MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Resnična moč voditeljev se kaže v modrosti sodelovanja, ne v izsiljevanju.
• Politika mora doseči dogovor o razvojnih nalogah, neodvisen od vsakokratne menjave oblasti.
• Slovenija danes bolj kot kadar koli potrebuje politično treznost, zmernost in pogum za dialog.
• Odporniško gibanje leta 1941 je bilo izraz temeljne potrebe po svobodi, dostojanstvu in identiteti.
• Dan upora proti okupatorju ni proslava ideologije ali oblasti, temveč proslava poguma posameznikov.
• Izgon 45.000 Slovencev iz Posavja in Obsotelja je osrednji zgodovinski opomin proslave.
• Za prihodnost Slovenije je nujno doseči soglasje pri ključnih razvojnih vprašanjih.
• Svoboda ni samoumevna in jo mora vsaka generacija znova negovati in braniti.
• Egoizem v družbi vodi v nezaupanje in razgradnjo skupnega dobrega.
• Partizansko gibanje je bilo ključni del vseevropskega boja proti fašizmu in nacizmu.
• Mednarodno pravo je razvrednotila transakcijska politika, v kateri človeška življenja nimajo vrednosti.
• V svetu smo priča agresorskim ravnanjem, genocidu in zločinom proti človeštvu.
• Potrebno je jasno razlikovati med odporniškim bojem in političnim sistemom, ki se je vzpostavil po vojni.
• Resnica o kompleksni zgodovini je nujni temelj za narodno spravo.
• Resnica o kompleksni zgodovini je nujni temelj za narodno sprava.

key differences

Dan upora proti okupatorju ni proslava ideologije ali oblasti, temveč proslava poguma posameznikov.

Večina citira predsednico, STA in Žurnal pa poudarjata zavezo.

Egoizem v družbi vodi v nezaupanje in razgradnjo skupnega dobrega.

Večina citira predsednico, tabloidi pa trditev prezrejo.

Izgon 45.000 Slovencev iz Posavja in Obsotelja je osrednji zgodovinski opomin proslave.

Večina potrjuje osrednjo vlogo izgona, STA in Žurnal le lokacijo.

Mednarodno pravo je razvrednotila transakcijska politika, v kateri človeška življenja nimajo vrednosti.

Večina citira predsednico, STA in Žurnal24 pa molčita.

Odporniško gibanje leta 1941 je bilo izraz temeljne potrebe po svobodi, dostojanstvu in identiteti.

Večina citira dobesedno, STA povzema, Žurnal24 pa molči.

Partizansko gibanje je bilo ključni del vseevropskega boja proti fašizmu in nacizmu.

Večina potrjuje ključno vlogo, STA in Žurnal24 molčita.

Politika mora doseči dogovor o razvojnih nalogah, neodvisen od vsakokratne menjave oblasti.

Večina delno povzema, Večer potrjuje, STA in 24ur molčita.

Potrebno je jasno razlikovati med odporniškim bojem in političnim sistemom, ki se je vzpostavil po vojni.

Večina povzema predsednico, SiOL izpostavi celjenje ran.

Resnica o kompleksni zgodovini je nujni temelj za narodno sprava.

Mladina in SN podpirata, Žurnal24 le delno, večina molči.

Resnica o kompleksni zgodovini je nujni temelj za narodno spravo.

Večina podpira, Žurnal24 je zadržan, tabloidi pa molčijo.

Resnična moč voditeljev se kaže v modrosti sodelovanja, ne v izsiljevanju.

Večina citira dobesedno, STA interpretira, 24ur ignorira.

Slovenija danes bolj kot kadar koli potrebuje politično treznost, zmernost in pogum za dialog.

Viri enotno citirajo predsednico, razlike so le v poudarkih.

Svoboda ni samoumevna in jo mora vsaka generacija znova negovati in braniti.

Večer poudari nenehen boj, drugi le ohranjanje vere.

V svetu smo priča agresorskim ravnanjem, genocidu in zločinom proti človeštvu.

Večina povzema lokacije, STA in Žurnal24 trditev izpuščata.

Za prihodnost Slovenije je nujno doseči soglasje pri ključnih razvojnih vprašanjih.

Večina potrjuje nujnost; Večer poudarja, Mladina in STA molčita.

source analyses

24ur

Dan upora proti okupatorju ni proslava ideologije ali oblasti, temveč proslava poguma posameznikov.

Da: Izrecno navedeno, da slavimo pogum in intimno odločitev, ne ideologije.

Egoizem v družbi vodi v nezaupanje in razgradnjo skupnega dobrega.

Ni omenjeno

Izgon 45.000 Slovencev iz Posavja in Obsotelja je osrednji zgodovinski opomin proslave.

Da: Navedeno, da je ta dogodek v ospredju kulturno-umetniškega programa.

Mednarodno pravo je razvrednotila transakcijska politika, v kateri človeška življenja nimajo vrednosti.

Da: Predsednica je to izpostavila v povezavi s trenutnimi razmerami.

Odporniško gibanje leta 1941 je bilo izraz temeljne potrebe po svobodi, dostojanstvu in identiteti.

Da: Dobesedna navedba predsedničinih besed v besedilu.

Partizansko gibanje je bilo ključni del vseevropskega boja proti fašizmu in nacizmu.

Da: Članek navaja, da je gibanje postalo ključni del zavezniškega boja.

Politika mora doseči dogovor o razvojnih nalogah, neodvisen od vsakokratne menjave oblasti.

Ni omenjeno

Potrebno je jasno razlikovati med odporniškim bojem in političnim sistemom, ki se je vzpostavil po vojni.

Da: Predsednica poudarja nujnost tega razlikovanja za resnico.

Resnica o kompleksni zgodovini je nujni temelj za narodno spravo.

Da: Poudarjeno, da je sprejetje kompleksne zgodovine temelj sprave.

Resnična moč voditeljev se kaže v modrosti sodelovanja, ne v izsiljevanju.

Ni omenjeno

Slovenija danes bolj kot kadar koli potrebuje politično treznost, zmernost in pogum za dialog.

Da: Predsednica je to izpostavila kot ključno potrebo v naslovu in govoru.

Svoboda ni samoumevna in jo mora vsaka generacija znova negovati in braniti.

Delno: Omenjena je zaveza ohranitvi vere v svobodo, ki so jo zapustili predniki.

V svetu smo priča agresorskim ravnanjem, genocidu in zločinom proti človeštvu.

Da: Navedeno kot ugotovitev predsednice ob opazovanju kriznih žarišč.

Za prihodnost Slovenije je nujno doseči soglasje pri ključnih razvojnih vprašanjih.

Delno: Omenja gradnjo prihodnosti brez senc preteklosti in pomen skupnosti.

Dnevnik

Dan upora proti okupatorju ni proslava ideologije ali oblasti, temveč proslava poguma posameznikov.

Da: Predsednica je poudarila, da slavimo pogum in ne ideologije.

Egoizem v družbi vodi v nezaupanje in razgradnjo skupnega dobrega.

Da: Pirc Musar je to navedla kot eno izmed lekcij zgodovine.

Izgon 45.000 Slovencev iz Posavja in Obsotelja je osrednji zgodovinski opomin proslave.

Da: To je v ospredju kulturno-umetniškega programa proslave.

Mednarodno pravo je razvrednotila transakcijska politika, v kateri človeška življenja nimajo vrednosti.

Da: Predsednica je to izpostavila ob kritiki razmer v svetu.

Odporniško gibanje leta 1941 je bilo izraz temeljne potrebe po svobodi, dostojanstvu in identiteti.

Da: Besedilo neposredno citira predsednico s to trditvijo.

Partizansko gibanje je bilo ključni del vseevropskega boja proti fašizmu in nacizmu.

Da: Članek navaja, da je gibanje postalo del zavezniškega boja.

Politika mora doseči dogovor o razvojnih nalogah, neodvisen od vsakokratne menjave oblasti.

Delno: Predsednica to pričakuje od nove sestave DZ in vlade.

Potrebno je jasno razlikovati med odporniškim bojem in političnim sistemom, ki se je vzpostavil po vojni.

Da: Pirc Musar poudarja, da je to razlikovanje pogoj za resnico.

Resnica o kompleksni zgodovini je nujni temelj za narodno spravo.

Da: V besedilu je navedeno, da je resnica temelj sprave.

Resnična moč voditeljev se kaže v modrosti sodelovanja, ne v izsiljevanju.

Da: Predsednica je to izpostavila kot lastnost pravih voditeljev.

Slovenija danes bolj kot kadar koli potrebuje politično treznost, zmernost in pogum za dialog.

Da: Predsednica je to dobesedno izpostavila v svojem govoru.

Svoboda ni samoumevna in jo mora vsaka generacija znova negovati in braniti.

Delno: Omenjena je vera v svobodo in zaveza za njeno ohranitev.

V svetu smo priča agresorskim ravnanjem, genocidu in zločinom proti človeštvu.

Da: Omenjeno v kontekstu Ukrajine, Bližnjega vzhoda in Sudana.

Za prihodnost Slovenije je nujno doseči soglasje pri ključnih razvojnih vprašanjih.

Da: Predsednica meni, da je skrajni čas za soglasje o teh vprašanjih.

Lokalec.si

Dan upora proti okupatorju ni proslava ideologije ali oblasti, temveč proslava poguma posameznikov.

Da: Predsednica je poudarila, da slavimo pogum in ne ideologije.

Egoizem v družbi vodi v nezaupanje in razgradnjo skupnega dobrega.

Da: Navedeno kot lekcija zgodovine, ki jo je poudarila predsednica.

Izgon 45.000 Slovencev iz Posavja in Obsotelja je osrednji zgodovinski opomin proslave.

Da: Navedeno, da je ta dogodek v ospredju kulturnega programa.

Mednarodno pravo je razvrednotila transakcijska politika, v kateri človeška življenja nimajo vrednosti.

Da: Predsednica je to izpostavila v povezavi s trenutnimi razmerami.

Odporniško gibanje leta 1941 je bilo izraz temeljne potrebe po svobodi, dostojanstvu in identiteti.

Da: Dobesedna navedba predsedničinih besed o vzrokih za odpor.

Partizansko gibanje je bilo ključni del vseevropskega boja proti fašizmu in nacizmu.

Da: Članek navaja, da je gibanje postalo ključni del zavezniškega boja.

Politika mora doseči dogovor o razvojnih nalogah, neodvisen od vsakokratne menjave oblasti.

Delno: Predsednica to pričakuje od nove sestave DZ in vlade.

Potrebno je jasno razlikovati med odporniškim bojem in političnim sistemom, ki se je vzpostavil po vojni.

Da: Pirc Musar je opozorila, da tega pogosto ne zmoremo ločiti.

Resnica o kompleksni zgodovini je nujni temelj za narodno spravo.

Da: Navedeno, da je resnica temelj sprave in gradnje prihodnosti.

Resnična moč voditeljev se kaže v modrosti sodelovanja, ne v izsiljevanju.

Da: Predsednica je to izpostavila kot lastnost potrebnih voditeljev.

Slovenija danes bolj kot kadar koli potrebuje politično treznost, zmernost in pogum za dialog.

Da: Predsednica je to dobesedno izpostavila v svojem govoru.

Svoboda ni samoumevna in jo mora vsaka generacija znova negovati in braniti.

