in za spremembe pri samostojnih podjetnikih. Vse ostalo gre na škodo mladih in srednjega razreda, je povedala poslanka Alenka Bratušek. Finančne posledice predloga, ki so ga v DZ vložile stranke t. i. tretjega političnega bloka NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica, bodo po besedah Bratušek bistveno višje od navedenih. "Predlagatelji jih navajajo v višini okoli 571 milijonov evrov, ocena Svobode pa je skoraj dvakrat več oz. nekaj manj kot eno milijardo evrov," je opozorila. Pojasnila je, da so predlagatelji v celoti izpustili izpad v pokojninski blagajni v višini 230 milijonov evrov, kar se bo zgodilo, če bodo lahko upokojenci delali in dobili polno pokojnino. Predlog za znižanje davka na dodano vrednost za osnovno košarico gre po oceni Svobode v pravo smer, a je treba pri tem omejiti tudi maržo trgovcem, "da ne dobimo vojnih dobičkarjev", je poudarila Bratušek. V pravo smer gredo tudi ukrepi za cene energentov, a je vlada v odhajanju ceno elektrike in plina že zamejila z 10. aprilom, ne šele s 1. julijem, kot predlagajo predlagatelji. V pravo smer gredo tudi spremembe pri samostojnih podjetnikih, vendar je treba pri tem poskrbeti za male obrtnike, podjetnike in samostojne podjetnike s prihodki do 30.000 evrov, je dodala Bratušek. Pri tem pa se ne strinjajo, da bi rešitev samostojne podjetnike spodbujala k davčnim obvodom za zniževanje plačila davkov. "Vse ostalo v zakonu pomeni divjo privatizacijo zdravstva, razgradnjo dolgotrajne oskrbe in višje plače za en odstotek že danes najbolje plačanih in najbogatejših Slovencev," je opozorila Bratušek. Kot je dodala poslanka Tamara Kozlovič, se bo s tem interventnim zakonom uradno začela amerikanizacija javnega zdravstva. "Predlagatelj ves naš trud za razmejitev javnega in tržnega zdravstva vrača na točko nič in pod pretvezo skrajšanja čakalnih vrst v javni zdravstveni sistem spušča tržne izvajalce in netransparentne prakse. Na stežaj odpira vrata do zdravstvene blagajne in za konflikte interesov," je povedala. Predlagana ureditev trojčka po njenih besedah prinaša številna tveganja za destabilizacijo javne zdravstvene mreže, povečuje odvisnost javnih zavodov od tržnih izvajalcev, zmanjšuje predvidljivost in stabilnost izvajanja zdravstvenih storitev, slabi motivacijo zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih in povečuje odhodke javne zdravstvene blagajne. "Ukrepi ne skrajšujejo čakalnih vrst, najhuje pa je, da zmanjšujejo kakovost zdravstvenih obravnav," je poudarila. Poslanka Lucija Tacer Perlin je spomnila na prizadevanja Svobode in odhajajoče koalicije za več stanovanj za mlade. Sedaj pa bo interventni zakon zamaknil omejitev kratkoročnega oddajanja stanovanj v občinah s stanovanjskimi težavami. "Interesi lastnikov stanovanj za kratkoročni najem dobijo prednost pred mladimi," je ocenila. Njihov cilj je, da imajo mladi in vsi državljani lahko nižje najemnine, zato je pomemben ukrep tudi dodatna gradnja stanovanj, ki so dostopna po javni shemi. Bratušek je spomnila na vlado Janeza Janše med letoma 2004 in 2008, ki je "zelo nepremišljeno in rokohitrsko ukinila davek na izplačane plače, v javnih financah pustila katastrofalen primanjkljaj, da ne omenjam bančne luknje, kar smo uspeli sanirati šele leta 2013". Ključna razlika med levimi in desnimi vladami je po njenih besedah ta, da leve delajo za ljudi, javne sisteme, zdravstvo, šolstvo in dolgotrajno oskrbo, desne pa za najbogatejše.