Delno: Omenjena je vera v svobodo in da prihodnost ustvarjamo z dejanji.

V svetu smo priča agresorskim ravnanjem, genocidu in zločinom proti človeštvu.

Da: Omenjeno v kontekstu opazovanja dogajanja v Ukrajini in Palestini.

Za prihodnost Slovenije je nujno doseči soglasje pri ključnih razvojnih vprašanjih.

Da: Pirc Musar meni, da je skrajni čas za soglasje pri teh vprašanjih.

Mladina

Dan upora proti okupatorju ni proslava ideologije ali oblasti, temveč proslava poguma posameznikov.

Da: Izpostavljeno, da ne slavijo ideologije, temveč pogum posameznika.

Egoizem v družbi vodi v nezaupanje in razgradnjo skupnega dobrega.

Da: Predsednica je to izpostavila kot eno ključnih lekcij zgodovine.

Izgon 45.000 Slovencev iz Posavja in Obsotelja je osrednji zgodovinski opomin proslave.

Da: Navedeno, da je ta izgon v ospredju kulturnega programa proslave.

Mednarodno pravo je razvrednotila transakcijska politika, v kateri človeška življenja nimajo vrednosti.

Da: Predsednica je uporabila te besede glede razmer v svetu.

Odporniško gibanje leta 1941 je bilo izraz temeljne potrebe po svobodi, dostojanstvu in identiteti.

Da: Predsednica je gibanje opisala točno s temi besedami.

Partizansko gibanje je bilo ključni del vseevropskega boja proti fašizmu in nacizmu.

Da: V besedilu je gibanje označeno kot ključni del zavezniškega boja.

Politika mora doseči dogovor o razvojnih nalogah, neodvisen od vsakokratne menjave oblasti.

Delno: Pričakuje soglasje o razvoju od katere koli sestave DZ in vlade.

Potrebno je jasno razlikovati med odporniškim bojem in političnim sistemom, ki se je vzpostavil po vojni.

Da: Predsednica meni, da je to razlikovanje nujno in pogoj za resnico.

Resnica o kompleksni zgodovini je nujni temelj za narodno sprava.

Da: Gre za ponovitev trditve o resnici kot temelju sprave.

Resnica o kompleksni zgodovini je nujni temelj za narodno spravo.

Da: Poudarjeno, da je resnica temelj sprave ob sprejetju kompleksnosti.

Resnična moč voditeljev se kaže v modrosti sodelovanja, ne v izsiljevanju.

Da: Predsednica je poudarila, da se moč kaže v modrosti sodelovanja.

Slovenija danes bolj kot kadar koli potrebuje politično treznost, zmernost in pogum za dialog.

Da: Dobesedni citat predsednice o trenutnih potrebah države.

Svoboda ni samoumevna in jo mora vsaka generacija znova negovati in braniti.

Delno: Omenjena zaveza ohranitvi vere v svobodo, ki so jo zapustili predniki.

V svetu smo priča agresorskim ravnanjem, genocidu in zločinom proti človeštvu.

Da: Navedeno kot opis trenutnih razmer v Ukrajini, Palestini in drugod.

Za prihodnost Slovenije je nujno doseči soglasje pri ključnih razvojnih vpraanjih.

Da: Predsednica meni, da je to skrajni čas in edina prava pot.

STA

Dan upora proti okupatorju ni proslava ideologije ali oblasti, temveč proslava poguma posameznikov.

Delno: Poudarjeno je, da dan upora ni le spomin, ampak zaveza.

Egoizem v družbi vodi v nezaupanje in razgradnjo skupnega dobrega.

Da: Navedeno kot lekcija zgodovine, ki jo je izpostavila predsednica.

Izgon 45.000 Slovencev iz Posavja in Obsotelja je osrednji zgodovinski opomin proslave.

Delno: Proslava je potekala v Brežicah, kar namiguje na to lokacijo.

Mednarodno pravo je razvrednotila transakcijska politika, v kateri človeška življenja nimajo vrednosti.

Ni omenjeno

Odporniško gibanje leta 1941 je bilo izraz temeljne potrebe po svobodi, dostojanstvu in identiteti.

Delno: Proslava ob dnevu upora je označena kot zaveza in opomin.

Partizansko gibanje je bilo ključni del vseevropskega boja proti fašizmu in nacizmu.

Ni omenjeno

Politika mora doseči dogovor o razvojnih nalogah, neodvisen od vsakokratne menjave oblasti.

Ni omenjeno

Potrebno je jasno razlikovati med odporniškim bojem in političnim sistemom, ki se je vzpostavil po vojni.

Ni omenjeno

Resnica o kompleksni zgodovini je nujni temelj za narodno spravo.

Ni omenjeno

Resnična moč voditeljev se kaže v modrosti sodelovanja, ne v izsiljevanju.

Delno: Poziv k politični treznosti in dialogu implicira sodelovanje.

Slovenija danes bolj kot kadar koli potrebuje politično treznost, zmernost in pogum za dialog.

Da: Predsednica je to poudarila v naslovu in vsebini govora.

Svoboda ni samoumevna in jo mora vsaka generacija znova negovati in braniti.

Ni omenjeno

V svetu smo priča agresorskim ravnanjem, genocidu in zločinom proti človeštvu.

Ni omenjeno

Za prihodnost Slovenije je nujno doseči soglasje pri ključnih razvojnih vprašanjih.

Ni omenjeno

SiOL

Dan upora proti okupatorju ni proslava ideologije ali oblasti, temveč proslava poguma posameznikov.

Da: Predsednica je poudarila, da slavimo pogum in ne ideologije.

Egoizem v družbi vodi v nezaupanje in razgradnjo skupnega dobrega.

Da: Članek navaja to kot eno ključnih lekcij zgodovine.

Izgon 45.000 Slovencev iz Posavja in Obsotelja je osrednji zgodovinski opomin proslave.

Da: Ta dogodek je bil v ospredju kulturno-umetniškega programa.

Mednarodno pravo je razvrednotila transakcijska politika, v kateri človeška življenja nimajo vrednosti.

Da: Predsednica je to izpostavila v povezavi s trenutnimi razmerami.

Odporniško gibanje leta 1941 je bilo izraz temeljne potrebe po svobodi, dostojanstvu in identiteti.

Da: Dobesedna navedba predsedničinih besed o vzrokih za upor.

Partizansko gibanje je bilo ključni del vseevropskega boja proti fašizmu in nacizmu.

Da: Navedeno kot del zavezniškega boja proti fašizmu in nacizmu.

Politika mora doseči dogovor o razvojnih nalogah, neodvisen od vsakokratne menjave oblasti.

Delno: Predsednica to pričakuje od nove sestave DZ in vlade.

Potrebno je jasno razlikovati med odporniškim bojem in političnim sistemom, ki se je vzpostavil po vojni.

Da: Poudarjeno kot nujno razlikovanje za celjenje ran.

Resnica o kompleksni zgodovini je nujni temelj za narodno spravo.

Da: Navedeno, da je resnica pogoj za spravo in gradnjo prihodnosti.

Resnična moč voditeljev se kaže v modrosti sodelovanja, ne v izsiljevanju.

Da: Dobesedna navedba iz predsedničinega govora o moči voditeljev.

Slovenija danes bolj kot kadar koli potrebuje politično treznost, zmernost in pogum za dialog.

Da: Predsednica je to dobesedno izpostavila v svojem govoru.

Svoboda ni samoumevna in jo mora vsaka generacija znova negovati in braniti.

Delno: Omenjena je zaveza k ohranitvi vere v svobodo in odgovornost.

V svetu smo priča agresorskim ravnanjem, genocidu in zločinom proti človeštvu.

Da: Omenjeno v kontekstu Ukrajine, Palestine in Sudana.

Za prihodnost Slovenije je nujno doseči soglasje pri ključnih razvojnih vprašanjih.

Da: Predsednica meni, da je skrajni čas za soglasje o teh vprašanjih.

Slovenske Novice

Dan upora proti okupatorju ni proslava ideologije ali oblasti, temveč proslava poguma posameznikov.

Da: Predsednica je poudarila, da slavimo pogum in ne ideologije.

Egoizem v družbi vodi v nezaupanje in razgradnjo skupnega dobrega.

Ni omenjeno

Izgon 45.000 Slovencev iz Posavja in Obsotelja je osrednji zgodovinski opomin proslave.

Da: Navedeno je, da je ta dogodek v ospredju kulturnega programa.

Mednarodno pravo je razvrednotila transakcijska politika, v kateri človeška življenja nimajo vrednosti.

Da: Predsednica je to izpostavila ob opazovanju razmer v svetu.

Odporniško gibanje leta 1941 je bilo izraz temeljne potrebe po svobodi, dostojanstvu in identiteti.

Da: Besedilo neposredno citira to trditev predsednice.

Partizansko gibanje je bilo ključni del vseevropskega boja proti fašizmu in nacizmu.

Da: Članek navaja, da je gibanje postalo ključni del zavezniškega boja.

Politika mora doseči dogovor o razvojnih nalogah, neodvisen od vsakokratne menjave oblasti.

Delno: Predsednica to pričakuje od nove sestave DZ in vlade.

Potrebno je jasno razlikovati med odporniškim bojem in političnim sistemom, ki se je vzpostavil po vojni.

Da: Pirc Musar poudarja, da je to razlikovanje pogoj za resnico.

Resnica o kompleksni zgodovini je nujni temelj za narodno sprava.

Da: Poudarjeno, da je resnica temelj sprave in gradnje prihodnosti.

Resnična moč voditeljev se kaže v modrosti sodelovanja, ne v izsiljevanju.

Da: Članek citira predsednico, ki je izpostavila točno to misel.

Slovenija danes bolj kot kadar koli potrebuje politično treznost, zmernost in pogum za dialog.

Da: Predsednica je to izpostavila kot nujno v svojem govoru.

Svoboda ni samoumevna in jo mora vsaka generacija znova negovati in braniti.

Delno: Omenjena je zaveza ohranitvi vere v svobodo in ustvarjanje prihodnosti.

V svetu smo priča agresorskim ravnanjem, genocidu in zločinom proti človeštvu.

Da: Navedeno kot ugotovitev predsednice ob razmerah v Ukrajini in Gazi.

Za prihodnost Slovenije je nujno doseči soglasje pri ključnih razvojnih vprašanjih.

Da: Pirc Musar meni, da je skrajni čas za soglasje pri teh vprašanjih.

Svet24

Dan upora proti okupatorju ni proslava ideologije ali oblasti, temveč proslava poguma posameznikov.

Da: Poudarjeno, da slavimo pogum in intimno odločitev, ne ideologije.

Egoizem v družbi vodi v nezaupanje in razgradnjo skupnega dobrega.

Da: Navedeno kot lekcija zgodovine, ki jo je izpostavila govorka.

Izgon 45.000 Slovencev iz Posavja in Obsotelja je osrednji zgodovinski opomin proslave.

Da: To je bilo v ospredju kulturno-umetniškega programa proslave.

Mednarodno pravo je razvrednotila transakcijska politika, v kateri človeška življenja nimajo vrednosti.

Da: Gre za neposreden citat predsednice glede razmer v svetu.

Odporniško gibanje leta 1941 je bilo izraz temeljne potrebe po svobodi, dostojanstvu in identiteti.

Da: Predsednica je odpor označila natanko s temi besedami.

Partizansko gibanje je bilo ključni del vseevropskega boja proti fašizmu in nacizmu.

Da: V besedilu je navedeno, da je gibanje postalo ključni del zavezništva.

Politika mora doseči dogovor o razvojnih nalogah, neodvisen od vsakokratne menjave oblasti.

Delno: Pričakuje soglasje od katere koli nove sestave zbora in vlade.

Potrebno je jasno razlikovati med odporniškim bojem in političnim sistemom, ki se je vzpostavil po vojni.

Da: Predsednica poudarja, da je to razlikovanje pogoj za resnico.

Resnica o kompleksni zgodovini je nujni temelj za narodno spravo.

Da: Navedeno, da je resnica temelj sprave in gradnje prihodnosti.

Resnična moč voditeljev se kaže v modrosti sodelovanja, ne v izsiljevanju.

Da: Predsednica je izpostavila modrost sodelovanja nasproti izsiljevanju.

Slovenija danes bolj kot kadar koli potrebuje politično treznost, zmernost in pogum za dialog.

Da: Predsednica je to dobesedno izpostavila v svojem govoru.

Svoboda ni samoumevna in jo mora vsaka generacija znova negovati in braniti.

Delno: Omenjena je vera v svobodo in zaveza, da ohranimo zapuščino.

V svetu smo priča agresorskim ravnanjem, genocidu in zločinom proti človeštvu.

Da: Izpostavljeno v kontekstu Ukrajine, Bližnjega vzhoda in Sudana.

Za prihodnost Slovenije je nujno doseči soglasje pri ključnih razvojnih vprašanjih.

Da: Pirc Musar meni, da je skrajni čas za soglasje na tem področju.

Večer

Dan upora proti okupatorju ni proslava ideologije ali oblasti, temveč proslava poguma posameznikov.

Da: Govor izpostavlja proslavo poguma namesto ideologije ali oblasti.

Egoizem v družbi vodi v nezaupanje in razgradnjo skupnega dobrega.

Da: Besedilo navaja, da egoizem vodi v razgradnjo skupnega dobrega.

Izgon 45.000 Slovencev iz Posavja in Obsotelja je osrednji zgodovinski opomin proslave.

Da: Kulturni program je poudaril spomin na ta množični izgon.

Mednarodno pravo je razvrednotila transakcijska politika, v kateri človeška življenja nimajo vrednosti.

Da: Predsednica je to izpostavila v povezavi s trenutnimi razmerami.

Odporniško gibanje leta 1941 je bilo izraz temeljne potrebe po svobodi, dostojanstvu in identiteti.

Da: Predsednica je upor opisala s temi natančnimi besedami.

Partizansko gibanje je bilo ključni del vseevropskega boja proti fašizmu in nacizmu.

Da: V besedilu je označeno kot ključni del zavezniškega boja.

Politika mora doseči dogovor o razvojnih nalogah, neodvisen od vsakokratne menjave oblasti.

Da: Predsednica to pričakuje od nove vlade in državnega zbora.

Potrebno je jasno razlikovati med odporniškim bojem in političnim sistemom, ki se je vzpostavil po vojni.

Da: Predsednica poudarja, da je to razlikovanje pogoj za resnico.

Resnica o kompleksni zgodovini je nujni temelj za narodno spravo.

Da: Besedilo navaja, da je resnica temelj sprave.

Resnična moč voditeljev se kaže v modrosti sodelovanja, ne v izsiljevanju.

Da: Navedeno kot sporočilo slovenski politiki ob koncu govora.

Slovenija danes bolj kot kadar koli potrebuje politično treznost, zmernost in pogum za dialog.

Da: Predsednica je to dobesedno izpostavila v svojem govoru.

Svoboda ni samoumevna in jo mora vsaka generacija znova negovati in braniti.

Da: Predsednica je poudarila, da svoboda ni dokončno priborjena.

V svetu smo priča agresorskim ravnanjem, genocidu in zločinom proti človeštvu.

Da: Omenjeno v kontekstu Ukrajine, Palestine in Sudana.

Za prihodnost Slovenije je nujno doseči soglasje pri ključnih razvojnih vprašanjih.

Da: To je osrednja teza govora in naslov članka.

Žurnal24

Dan upora proti okupatorju ni proslava ideologije ali oblasti, temveč proslava poguma posameznikov.

Delno: Omenja, da proslava ni le spomin, ampak opomin in zaveza.

Egoizem v družbi vodi v nezaupanje in razgradnjo skupnega dobrega.

Da: Predsednica izpostavlja to lekcijo zgodovine.

Izgon 45.000 Slovencev iz Posavja in Obsotelja je osrednji zgodovinski opomin proslave.

Delno: Proslava je bila v Brežicah, omenja lekcije zgodovine.

Mednarodno pravo je razvrednotila transakcijska politika, v kateri človeška življenja nimajo vrednosti.

Ni omenjeno

Odporniško gibanje leta 1941 je bilo izraz temeljne potrebe po svobodi, dostojanstvu in identiteti.

Ni omenjeno

Partizansko gibanje je bilo ključni del vseevropskega boja proti fašizmu in nacizmu.

Ni omenjeno

Politika mora doseči dogovor o razvojnih nalogah, neodvisen od vsakokratne menjave oblasti.

Delno: Pričakuje soglasje o razvoju od katere koli vlade ali DZ.

Potrebno je jasno razlikovati med odporniškim bojem in političnim sistemom, ki se je vzpostavil po vojni.

Ni omenjeno

Resnica o kompleksni zgodovini je nujni temelj za narodno sprava.

Delno: Omenja zavedanje teže zgodovine za prihodnost.

Resnica o kompleksni zgodovini je nujni temelj za narodno spravo.

Delno: Omenja zavedanje teže zgodovine za prihodnost.

Resnična moč voditeljev se kaže v modrosti sodelovanja, ne v izsiljevanju.

Da: Predsednica poudarja modrost sodelovanja namesto izsiljevanja.

Slovenija danes bolj kot kadar koli potrebuje politično treznost, zmernost in pogum za dialog.

Da: Dobesedni citat predsednice republike v članku.

Svoboda ni samoumevna in jo mora vsaka generacija znova negovati in braniti.

Delno: Prihodnost ni dana, ampak ustvarjena z vsakim dejanjem.

V svetu smo priča agresorskim ravnanjem, genocidu in zločinom proti človeštvu.

Ni omenjeno

Za prihodnost Slovenije je nujno doseči soglasje pri ključnih razvojnih vprašanjih.

Da: Predsednica izpostavlja nujnost soglasja o razvojnih vprašanjih.

Analiza sentimenta

entities

• Posavje
• Partizansko gibanje
• Boris Pahor
• Nataša Pirc Musar
• Tomaž Letnar
• Slovenija
• Ukrajina
• Palestina
• Sudan
• Bližnji vzhod
• Državni zbor
• Vlada Republike Slovenije
• Zoran Stevanović
• Slovenska vojska
• Policija

key differences

Bližnji vzhod

Enotno nevtralno kot območje konfliktov; razlika le v objavi.

Boris Pahor

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju odsotnosti.

Državni zbor

Enotno nevtralno, razlike le v povezavi s Stevanovićem.

Nataša Pirc Musar

Vsi viri poročajo nevtralno in brez interpretativnih razlik.

Palestina

Enotno nevtralno kot krizno žarišče; nekateri sploh ne omenjajo.

Partizansko gibanje

Prevladuje pozitiven zavezniški vidik, nekateri le nevtralni.

Policija

Vsi viri so nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju.

Posavje

Večer poudarja neuklonljiv duh, ostali le zgodovinsko lokacijo.

Slovenija

Enoten nevtralen fokus na zgodovino in prihodnost države.

Slovenska vojska

Vsi viri so nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju proslave.

Sudan

Viri enotno nevtralno izpostavljajo le splošno krizne razmere.

Tomaž Letnar

Vsi viri so nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju.

Ukrajina

Večer izpostavlja agresijo, ostali le splošne težke razmere.

Vlada Republike Slovenije

Vsi viri so nevtralni, STA pa entitete sploh ne omenja.

Zoran Stevanović

Večina poroča le o funkciji, Žurnal24 pa doda zasebnost.

source analyses

24ur

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot območje zahtevnih razmer v svetu.

Boris Pahor

Nevtralno: Omenjen zgolj informativno, da se je za proslavo opravičil.

Državni zbor

Nevtralno: Omenjen le v povezavi s funkcijo Zorana Stevanovića.

Nataša Pirc Musar

Nevtralno: Nastopa kot govorka na proslavi, njene besede so citirane.

Palestina

Nevtralno: Omenjena kot območje zahtevnih razmer v svetu.

Partizansko gibanje

Pozitivno: Opisano kot ključni del zavezniškega boja proti fašizmu.

Policija

Nevtralno: Omenjena zgolj kot udeleženka na proslavi.

Posavje

Nevtralno: Omenjeno kot geografsko območje izgona Slovencev.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v zgodovinskem kontekstu okupacije in upora.

Slovenska vojska

Nevtralno: Omenjena zgolj kot udeleženka na proslavi.

Sudan

Nevtralno: Omenjen kot območje zahtevnih razmer v svetu.

Tomaž Letnar

Nevtralno: Omenjen kot režiser in scenarist proslave brez vrednotenja.

Ukrajina

Nevtralno: Omenjena kot območje zahtevnih razmer v svetu.

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Omenjena prek prisotnosti ministrov in urada za komuniciranje.

Zoran Stevanović

Nevtralno: Omenjen zgolj kot udeleženec proslave v vlogi predsednika DZ.

Dnevnik

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot primer trenutnih zahtevnih razmer v svetu.

Boris Pahor

Nevtralno: Omenjen le v kontekstu opravičila za odsotnost na proslavi.

Državni zbor

Nevtralno: Omenjen v kontekstu pričakovanj predsednice in udeležbe.

Nataša Pirc Musar

Nevtralno: Nastopa kot govorka, njene izjave so zgolj citirane.

Palestina

Nevtralno: Omenjena kot primer trenutnih zahtevnih razmer v svetu.

Partizansko gibanje

Pozitivno: Opisano kot ključni del zavezniškega boja proti fašizmu.

Policija

Nevtralno: Omenjena zgolj kot udeleženka na proslavi s praporščaki.

Posavje

Nevtralno: Omenjeno kot geografsko območje zgodovinskega izgona ljudi.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu prihodnosti in zgodovinskega dogajanja.

Slovenska vojska

Nevtralno: Omenjena zgolj kot udeleženka na proslavi s praporščaki.

Sudan

Nevtralno: Omenjen kot primer trenutnih zahtevnih razmer v svetu.

Tomaž Letnar

Nevtralno: Omenjen kot režiser in scenarist proslave brez vrednotenja.

Ukrajina

Nevtralno: Omenjena kot primer trenutnih zahtevnih razmer v svetu.

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Omenjena v kontekstu pričakovanj predsednice in udeležbe članov.

Zoran Stevanović

Nevtralno: Omenjen zgolj kot udeleženec proslave v vlogi predsednika DZ.

Lokalec.si

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot prizorišče zahtevnih razmer v svetu.

Boris Pahor

Nevtralno: Omenjen le v kontekstu opravičila za odsotnost na dogodku.