language
slv
published at
2026-04-22T11:18:25
source
SiOL
title
Svoboda: Interventni zakon škodi mladim in vodi v amerikanizacijo javnega zdravstva
url
https://siol.net/novice/slovenija/interventni-zakon-po-mnenju-svobode-v-skodo-mladih-in-srednjega-razreda-689929
article order
3
body
Bratušek je predlagani interventni zakon tretjega bloka raztrgala na koščke. V predlogu interventnega zakona t. i. tretjega bloka gredo po mnenju Svobode v pravo smer le rešitve za nižji davek na dodano vrednost za osnovno košarico, zamejitev cen energentov in za spremembe pri samostojnih podjetnikih. Vse ostalo gre na škodo mladih in srednjega razreda, je povedala poslanka Alenka Bratušek. "Velika večina rešitev pa ni interventne narave, biti bi morale rešene v sistemskih zakonih. Poimenovanje zakona za razvoj Slovenije je absolutno napačno, saj je daleč od tega, da bo poskrbel za razvoj. Naslov bi moral biti, da bodo bogati imeli še več, podnaslov pa nič za mlade in za povprečnega človeka," je na konferenci Svobode povedala Bratušek. Finančne posledice predloga, ki so ga v državni zbor vložile stranke t. i. tretjega političnega bloka NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica, bodo po besedah Bratušek bistveno višje od navedenih. "Predlagatelji jih navajajo v višini okoli 571 milijonov evrov, ocena Svobode pa je skoraj dvakrat več oziroma nekaj manj kot eno milijardo evrov," je opozorila. Pojasnila je, da so predlagatelji v celoti izpustili izpad v pokojninski blagajni v višini 230 milijonov evrov, kar se bo zgodilo, če bodo lahko upokojenci delali in dobili polno pokojnino. Predlog za znižanje davka na dodano vrednost za osnovno košarico gre po oceni Svobode v pravo smer, a je treba pri tem omejiti tudi maržo trgovcem, "da ne dobimo vojnih dobičkarjev", je poudarila Bratušek. V pravo smer gredo tudi ukrepi za cene energentov, a je vlada v odhajanju ceno elektrike in plina že zamejila z 10. aprilom, ne šele s 1. julijem, kot predlagajo predlagatelji. V pravo smer gredo tudi spremembe pri samostojnih podjetnikih, vendar je treba pri tem poskrbeti za male obrtnike, podjetnike in samostojne podjetnike s prihodki do 30 tisoč evrov, je dodala Bratušek. Pri tem pa se ne strinjajo, da bi rešitev samostojne podjetnike spodbujala k davčnim obvodom za zniževanje plačila davkov. "Vse ostalo v zakonu pomeni divjo privatizacijo zdravstva, razgradnjo dolgotrajne oskrbe in višje plače za en odstotek že danes najbolje plačanih in najbogatejših Slovencev," je opozorila Bratušek. Kot je dodala poslanka Tamara Kozlovič, se bo s tem interventnim zakonom uradno začela amerikanizacija javnega zdravstva. "Predlagatelj ves naš trud za razmejitev javnega in tržnega zdravstva vrača na točko nič in pod pretvezo skrajšanja čakalnih vrst v javni zdravstveni sistem spušča tržne izvajalce in netransparentne prakse. Na stežaj odpira vrata do zdravstvene blagajne in za konflikte interesov," je povedala. Predlagana ureditev trojčka po njenih besedah prinaša številna tveganja za destabilizacijo javne zdravstvene mreže, povečuje odvisnost javnih zavodov od tržnih izvajalcev, zmanjšuje predvidljivost in stabilnost izvajanja zdravstvenih storitev, slabi motivacijo zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih in povečuje odhodke javne zdravstvene blagajne. "Ukrepi ne skrajšujejo čakalnih vrst, najhuje pa je, da zmanjšujejo kakovost zdravstvenih obravnav," je poudarila. Poslanka Lucija Tacer Perlin je spomnila na prizadevanja Svobode in odhajajoče koalicije za več stanovanj za mlade. Sedaj pa bo interventni zakon zamaknil omejitev kratkoročnega oddajanja stanovanj v občinah s stanovanjskimi težavami. "Interesi lastnikov stanovanj za kratkoročni najem dobijo prednost pred mladimi," je ocenila. Njihov cilj je, da imajo mladi in vsi državljani lahko nižje najemnine, zato je pomemben ukrep tudi dodatna gradnja stanovanj, ki so dostopna po javni shemi. Bratušek je spomnila na vlado Janeza Janše med letoma 2004 in 2008, ki je "zelo nepremišljeno in rokohitrsko ukinila davek na izplačane plače, v javnih financah pustila katastrofalen primanjkljaj, da ne omenjam bančne luknje, kar smo uspeli sanirati šele leta 2013". Ključna razlika med levimi in desnimi vladami je po njenih besedah ta, da leve delajo za ljudi, javne sisteme, zdravstvo, šolstvo in dolgotrajno oskrbo, desne pa za najbogatejše.
language
slv
published at
2026-04-22T11:36:40
source
Žurnal24
title
"Za bogate vse, za mlade nič!"