Državni zbor

Nevtralno: Omenjen v pričakovanjih predsednice do nove sestave.

Nataša Pirc Musar

Nevtralno: Nastopa kot slavnostna govorka, njene besede so le citirane.

Palestina

Nevtralno: Omenjena kot prizorišče zahtevnih razmer v svetu.

Partizansko gibanje

Pozitivno: Opisano kot ključni del zavezniškega boja proti fašizmu.

Policija

Nevtralno: Omenjena zgolj kot udeleženka proslave s praporščaki.

Posavje

Nevtralno: Omenjeno kot geografsko območje izgona prebivalcev.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu prihodnosti in zgodovinskih dogodkov.

Slovenska vojska

Nevtralno: Omenjena zgolj kot udeleženka proslave s praporščaki.

Sudan

Nevtralno: Omenjen kot prizorišče zahtevnih razmer v svetu.

Tomaž Letnar

Nevtralno: Omenjen kot režiser proslave brez vrednotenja njegovega dela.

Ukrajina

Nevtralno: Omenjena kot prizorišče zahtevnih razmer v svetu.

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Omenjena v pričakovanjih predsednice in glede prisotnosti.

Zoran Stevanović

Nevtralno: Zgolj informativna omemba njegove prisotnosti na proslavi.

Mladina

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot prizorišče zahtevnih razmer v svetu.

Boris Pahor

Nevtralno: Omenjen le v kontekstu opravičila za odsotnost.

Državni zbor

Nevtralno: Omenjen v kontekstu pričakovanj predsednice do nove sestave.

Nataša Pirc Musar

Nevtralno: Nastopa kot govorka; besedilo ne podaja meta-vrednotenja.

Palestina

Nevtralno: Omenjena kot prizorišče zahtevnih razmer v svetu.

Partizansko gibanje

Pozitivno: Opisano kot ključni del zavezniškega boja za svobodo.

Policija

Nevtralno: Omenjena kot udeleženka proslave s praporščaki.

Posavje

Nevtralno: Omenjeno kot geografsko območje izgona Slovencev.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu prihodnosti in zgodovinskih dogodkov.

Slovenska vojska

Nevtralno: Omenjena kot udeleženka proslave s praporščaki.

Sudan

Nevtralno: Omenjen kot prizorišče zahtevnih razmer v svetu.

Tomaž Letnar

Nevtralno: Omenjen kot režiser in scenarist proslave.

Ukrajina

Nevtralno: Omenjena kot prizorišče zahtevnih razmer v svetu.

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Omenjena v kontekstu pričakovanj in prisotnosti ministrov.

Zoran Stevanović

Nevtralno: Omenjen zgolj kot udeleženec proslave.

STA

Bližnji vzhod

Ni omenjeno

Boris Pahor

Ni omenjeno

Državni zbor

Ni omenjeno

Nataša Pirc Musar

Nevtralno: Nastopa kot govorka na proslavi, brez meta-vrednotenja.

Palestina

Ni omenjeno

Partizansko gibanje

Nevtralno: Implicirano prek dneva upora, brez meta-vrednotenja.

Policija

Ni omenjeno

Posavje

Nevtralno: Omenjeno zgolj kot lokacija dogodka (Brežice).

Slovenija

Ni omenjeno

Slovenska vojska

Ni omenjeno

Sudan

Ni omenjeno

Tomaž Letnar

Ni omenjeno

Ukrajina

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Ni omenjeno

Zoran Stevanović

Ni omenjeno

SiOL

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot lokacija trenutnih zahtevnih razmer v svetu.

Boris Pahor

Nevtralno: Omenjen zgolj informativno, da se je za proslavo opravičil.

Državni zbor

Nevtralno: Omenjen v kontekstu pričakovanj predsednice do nove sestave.

Nataša Pirc Musar

Nevtralno: Nastopa kot slavnostna govorka, citirana brez meta-vrednotenja.

Palestina

Nevtralno: Omenjena kot lokacija trenutnih zahtevnih razmer v svetu.

Partizansko gibanje

Pozitivno: Opisano kot ključni del zavezniškega boja proti fašizmu.

Policija

Nevtralno: Omenjena zgolj kot udeleženka proslave s praporščaki.

Posavje

Nevtralno: Omenjeno kot geografsko območje izgona Slovencev.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu prihodnosti in zgodovinske okupacije.

Slovenska vojska

Nevtralno: Omenjena zgolj kot udeleženka proslave s praporščaki.

Sudan

Nevtralno: Omenjen kot lokacija trenutnih zahtevnih razmer v svetu.

Tomaž Letnar

Nevtralno: Omenjen kot režiser in scenarist proslave brez vrednotenja.

Ukrajina

Nevtralno: Omenjena kot lokacija trenutnih zahtevnih razmer v svetu.

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Omenjena v kontekstu pričakovanj in prisotnosti ministrov.

Zoran Stevanović

Nevtralno: Omenjen zgolj kot udeleženec proslave v vlogi predsednika DZ.

Slovenske Novice

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot prizorišče zahtevnih razmer v svetu.

Boris Pahor

Nevtralno: Omenjen le v kontekstu opravičila za odsotnost.

Državni zbor

Nevtralno: Omenjen v kontekstu pričakovanj predsednice in udeležbe.

Nataša Pirc Musar

Nevtralno: Nastopa kot govorka, njene izjave so zgolj citirane.

Palestina

Nevtralno: Omenjena kot prizorišče zahtevnih razmer v svetu.

Partizansko gibanje

Pozitivno: Opisano kot ključni del boja proti fašizmu in nacizmu.

Policija

Nevtralno: Omenjena le kot udeleženka na proslavi s praporščaki.

Posavje

Nevtralno: Omenjeno kot geografsko območje izgona prebivalcev.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu prihodnosti in zgodovinskih dogodkov.

Slovenska vojska

Nevtralno: Omenjena le kot udeleženka na proslavi s praporščaki.

Sudan

Nevtralno: Omenjen kot prizorišče zahtevnih razmer v svetu.

Tomaž Letnar

Nevtralno: Omenjen kot režiser in scenarist proslave.

Ukrajina

Nevtralno: Omenjena kot prizorišče zahtevnih razmer v svetu.

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Omenjena v kontekstu pričakovanj in udeležbe ministrov.

Zoran Stevanović

Nevtralno: Omenjen le kot udeleženec proslave v vlogi predsednika DZ.

Svet24

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot območje trenutnih zahtevnih razmer v svetu.

Boris Pahor

Ni omenjeno

Državni zbor

Nevtralno: Omenjen v kontekstu pričakovanj predsednice do nove sestave.

Nataša Pirc Musar

Nevtralno: Nastopa kot govorka, njene izjave so zgolj citirane.

Palestina

Nevtralno: Omenjena kot območje trenutnih zahtevnih razmer v svetu.

Partizansko gibanje

Pozitivno: Opisano kot ključni del zavezniškega boja proti fašizmu.

Policija

Nevtralno: Omenjena zgolj kot udeleženka na proslavi s praporščaki.

Posavje

Nevtralno: Omenjeno v kontekstu zgodovinskega izgona prebivalcev.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu prihodnosti in zgodovinskega upora.

Slovenska vojska

Nevtralno: Omenjena zgolj kot udeleženka na proslavi s praporščaki.

Sudan

Nevtralno: Omenjen kot območje trenutnih zahtevnih razmer v svetu.

Tomaž Letnar

Nevtralno: Omenjen kot režiser in scenarist proslave.

Ukrajina

Nevtralno: Omenjena kot območje trenutnih zahtevnih razmer v svetu.

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Omenjena v kontekstu pričakovanj predsednice do nove sestave.

Zoran Stevanović

Nevtralno: Omenjen le kot udeleženec proslave v novi funkciji.

Večer

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot območje trenutnih konfliktov.

Boris Pahor

Ni omenjeno

Državni zbor

Nevtralno: Omenjen v pričakovanjih predsednice do nove sestave.

Nataša Pirc Musar

Nevtralno: Nastopa kot govorka, njene besede so zgolj citirane.

Palestina

Nevtralno: Omenjena v kontekstu trenutnih kriz v svetu.

Partizansko gibanje

Pozitivno: Označeno kot gibanje poguma, solidarnosti in ključni del boja.

Policija

Ni omenjeno

Posavje

Pozitivno: Opisano kot nikoli pokorjeno v duhu kljub trpljenju.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu prihodnosti in zgodovinskih dogodkov.

Slovenska vojska

Ni omenjeno

Sudan

Nevtralno: Omenjen v kontekstu trenutnih kriz v svetu.

Tomaž Letnar

Nevtralno: Omenjen kot režiser in scenarist proslave.

Ukrajina

Nevtralno: Omenjena kot prizorišče trenutnih agresorskih ravnanj.

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Omenjena v pričakovanjih predsednice in udeležbi ministrov.

Zoran Stevanović

Nevtralno: Omenjen zgolj kot udeleženec proslave.

Žurnal24

Bližnji vzhod

Ni omenjeno

Boris Pahor

Ni omenjeno

Državni zbor

Nevtralno: Omenjen kot institucija v pričakovanjih predsednice.

Nataša Pirc Musar

Nevtralno: Nastopa kot govorka, njene besede so citirane brez vrednotenja.

Palestina

Ni omenjeno

Partizansko gibanje

Nevtralno: Posredno omenjeno prek praznika upora proti okupatorju.

Policija

Ni omenjeno

Posavje

Nevtralno: Omenjeno le kot lokacija dogodka (Brežice).

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu prihodnosti in odločitev državljanov.

Slovenska vojska

Ni omenjeno

Sudan

Ni omenjeno

Tomaž Letnar

Ni omenjeno

Ukrajina

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Omenjena kot institucija v pričakovanjih predsednice.

Zoran Stevanović

Nevtralno: Omenjen v vlogi predsednika DZ in v kontekstu zasebnega življenja.

Viri

articles

• article order

  10

  body

  Brežice, 24. aprila - Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na proslavi pred dnevom upora proti okupatorju poudarila, da ta ni le spomin, ampak opomin in zaveza. Izpostavila je lekcije zgodovine, ki uči, da egoizem vodi v nezaupanje in razgradnjo skupnega dobrega. "Zato danes bolj kot kadar ...

  language

  slv

  published at

  2026-04-24T18:50:36

  source

  STA

  title

  Pirc Musar na proslavi: Potrebujemo politično treznost, zmernost in pogum za dialog

  url

  https://www.sta.si/3548929/pirc-musar-na-proslavi-potrebujemo-politicno-treznost-zmernost-in-pogum-za-dialog

• article order

  6

  body

  Tako tudi državno proslavo, ki danes poteka v Brežicah, vidi kot več kot le slovesnost. "Naj bo trenutek skupnosti. Trenutek tihe hvaležnosti tistim, ki so zmogli, ko je bilo najtežje. In trenutek zaveze, da bomo znali ohraniti tisto, kar so nam predniki zapustili - vero v svobodo," je še dejala. Upor kmetov, delavcev, intelektualcev, mladih fantov in deklet, ki so se leta 1941 zoperstavili razčlovečenju in nasilju okupatorja, je bil po predsedničinih besedah skupnost ljudi, ki so verjeli, da je svoboda vrednota, ki presega posameznika in njegov strah. "Odporniško gibanje je bilo izraz temeljne človeške potrebe po svobodi, dostojanstvu in pravici do lastne identitete," meni. Iz upora je zraslo partizansko gibanje, ki je z vojaško in politično organizacijo postalo ključni del zavezniškega, vseevropskega boja proti fašizmu in nacizmu. Pri tem se je Pirc Musar vprašala, kako bi partizani gledali na trenutne zahtevne razmere v svetu, torej v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu, v Palestini, Sudanu in drugod. Tam po besedah Pirc Musar "še vedno bolj ali manj nemo opazujemo agresorska ravnanja, genocid, zločine proti človeštvu, ko je mednarodno pravo, ki se je v veliki meri rodilo prav na temeljih grozot druge svetovne vojne, popolnoma razvrednotila transakcija politika, v kateri človeška življenja nimajo vrednosti". Žal pa prevečkrat po besedah Pirc Musar ne zmoremo jasno razlikovati med odporniškim bojem in političnim sistemom, ki se je po vojni vzpostavil in je delu rojakov zadal rane, ki so še danes nezaceljene. Poudarila je, da na ta dan ne slavimo ideologije. "Slavimo pogum. Ne slavimo oblasti. Slavimo intimno odločitev posameznika, da se zaradi ljubezni do domovine in rojakov upre krivici," je dejala. To razlikovanje po njenem prepričanju ni delitev, temveč je pogoj za resnico. Resnica pa je temelj sprave. "Le če sprejmemo svojo zgodovino v vsej njeni kompleksnosti, lahko gradimo prihodnost, ki ne bo obremenjena z nerazčiščenimi sencami preteklosti," je poudarila Pirc Musar. Govoru predsednice sledi kulturno-umetniški program s številnimi nastopajočimi igralci, glasbeniki in plesalci, v ospredju katerega je izgon približno 45.000 oziroma več kot 80 odstotkov Slovencev iz Posavja in Obsotelja na suženjsko delo. Na proslavi sodelujejo tudi praporščaki, zastavonoše in nosilci bojnih zastav veteranskih organizacij, slovenske vojske in policije. Proslavo je režiser in scenarist Tomaž Letnar oblikoval na način, da bo spomnila na spontani partizanski odpor in na to, kako nezavedna ljubezen s prvim uporom postane domoljubje in zavest o lastni biti, trdno povezani z zemljo in narodom, ki mu oseba pripada z rojstvom. S tem zgodba opozarja na to, da je domoljubje v svojem izvornem pomenu pred svetovnim nazorom in političnim prepričanjem, so pojasnili v vladnem uradu za komuniciranje. Državne proslave v Brežicah se udeležujejo tudi vidni obrazi iz političnega in družbenega življenja. Med njimi prvič kot predsednik DZ Zoran Stevanović. Prisoten je tudi predsednik DS Marko Lotrič. Premierja, ki opravlja tekoče posle, Roberta Goloba na proslavi ni, je pa na njej več članov odhajajoče ministrske ekipe, med drugim podpredsednik vlade in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, minister za gospodarstvo Matjaž Han, minister za obrambo Borut Sajovic ter minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj. Na proslavi sta tudi predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož in prvi predsednik države Milan Kučan. Nekdanja predsednika Danilo Türk in Borut Pahor sta se po navedbah medijev opravičila. Dan upora proti okupatorju je spomin na dogodke leta 1941, ko so sile osi na čelu z nacistično Nemčijo 6. aprila napadle Kraljevino Jugoslavijo in jo vključno s Slovenijo okupirale. Slovenci so se odločili za takojšen upor. Njegova organizacija je bila zasnovana 26. aprila 1941 na srečanju v vili, v kateri je živel Josip Vidmar, v Rožni dolini v Ljubljani.

  language

  slv

  published at

  2026-04-24T19:08:29

  source

  24ur

  title

  Pirc Musar na proslavi: Potrebujemo politično treznost, zmernost in pogum za dialog

  url

  https://www.24ur.com/novice/slovenija/pirc-musar-na-proslavi-potrebujemo-politicno-treznost-zmernost-in-pogum-za-dialog.html

• article order

  1

  body

  Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na proslavi pred dnevom upora proti okupatorju poudarila, da ta ni le spomin, ampak opomin in zaveza. Izpostavila je lekcije zgodovine, ki uči, da egoizem vodi v nezaupanje in razgradnjo skupnega dobrega. "Zato danes bolj kot kadar koli potrebujemo politično treznost, zmernost in pogum za dialog," meni. Pirc Musar meni, da za prihodnost Slovenije ni nujno, da se vsi na vseh področjih strinjajo, je pa skrajni čas, da so soglasni pri ključnih razvojnih vprašanjih. "To je najboljša in edina prava pot," je dejala kot slavnostna govorka na državni proslavi pred ponedeljkovim praznikom. Od nove sestave DZ in vlade, kakršna koli že bosta, to tudi pričakuje. "Potrebujemo voditelje, ki se zavedajo teže zgodovine in odgovornosti sedanjosti. Resnična moč se namreč ne kaže v sposobnosti izsiljevanja ali uničevanja, temveč v modrosti sodelovanja in dogovarjanja," je izpostavila. "Naj nas vodi zavedanje, da prihodnost Slovenije ni dana, temveč ustvarjena z vsakim dejanjem, sleherno odločitvijo, z vsakim izmed nas," je povedala. "Potrebujemo voditelje, ki se zavedajo teže zgodovine in odgovornosti sedanjosti. Resnična moč se namreč ne kaže v sposobnosti izsiljevanja ali uničevanja, temveč v modrosti sodelovanja in dogovarjanja." Tako tudi državno proslavo, ki danes poteka v Brežicah, vidi kot več kot le slovesnost. "Naj bo trenutek skupnosti. Trenutek tihe hvaležnosti tistim, ki so zmogli, ko je bilo najtežje. In trenutek zaveze, da bomo znali ohraniti tisto, kar so nam predniki zapustili - vero v svobodo," je še dejala. Upor kmetov, delavcev, intelektualcev, mladih fantov in deklet, ki so se leta 1941 zoperstavili razčlovečenju in nasilju okupatorja, je bil po predsedničinih besedah skupnost ljudi, ki so verjeli, da je svoboda vrednota, ki presega posameznika in njegov strah. "Odporniško gibanje je bilo izraz temeljne človeške potrebe po svobodi, dostojanstvu in pravici do lastne identitete," meni. Iz upora je zraslo partizansko gibanje, ki je z vojaško in politično organizacijo postalo ključni del zavezniškega, vseevropskega boja proti fašizmu in nacizmu. Pri tem se je Pirc Musar vprašala, kako bi partizani gledali na trenutne zahtevne razmere v svetu, torej v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu, v Palestini, Sudanu in drugod. Tam po besedah Pirc Musar "še vedno bolj ali manj nemo opazujemo agresorska ravnanja, genocid, zločine proti človeštvu, ko je mednarodno pravo, ki se je v veliki meri rodilo prav na temeljih grozot druge svetovne vojne, popolnoma razvrednotila transakcija politika, v kateri človeška življenja nimajo vrednosti". Žal pa prevečkrat po besedah Pirc Musar ne zmoremo jasno razlikovati med odporniškim bojem in političnim sistemom, ki se je po vojni vzpostavil in je delu rojakov zadal rane, ki so še danes nezaceljene. Poudarila je, da na ta dan ne slavimo ideologije. "Slavimo pogum. Ne slavimo oblasti. Slavimo intimno odločitev posameznika, da se zaradi ljubezni do domovine in rojakov upre krivici," je dejala. To razlikovanje po njenem prepričanju ni delitev, temveč je pogoj za resnico. Resnica pa je temelj sprave. "Le če sprejmemo svojo zgodovino v vsej njeni kompleksnosti, lahko gradimo prihodnost, ki ne bo obremenjena z nerazčiščenimi sencami preteklosti," je poudarila Pirc Musar. "Slavimo pogum. Ne slavimo oblasti. Slavimo intimno odločitev posameznika, da se zaradi ljubezni do domovine in rojakov upre krivici." Govoru predsednice sledi kulturno-umetniški program s številnimi nastopajočimi igralci, glasbeniki in plesalci, v ospredju katerega je izgon približno 45.000 oziroma več kot 80 odstotkov Slovencev iz Posavja in Obsotelja na suženjsko delo. Na proslavi sodelujejo tudi praporščaki, zastavonoše in nosilci bojnih zastav veteranskih organizacij, slovenske vojske in policije. Proslavo je režiser in scenarist Tomaž Letnar oblikoval na način, da bo spomnila na spontani partizanski odpor in na to, kako nezavedna ljubezen s prvim uporom postane domoljubje in zavest o lastni biti, trdno povezani z zemljo in narodom, ki mu oseba pripada z rojstvom. S tem zgodba opozarja na to, da je domoljubje v svojem izvornem pomenu pred svetovnim nazorom in političnim prepričanjem, so pojasnili v vladnem uradu za komuniciranje. Državne proslave v Brežicah se udeležujejo tudi vidni obrazi iz političnega in družbenega življenja. Med njimi prvič kot predsednik DZ Zoran Stevanović. Prisoten je tudi predsednik DS Marko Lotrič. Premierja, ki opravlja tekoče posle, Roberta Goloba na proslavi ni, je pa na njej več članov odhajajoče ministrske ekipe, med drugim podpredsednik vlade in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, minister za gospodarstvo Matjaž Han, minister za obrambo Borut Sajovic ter minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj. Na proslavi sta tudi predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož in prvi predsednik države Milan Kučan. Nekdanja predsednika Danilo Türk in Borut Pahor sta se po navedbah medijev opravičila. Dan upora proti okupatorju je spomin na dogodke leta 1941, ko so sile osi na čelu z nacistično Nemčijo 6. aprila napadle Kraljevino Jugoslavijo in jo vključno s Slovenijo okupirale. Slovenci so se odločili za takojšen upor. Njegova organizacija je bila zasnovana 26. aprila 1941 na srečanju v vili, v kateri je živel Josip Vidmar, v Rožni dolini v Ljubljani.

  language

  slv

  published at

  2026-04-26T16:32:07

  source

  Mladina

  title

  "Kako bi partizani gledali na trenutne razmere v svetu?"

  url

  https://www.mladina.si/248293/natasa-pirc-musar-kako-bi-partizani-gledali-na-trenutne-razmere-v-svetu/