url
https://www.zurnal24.si/slovenija/alenka-bratusek-interventni-zakon-kritike-457980
article order
1
body
LJUBLJANA * "Velika večina rešitev pa ni interventne narave, biti bi morale rešene v sistemskih zakonih. Poimenovanje zakona za razvoj Slovenije je absolutno napačno, saj je daleč od tega, da bo poskrbel za razvoj. Naslov bi moral biti, da bodo bogati imeli še več, podnaslov pa nič za mlade in za povprečnega človeka," je na današnji novinarski konferenci Svobode povedala Alenka Bratušek. Finančne posledice predloga, ki so ga v DZ vložile stranke t. i. tretjega političnega bloka NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica, bodo po besedah Bratušek bistveno višje od navedenih. "Predlagatelji jih navajajo v višini okoli 571 milijonov evrov, ocena Svobode pa je skoraj dvakrat več oz. nekaj manj kot eno milijardo evrov," je opozorila. Pojasnila je, da so predlagatelji v celoti izpustili izpad v pokojninski blagajni v višini 230 milijonov evrov, kar se bo zgodilo, če bodo lahko upokojenci delali in dobili polno pokojnino. Predlog za znižanje davka na dodano vrednost za osnovno košarico gre po oceni Svobode v pravo smer, a je treba pri tem omejiti tudi maržo trgovcem, "da ne dobimo vojnih dobičkarjev", je poudarila Bratušek. V pravo smer gredo tudi ukrepi za cene energentov, a je vlada v odhajanju ceno elektrike in plina že zamejila z 10. aprilom, ne šele s 1. julijem, kot predlagajo predlagatelji. V pravo smer gredo tudi spremembe pri samostojnih podjetnikih, vendar je treba pri tem poskrbeti za male obrtnike, podjetnike in samostojne podjetnike s prihodki do 30.000 evrov, je dodala Bratušek. Pri tem pa se ne strinjajo, da bi rešitev samostojne podjetnike spodbujala k davčnim obvodom za zniževanje plačila davkov. "Vse ostalo v zakonu pomeni divjo privatizacijo zdravstva, razgradnjo dolgotrajne oskrbe in višje plače za en odstotek že danes najbolje plačanih in najbogatejših Slovencev," je opozorila Bratušek. Kot je dodala poslanka Tamara Kozlovič, se bo s tem interventnim zakonom uradno začela amerikanizacija javnega zdravstva. "Predlagatelj ves naš trud za razmejitev javnega in tržnega zdravstva vrača na točko nič in pod pretvezo skrajšanja čakalnih vrst v javni zdravstveni sistem spušča tržne izvajalce in netransparentne prakse. Na stežaj odpira vrata do zdravstvene blagajne in za konflikte interesov," je povedala. Predlagana ureditev trojčka po njenih besedah prinaša številna tveganja za destabilizacijo javne zdravstvene mreže, povečuje odvisnost javnih zavodov od tržnih izvajalcev, zmanjšuje predvidljivost in stabilnost izvajanja zdravstvenih storitev, slabi motivacijo zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih in povečuje odhodke javne zdravstvene blagajne. "Ukrepi ne skrajšujejo čakalnih vrst, najhuje pa je, da zmanjšujejo kakovost zdravstvenih obravnav," je poudarila. Poslanka Lucija Tacer Perlin je spomnila na prizadevanja Svobode in odhajajoče koalicije za več stanovanj za mlade. Zdaj pa bo interventni zakon zamaknil omejitev kratkoročnega oddajanja stanovanj v občinah s stanovanjskimi težavami. "Interesi lastnikov stanovanj za kratkoročni najem dobijo prednost pred mladimi," je ocenila. Njihov cilj je, da imajo mladi in vsi državljani lahko nižje najemnine, zato je pomemben ukrep tudi dodatna gradnja stanovanj, ki so dostopna po javni shemi. Bratušek je spomnila na vlado Janeza Janše med letoma 2004 in 2008, ki je "zelo nepremišljeno in rokohitrsko ukinila davek na izplačane plače, v javnih financah pustila katastrofalen primanjkljaj, da ne omenjam bančne luknje, kar smo uspeli sanirati šele leta 2013". Ključna razlika med levimi in desnimi vladami je po njenih besedah ta, da leve delajo za ljudi, javne sisteme, zdravstvo, šolstvo in dolgotrajno oskrbo, desne pa za najbogatejše.
language
slv
published at
2026-04-22T12:17:18
source
Primorske Novice
title
Svoboda: Interventni zakon v škodo mladih in srednjega razreda
url
https://primorske.svet24.si/slovenija/svoboda-interventni-zakon-v-skodo-mladih-in-srednjega-razreda

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count