• article order

  10

  body

  V Brežicah je potekala državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju. Slavnostna govorka je bila predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je praznik označila za spomin, opomin in zavezo ter poudarila, da Slovenija danes potrebuje politično treznost, zmernost in pogum za dialog. V Brežicah je v petek potekala osrednja državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju. Proslave so se udeležili številni predstavniki političnega in družbenega življenja. Med njimi prvič kot predsednik državnega zbora Zoran Stevanović, predsednik državnega sveta Marko Lotrič, več ministrov odhajajoče vlade, predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož in prvi predsednik države Milan Kučan. Premierja, ki opravlja tekoče posle, Roberta Goloba na proslavi ni bilo. Slavnostna govorka je bila predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar, ki je poudarila, da dan upora proti okupatorju ni le zgodovinski spomin, temveč tudi opomin in zaveza prihodnjim generacijam. "Danes bolj kot kadar koli potrebujemo politično treznost, zmernost in pogum za dialog," je dejala. Upor po njenih besedah ni imel enega samega obraza, temveč je bil "skupnost ljudi, ki so verjeli, da je svoboda vrednota, ki presega posameznika in njegov strah". Odporniško gibanje je označila za izraz temeljne človeške potrebe po svobodi, dostojanstvu in pravici do lastne identitete. "Na ta dan ne slavimo ideologije. Slavimo pogum. Ne slavimo oblasti. Slavimo intimno odločitev posameznika, da se zaradi ljubezni do domovine in rojakov upre krivici," je dejala. Kulturno-umetniški program je režiral in scenaristično zasnoval Tomaž Letnar, pod scenografijo in vizualni del pa se je podpisal Andrej Stražišar. Prireditev je tematsko osvetlila pretresljive zgodbe o izgonu okoli 45.000 ali 83 odstotkov Slovencev iz Posavja in Obsotelja na suženjsko delo ter spontan odpor nemočnih in šibkih, ki je kljub smrtonosnemu terorju nemških okupacijskih sil prerasel v organiziran partizanski odpor in pripeljal do obsežnega osvobojenega ozemlja. Pripovedovala je o tem, kako nezavedna ljubezen s prvim uporom postane domoljubje in zavest o lastni biti, trdno povezani z zemljo in narodom, ki mu človek pripada. S tem je proslava jasno pričala, da je domoljubje v izvornem pomenu nad svetovnim nazorom in političnim prepričanjem.

  language

  slv

  published at

  2026-04-27T18:45:53

  source

  Dnevnik

  title

  Dan upora proti okupatorju proslavili v Brežicah

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/dan-upora-proti-okupatorju-proslavili-v-brezicah-2798997/

• article order

  7

  body

  "Posavje je bilo razdeljeno, raztrgano med okupacijske sile, a nikoli pokorjeno v duhu. Tukajšnji ljudje ste že zelo zgodaj spoznali, da svoboda ni samoumevna. A vendar so se vaši predniki odločili zanjo. Tvegali so. Trpeli. Bili izgnani. In številni dali svoja življenja - v prenesenem in dobesednem pomenu besede.Nocoj se spominjamo poguma vseh tistih, ki so se uprli okupatorju. Ta upor ni imel enega samega obraza. Bil je skupnost ljudi, ki so verjeli, da je svoboda vrednota, ki presega posameznika in njegov strah. Odporniško gibanje je bilo izraz temeljne človeške potrebe po svobodi, dostojanstvu in pravici do lastne identitete," je slavnostni govor začela predsednica republike Nataša Pirc Musar. Pomembno je, je nadaljevala, da ta upor razumemo v vsej njegovi širini. Bil je spontan in organiziran odziv na okupacijo, raznarodovanje in nasilje. Iz njega je zraslo partizansko gibanje, ki je z vojaško in politično organizacijo postalo ključni del zavezniškega, vseevropskega boja proti fašizmu in nacizmu. "Ob zahtevnosti trenutnih razmer v svetu, več kot osemdeset let kasneje, v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu, v Palestini, Sudanu in drugod po svetu, kjer še vedno bolj ali manj nemo opazujemo agresorska ravnanja, genocid, zločine proti človeštvu, ko je mednarodno pravo, ki se je v veliki meri rodilo prav na temeljih grozot druge svetovne vojne, popolnoma razvrednotila transakcijska politika, v kateri človeška življenja nimajo vrednosti, se sprašujem, kako bi na našo realnost gledale mlade partizanke in partizani. Bi rekli: Smo se za to borili?" "Partizanstvo je bilo gibanje odpora. Bilo je gibanje poguma, solidarnosti in žrtvovanja. Žal prevečkrat ne zmoremo jasno razlikovati med odporniškim bojem in političnim sistemom, ki se je po vojni vzpostavil in je delu rojakov zadal rane, ki so še danes nezaceljene. Zato danes ne slavimo ideologije. Slavimo pogum. Ne slavimo oblasti. Slavimo intimno odločitev posameznika, da se zaradi ljubezni do domovine in rojakov upre krivici. To razlikovanje ni delitev, temveč je pogoj za resnico. Resnica pa je temelj sprave. Le če sprejmemo svojo zgodovino v vsej njeni kompleksnosti, lahko gradimo prihodnost, ki ne bo obremenjena z nerazčiščenimi sencami preteklosti," tako predsednica. Dan upora proti okupatorju nas uči, je nadaljevala Pirc Musar, da svoboda nikoli ni dokončno priborjena. Vsaka generacija jo mora znova prepoznati, negovati in braniti. Za prihodnost Slovenije ni nujno, da se na vseh področjih strinjamo, moramo pa biti soglasni pri ključnih razvojnih vprašanjih - skrajni čas je že: "Dnevno prejemam pisma državljanov različnih ideoloških prepričanj in usmerjenosti, ki sporočajo enako. Od politike upravičeno pričakujejo dogovor o razvojnih prednostnih nalogah države, neodvisnih od vsakokratnih menjav oblasti. Zato od nove sestave državnega zbora in vlade, kakršnakoli že bosta, to tudi pričakujem. Dolgoletni dolg do ljudi ne sme biti prezrt. To sta politična zaveza državljankam in državljanom ter moralna odgovornost do njih. Zgodovina nas je že naučila, da egoizem vodi v zapiranje, nezaupanje ter postopno razgradnjo družbenega tkiva in skupnega dobrega. Zato danes bolj kot kadarkoli potrebujemo politično treznost, zmernost in pogum za dialog. Potrebujemo voditelje, ki se zavedajo teže zgodovine in odgovornosti sedanjosti. Resnična moč se namreč ne kaže v sposobnosti izsiljevanja ali uničevanja, temveč v modrosti sodelovanja in dogovarjanja," je sporočila v slovenski povolilni prostor. Govoru predsednice je sledi kulturno-umetniški program, poudarek je bil na spominu na izgon približno 45.000 oziroma več kot 80 odstotkov Slovencev iz Posavja in Obsotelja na suženjsko delo. Proslavo je režiser in scenarist Tomaž Letnar oblikoval na način, da spomni na spontani partizanski odpor in na to, kako nezavedna ljubezen s prvim uporom postane domoljubje in zavest o lastni biti, trdno povezani z zemljo in narodom, ki mu oseba pripada z rojstvom. Domoljubje je torej v svojem izvornem pomenu pred svetovnim nazorom in pred političnim prepričanjem. Na prvi državni proslavi, odkar je predsednik državnega zbora, je bil Zoran Stevanović. Pa nekateri ministri vlade, ki opravlja tekoče posle. Premier Robert Golob je manjkal. Od bivših predsednikv republike je v Brežice prišel Milan Kučan. Dan upora proti okupatorju je spomin na dogodke leta 1941, ko so sile osi na čelu z nacistično Nemčijo 6. aprila napadle Kraljevino Jugoslavijo in jo vključno s Slovenijo okupirale. Slovenci so se odločili za takojšen upor. Njegova organizacija je bila zasnovana 26. aprila 1941 na srečanju v vili, v kateri je živel Josip Vidmar, v Rožni dolini v Ljubljani.

  language

  slv

  published at

  2026-04-24T19:36:56

  source

  Večer

  title

  Predsednica republike: Za prihodnost Slovenije moramo biti soglasni pri ključnih razvojnih vprašanjih. Skrajni čas je že

  url

  https://vecer.com/slovenija/predsednica-republike-za-prihodnost-slovenije-moramo-biti-soglasni-pri-kljucnih-razvojnih-vprasanjih-skrajni-cas-je-ze-10413023

• article order

  4

  body

  Pirc Musar meni, da za prihodnost Slovenije ni nujno, da se vsi na vseh področjih strinjajo, je pa skrajni čas, da so soglasni pri ključnih razvojnih vprašanjih. "To je najboljša in edina prava pot," je dejala kot slavnostna govorka na državni proslavi pred ponedeljkovim praznikom. Od nove sestave DZ in vlade, kakršna koli že bosta, to tudi pričakuje. "Potrebujemo voditelje, ki se zavedajo teže zgodovine in odgovornosti sedanjosti. Resnična moč se namreč ne kaže v sposobnosti izsiljevanja ali uničevanja, temveč v modrosti sodelovanja in dogovarjanja," je izpostavila. "Naj nas vodi zavedanje, da prihodnost Slovenije ni dana, temveč ustvarjena z vsakim dejanjem, sleherno odločitvijo, z vsakim izmed nas," je povedala. Tako tudi državno proslavo, ki danes poteka v Brežicah, vidi kot več kot le slovesnost. "Naj bo trenutek skupnosti. Trenutek tihe hvaležnosti tistim, ki so zmogli, ko je bilo najtežje. In trenutek zaveze, da bomo znali ohraniti tisto, kar so nam predniki zapustili - vero v svobodo," je še dejala. Upor kmetov, delavcev, intelektualcev, mladih fantov in deklet, ki so se leta 1941 zoperstavili razčlovečenju in nasilju okupatorja, je bil po predsedničinih besedah skupnost ljudi, ki so verjeli, da je svoboda vrednota, ki presega posameznika in njegov strah. "Odporniško gibanje je bilo izraz temeljne človeške potrebe po svobodi, dostojanstvu in pravici do lastne identitete," meni. Iz upora je zraslo partizansko gibanje, ki je z vojaško in politično organizacijo postalo ključni del zavezniškega, vseevropskega boja proti fašizmu in nacizmu. Pri tem se je Pirc Musar vprašala, kako bi partizani gledali na trenutne zahtevne razmere v svetu, torej v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu, v Palestini, Sudanu in drugod. Tam po besedah Pirc Musar "še vedno bolj ali manj nemo opazujemo agresorska ravnanja, genocid, zločine proti človeštvu, ko je mednarodno pravo, ki se je v veliki meri rodilo prav na temeljih grozot druge svetovne vojne, popolnoma razvrednotila transakcija politika, v kateri človeška življenja nimajo vrednosti". Žal pa prevečkrat po besedah Pirc Musar ne zmoremo jasno razlikovati med odporniškim bojem in političnim sistemom, ki se je po vojni vzpostavil in je delu rojakov zadal rane, ki so še danes nezaceljene. Poudarila je, da na ta dan ne slavimo ideologije. "Slavimo pogum. Ne slavimo oblasti. Slavimo intimno odločitev posameznika, da se zaradi ljubezni do domovine in rojakov upre krivici," je dejala. To razlikovanje po njenem prepričanju ni delitev, temveč je pogoj za resnico. Resnica pa je temelj sprave. "Le če sprejmemo svojo zgodovino v vsej njeni kompleksnosti, lahko gradimo prihodnost, ki ne bo obremenjena z nerazčiščenimi sencami preteklosti," je poudarila Pirc Musar. Govoru predsednice sledi kulturno-umetniški program s številnimi nastopajočimi igralci, glasbeniki in plesalci, v ospredju katerega je izgon približno 45.000 oziroma več kot 80 odstotkov Slovencev iz Posavja in Obsotelja na suženjsko delo. Na proslavi sodelujejo tudi praporščaki, zastavonoše in nosilci bojnih zastav veteranskih organizacij, slovenske vojske in policije. Proslavo je režiser in scenarist Tomaž Letnar oblikoval na način, da bo spomnila na spontani partizanski odpor in na to, kako nezavedna ljubezen s prvim uporom postane domoljubje in zavest o lastni biti, trdno povezani z zemljo in narodom, ki mu oseba pripada z rojstvom. S tem zgodba opozarja na to, da je domoljubje v svojem izvornem pomenu pred svetovnim nazorom in političnim prepričanjem, so pojasnili v vladnem uradu za komuniciranje. Državne proslave v Brežicah se udeležujejo tudi vidni obrazi iz političnega in družbenega življenja. Med njimi prvič kot predsednik DZ Zoran Stevanović. Prisoten je tudi predsednik DS Marko Lotrič. Premierja, ki opravlja tekoče posle, Roberta Goloba na proslavi ni, je pa na njej več članov odhajajoče ministrske ekipe, med drugim podpredsednik vlade in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, minister za gospodarstvo Matjaž Han, minister za obrambo Borut Sajovic ter minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj. Na proslavi sta tudi predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož in prvi predsednik države Milan Kučan. Nekdanja predsednika Danilo Türk in Borut Pahor sta se po navedbah medijev opravičila. Dan upora proti okupatorju je spomin na dogodke leta 1941, ko so sile osi na čelu z nacistično Nemčijo 6. aprila napadle Kraljevino Jugoslavijo in jo vključno s Slovenijo okupirale. Slovenci so se odločili za takojšen upor. Njegova organizacija je bila zasnovana 26. aprila 1941 na srečanju v vili, v kateri je živel Josip Vidmar, v Rožni dolini v Ljubljani.

  language

  slv

  published at

  2026-04-24T19:45:08

  source

  Slovenske Novice

  title

  Pirc Musar na proslavi: Potrebujemo politično treznost, zmernost in pogum za dialog

  url

  https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/pirc-musar-na-proslavi-potrebujemo-politicno-treznost-zmernost-in-pogum-za-dialog

• article order

  2

  body

  Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na proslavi pred dnevom upora proti okupatorju poudarila, da ta ni le spomin, ampak opomin in zaveza. Izpostavila je lekcije zgodovine, ki uči, da egoizem vodi v nezaupanje in razgradnjo skupnega dobrega. "Zato danes bolj kot kadar koli potrebujemo politično treznost, zmernost in pogum za dialog," meni. Pirc Musar meni, da za prihodnost Slovenije ni nujno, da se vsi na vseh področjih strinjajo, je pa skrajni čas, da so soglasni pri ključnih razvojnih vprašanjih. "To je najboljša in edina prava pot," je dejala kot slavnostna govorka na državni proslavi pred ponedeljkovim praznikom. Od nove sestave DZ in vlade, kakršna koli že bosta, to tudi pričakuje. Govoru predsednice sledi kulturno-umetniški program s številnimi nastopajočimi igralci, glasbeniki in plesalci, v ospredju katerega je izgon približno 45.000 oziroma več kot 80 odstotkov Slovencev iz Posavja in Obsotelja na suženjsko delo. Na proslavi sodelujejo tudi praporščaki, zastavonoše in nosilci bojnih zastav veteranskih organizacij, slovenske vojske in policije. Foto: STA "Potrebujemo voditelje, ki se zavedajo teže zgodovine in odgovornosti sedanjosti. Resnična moč se namreč ne kaže v sposobnosti izsiljevanja ali uničevanja, temveč v modrosti sodelovanja in dogovarjanja," je izpostavila. "Naj nas vodi zavedanje, da prihodnost Slovenije ni dana, temveč ustvarjena z vsakim dejanjem, sleherno odločitvijo, z vsakim izmed nas," je povedala. Tako tudi državno proslavo, ki danes poteka v Brežicah, vidi kot več kot le slovesnost. "Naj bo trenutek skupnosti. Trenutek tihe hvaležnosti tistim, ki so zmogli, ko je bilo najtežje. In trenutek zaveze, da bomo znali ohraniti tisto, kar so nam predniki zapustili - vero v svobodo," je še dejala. Upor kmetov, delavcev, intelektualcev, mladih fantov in deklet, ki so se leta 1941 zoperstavili razčlovečenju in nasilju okupatorja, je bil po predsedničinih besedah skupnost ljudi, ki so verjeli, da je svoboda vrednota, ki presega posameznika in njegov strah. "Odporniško gibanje je bilo izraz temeljne človeške potrebe po svobodi, dostojanstvu in pravici do lastne identitete," meni. Iz upora je zraslo partizansko gibanje, ki je z vojaško in politično organizacijo postalo ključni del zavezniškega, vseevropskega boja proti fašizmu in nacizmu. Pri tem se je Pirc Musar vprašala, kako bi partizani gledali na trenutne zahtevne razmere v svetu, torej v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu, v Palestini, Sudanu in drugod. Tam po besedah Pirc Musar "še vedno bolj ali manj nemo opazujemo agresorska ravnanja, genocid, zločine proti človeštvu, ko je mednarodno pravo, ki se je v veliki meri rodilo prav na temeljih grozot druge svetovne vojne, popolnoma razvrednotila transakcija politika, v kateri človeška življenja nimajo vrednosti". Adolf Hitler v Mariboru 26. aprila 1941. Foto: Wikimedia Commons / Avtor neznan Žal pa prevečkrat po besedah Pirc Musar ne zmoremo jasno razlikovati med odporniškim bojem in političnim sistemom, ki se je po vojni vzpostavil in je delu rojakov zadal rane, ki so še danes nezaceljene. Poudarila je, da na ta dan ne slavimo ideologije. "Slavimo pogum. Ne slavimo oblasti. Slavimo intimno odločitev posameznika, da se zaradi ljubezni do domovine in rojakov upre krivici," je dejala. To razlikovanje po njenem prepričanju ni delitev, temveč je pogoj za resnico. Resnica pa je temelj sprave. "Le če sprejmemo svojo zgodovino v vsej njeni kompleksnosti, lahko gradimo prihodnost, ki ne bo obremenjena z nerazčiščenimi sencami preteklosti," je poudarila Pirc Musar. Govoru predsednice sledi kulturno-umetniški program s številnimi nastopajočimi igralci, glasbeniki in plesalci, v ospredju katerega je izgon približno 45.000 oziroma več kot 80 odstotkov Slovencev iz Posavja in Obsotelja na suženjsko delo. Na proslavi sodelujejo tudi praporščaki, zastavonoše in nosilci bojnih zastav veteranskih organizacij, slovenske vojske in policije. Dan upora proti okupatorju je spomin na dogodke leta 1941, ko so sile osi na čelu z nacistično Nemčijo 6. aprila napadle Kraljevino Jugoslavijo in jo vključno s Slovenijo okupirale. Slovenci so se odločili za takojšen upor. Njegova organizacija je bila zasnovana 26. aprila 1941 na srečanju v vili, v kateri je živel Josip Vidmar, v Rožni dolini v Ljubljani. Foto: STA Proslavo je režiser in scenarist Tomaž Letnar oblikoval na način, da bo spomnila na spontani partizanski odpor in na to, kako nezavedna ljubezen s prvim uporom postane domoljubje in zavest o lastni biti, trdno povezani z zemljo in narodom, ki mu oseba pripada z rojstvom. S tem zgodba opozarja na to, da je domoljubje v svojem izvornem pomenu pred svetovnim nazorom in političnim prepričanjem, so pojasnili v vladnem uradu za komuniciranje. Državne proslave v Brežicah se udeležujejo tudi vidni obrazi iz političnega in družbenega življenja. Med njimi prvič kot predsednik DZ Zoran Stevanović. Prisoten je tudi predsednik DS Marko Lotrič. Premierja, ki opravlja tekoče posle, Roberta Goloba na proslavi ni, je pa na njej več članov odhajajoče ministrske ekipe, med drugim podpredsednik vlade in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, minister za gospodarstvo Matjaž Han, minister za obrambo Borut Sajovic ter minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj. Na proslavi sta tudi predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož in prvi predsednik države Milan Kučan. Nekdanja predsednika Danilo Türk in Borut Pahor sta se po navedbah medijev opravičila. Dan upora proti okupatorju je spomin na dogodke leta 1941, ko so sile osi na čelu z nacistično Nemčijo 6. aprila napadle Kraljevino Jugoslavijo in jo vključno s Slovenijo okupirale. Slovenci so se odločili za takojšen upor. Njegova organizacija je bila zasnovana 26. aprila 1941 na srečanju v vili, v kateri je živel Josip Vidmar, v Rožni dolini v Ljubljani.

  language

  slv

  published at

  2026-04-24T19:16:37

  source

  SiOL

  title

  Nataša Pirc Musar poudarja: Te tri stvari danes potrebujemo najbolj

  url

  https://siol.net/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-poudarja-te-tri-stvari-danes-potrebujemo-najbolj-690145

• article order

  12

  body

  Vesna Stevanović je moža Zorana pospremila na prvi uradni dogodek v vlogi predsednika državnega zbora. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na proslavi pred dnevom upora proti okupatorju, ki je potekala v petek v Brežicah, poudarila, da ta ni le spomin, ampak opomin in zaveza. Izpostavila je lekcije zgodovine, ki uči, da egoizem vodi v nezaupanje in razgradnjo skupnega dobrega. "Zato danes bolj kot kadar koli potrebujemo politično treznost, zmernost in pogum za dialog," meni. Pirc Musar meni, da za prihodnost Slovenije ni nujno, da se vsi na vseh področjih strinjajo, je pa skrajni čas, da so soglasni pri ključnih razvojnih vprašanjih. "To je najboljša in edina prava pot," je dejala kot slavnostna govorka. Od nove sestave DZ in vlade, kakršna koli že bosta, to tudi pričakuje. "Potrebujemo voditelje, ki se zavedajo teže zgodovine in odgovornosti sedanjosti. Resnična moč se namreč ne kaže v sposobnosti izsiljevanja ali uničevanja, temveč v modrosti sodelovanja in dogovarjanja," je izpostavila. "Naj nas vodi zavedanje, da prihodnost Slovenije ni dana, temveč ustvarjena z vsakim dejanjem, sleherno odločitvijo, z vsakim izmed nas," je med drugim še povedala. Govoru predsednice je sledil kulturno-umetniški program s številnimi nastopajočimi igralci, glasbeniki in plesalci. Proslave so se udeležili tudi vidni obrazi iz političnega in družbenega življenja. Med njimi prvič kot predsednik DZ Zoran Stevanović, ki je prišel z ženo in materjo svojih treh otrok Vesno, ki si je za to priložnost izbrala oprijeto modro obleko, ki ji je segala do kolen. Videz je dopolnila s plaščem temnejše modre barve - v tonu obleke, ki jo je nosil njen mož. Stevanović je poročen od leta 2009. Njun zakon je očitno zelo harmoničen. Stevanović namreč trdi, da se le redkokdaj spreta. "Rad zajemam življenje z veliko žlico, sem idealist, letim. Ona je bolj prizemljena, ženska kot ženska in me malo vleče dol in se kdaj spreva okoli tega. Poročena sva odleta 2009. Na prstih ene roke lahko preštejem, kolikokrat sva se skregala." In kakšen je njun recept za uspešen zakon? "Pravilno igranje vlog. Vsak mora vedeti, kje mu je mesto. Najbolj pomembno za uspešen recept je spoštovanje. Ko se to izgubi, se izgubi vse."

  language

  slv

  published at

  2026-04-27T05:58:23

  source

  Žurnal24

  title

  Paša za oči: Tako elegantna je bila na proslavi žena Zorana Stevanovića

  url

  https://www.zurnal24.si/magazin/vip/pasa-za-oci-tako-elegantna-je-bila-na-proslavi-zena-zorana-stevanovica-458187

• article order

  5

  body

  Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo. Slavnostna govorka je bila predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je poudarila, da ta praznik ni le spomin, ampak opomin in zaveza. Izpostavila je lekcije zgodovine, ki uči, da egoizem vodi v nezaupanje in razgradnjo skupnega dobrega: "Zato danes bolj kot kadar koli potrebujemo politično treznost, zmernost in pogum za dialog." Pirc Musar meni, da za prihodnost Slovenije ni nujno, da se vsi na vseh področjih strinjajo, je pa skrajni čas, da so soglasni pri ključnih razvojnih vprašanjih. "To je najboljša in edina prava pot," je dejala. Od nove sestave državnega zbora in vlade, kakršna koli že bosta, to tudi pričakuje. "Potrebujemo voditelje, ki se zavedajo teže zgodovine in odgovornosti sedanjosti. Resnična moč se namreč ne kaže v sposobnosti izsiljevanja ali uničevanja, temveč v modrosti sodelovanja in dogovarjanja," je izpostavila. "Naj nas vodi zavedanje, da prihodnost Slovenije ni dana, temveč ustvarjena z vsakim dejanjem, sleherno odločitvijo, z vsakim izmed nas," je povedala. Tako tudi državno proslavo vidi kot več kot le slovesnost. "Naj bo trenutek skupnosti. Trenutek tihe hvaležnosti tistim, ki so zmogli, ko je bilo najtežje. In trenutek zaveze, da bomo znali ohraniti tisto, kar so nam predniki zapustili - vero v svobodo," je še dejala. Upor kmetov, delavcev, intelektualcev, mladih fantov in deklet, ki so se leta 1941 zoperstavili razčlovečenju in nasilju okupatorja, je bil po predsedničinih besedah skupnost ljudi, ki so verjeli, da je svoboda vrednota, ki presega posameznika in njegov strah. "Odporniško gibanje je bilo izraz temeljne človeške potrebe po svobodi, dostojanstvu in pravici do lastne identitete," meni. Iz upora je zraslo partizansko gibanje, ki je z vojaško in politično organizacijo postalo ključni del zavezniškega, vseevropskega boja proti fašizmu in nacizmu. Pri tem se je Pirc Musar vprašala, kako bi partizani gledali na trenutne zahtevne razmere v svetu, torej v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu, v Palestini, Sudanu in drugod. Tam po besedah Pirc Musar "še vedno bolj ali manj nemo opazujemo agresorska ravnanja, genocid, zločine proti človeštvu, ko je mednarodno pravo, ki se je v veliki meri rodilo prav na temeljih grozot druge svetovne vojne, popolnoma razvrednotila transakcija politika, v kateri človeška življenja nimajo vrednosti". Po besedah Pirc Musar žal prevečkrat ne zmoremo jasno razlikovati med odporniškim bojem in političnim sistemom, ki se je po vojni vzpostavil in je delu rojakov zadal rane, ki so še danes nezaceljene. Poudarila je, da na ta dan ne slavimo ideologije. "Slavimo pogum. Ne slavimo oblasti. Slavimo intimno odločitev posameznika, da se zaradi ljubezni do domovine in rojakov upre krivici," je dejala. To razlikovanje po njenem prepričanju ni delitev, temveč je pogoj za resnico. Resnica pa je temelj sprave. "Le če sprejmemo svojo zgodovino v vsej njeni kompleksnosti, lahko gradimo prihodnost, ki ne bo obremenjena z nerazčiščenimi sencami preteklosti," je poudarila Pirc Musar. Govoru predsednice je sledil kulturno-umetniški program s številnimi nastopajočimi igralci, glasbeniki in plesalci, v ospredju katerega je izgon približno 45.000 oziroma več kot 80 odstotkov Slovencev iz Posavja in Obsotelja na suženjsko delo. Na proslavi sodelujejo tudi praporščaki, zastavonoše in nosilci bojnih zastav veteranskih organizacij, slovenske vojske in policije. Proslavo je režiser in scenarist Tomaž Letnar oblikoval na način, da bo spomnila na spontani partizanski odpor in na to, kako nezavedna ljubezen s prvim uporom postane domoljubje in zavest o lastni biti, trdno povezani z zemljo in narodom, ki mu oseba pripada z rojstvom. S tem zgodba opozarja na to, da je domoljubje v svojem izvornem pomenu pred svetovnim nazorom in političnim prepričanjem, so pojasnili v vladnem uradu za komuniciranje. Državne proslave v Brežicah so se udeležili tudi vidni obrazi iz političnega in družbenega življenja. Med njimi prvič kot predsednik državnega zbora Zoran Stevanović. Prisoten je tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Dan upora proti okupatorju je spomin na dogodke leta 1941, ko so sile osi na čelu z nacistično Nemčijo 6. aprila napadle Kraljevino Jugoslavijo in jo vključno s Slovenijo okupirale. Slovenci so se odločili za takojšen upor. Njegova organizacija je bila zasnovana 26. aprila 1941 na srečanju v vili, v kateri je živel Josip Vidmar, v Rožni dolini v Ljubljani.

  language

  slv

  published at

  2026-04-24T19:58:25

  source

  Svet24

  title

  Pirc Musar: "Na ta dan ne slavimo ideologije. Slavimo pogum."

  url

  https://svet24.si/novice/slovenija/pirc-musar-proslava-dan-upora-1895171

• article order

  0

  body

  Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na proslavi pred dnevom upora proti okupatorju poudarila, da ta ni le spomin, ampak opomin in zaveza. Izpostavila je lekcije zgodovine, ki uči, da egoizem vodi v nezaupanje in razgradnjo skupnega dobrega. "Zato danes bolj kot kadar koli potrebujemo politično treznost, zmernost in pogum za dialog," meni. Pirc Musar meni, da za prihodnost Slovenije ni nujno, da se vsi na vseh področjih strinjajo, je pa skrajni čas, da so soglasni pri ključnih razvojnih vprašanjih. "To je najboljša in edina prava pot," je dejala kot slavnostna govorka na državni proslavi pred ponedeljkovim praznikom. Od nove sestave DZ in vlade, kakršna koli že bosta, to tudi pričakuje. "Potrebujemo voditelje, ki se zavedajo teže zgodovine in odgovornosti sedanjosti. Resnična moč se namreč ne kaže v sposobnosti izsiljevanja ali uničevanja, temveč v modrosti sodelovanja in dogovarjanja," je izpostavila. "Naj nas vodi zavedanje, da prihodnost Slovenije ni dana, temveč ustvarjena z vsakim dejanjem, sleherno odločitvijo, z vsakim izmed nas," je povedala. "Naj bo trenutek skupnosti. Trenutek tihe hvaležnosti tistim, ki so zmogli, ko je bilo najtežje. In trenutek zaveze, da bomo znali ohraniti tisto, kar so nam predniki zapustili - vero v svobodo," je še dejala. Upor kmetov, delavcev, intelektualcev, mladih fantov in deklet, ki so se leta 1941 zoperstavili razčlovečenju in nasilju okupatorja, je bil po predsedničinih besedah skupnost ljudi, ki so verjeli, da je svoboda vrednota, ki presega posameznika in njegov strah. "Odporniško gibanje je bilo izraz temeljne človeške potrebe po svobodi, dostojanstvu in pravici do lastne identitete," meni. Iz upora je zraslo partizansko gibanje, ki je z vojaško in politično organizacijo postalo ključni del zavezniškega, vseevropskega boja proti fašizmu in nacizmu. Pri tem se je Pirc Musar vprašala, kako bi partizani gledali na trenutne zahtevne razmere v svetu, torej v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu, v Palestini, Sudanu in drugod. Tam po besedah Pirc Musar "še vedno bolj ali manj nemo opazujemo agresorska ravnanja, genocid, zločine proti človeštvu, ko je mednarodno pravo, ki se je v veliki meri rodilo prav na temeljih grozot druge svetovne vojne, popolnoma razvrednotila transakcija politika, v kateri človeška življenja nimajo vrednosti". Žal pa prevečkrat po besedah Pirc Musar ne zmoremo jasno razlikovati med odporniškim bojem in političnim sistemom, ki se je po vojni vzpostavil in je delu rojakov zadal rane, ki so še danes nezaceljene. Poudarila je, da na ta dan ne slavimo ideologije. "Slavimo pogum. Ne slavimo oblasti. Slavimo intimno odločitev posameznika, da se zaradi ljubezni do domovine in rojakov upre krivici," je dejala. Resnica pa je temelj sprave. "Le če sprejmemo svojo zgodovino v vsej njeni kompleksnosti, lahko gradimo prihodnost, ki ne bo obremenjena z nerazčiščenimi sencami preteklosti," je poudarila Pirc Musar. Govoru predsednice sledi kulturno-umetniški program s številnimi nastopajočimi igralci, glasbeniki in plesalci, v ospredju katerega je izgon približno 45.000 oziroma več kot 80 odstotkov Slovencev iz Posavja in Obsotelja na suženjsko delo. Na proslavi sodelujejo tudi praporščaki, zastavonoše in nosilci bojnih zastav veteranskih organizacij, slovenske vojske in policije. Proslavo je režiser in scenarist Tomaž Letnar oblikoval na način, da bo spomnila na spontani partizanski odpor in na to, kako nezavedna ljubezen s prvim uporom postane domoljubje in zavest o lastni biti, trdno povezani z zemljo in narodom, ki mu oseba pripada z rojstvom. S tem zgodba opozarja na to, da je domoljubje v svojem izvornem pomenu pred svetovnim nazorom in političnim prepričanjem, so pojasnili v vladnem uradu za komuniciranje. Med njimi prvič kot predsednik DZ Zoran Stevanović. Prisoten je tudi predsednik DS Marko Lotrič. Premierja, ki opravlja tekoče posle, Roberta Goloba na proslavi ni, je pa na njej več članov odhajajoče ministrske ekipe, med drugim podpredsednik vlade in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, minister za gospodarstvo Matjaž Han, minister za obrambo Borut Sajovic ter minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj. Na proslavi sta tudi predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož in prvi predsednik države Milan Kučan. Nekdanja predsednika Danilo Türk in Borut Pahor sta se po navedbah medijev opravičila. Dan upora proti okupatorju je spomin na dogodke leta 1941, ko so sile osi na čelu z nacistično Nemčijo 6. aprila napadle Kraljevino Jugoslavijo in jo vključno s Slovenijo okupirale. Slovenci so se odločili za takojšen upor. Njegova organizacija je bila zasnovana 26. aprila 1941 na srečanju v vili, v kateri je živel Josip Vidmar, v Rožni dolini v Ljubljani.

  language

  slv

  published at

  2026-04-25T04:58:11

  source

  Lokalec.si

  title

  Pirc Musar: Potrebujemo politično treznost, zmernost in pogum za dialog

  url

  https://www.lokalec.si/pirc-musar-potrebujemo-politicno-treznost-zmernost-in-pogum-za-dialog/

source scope

analyzed source count

10

omitted articles

• article order

  9

  body

  Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo. Slavnostna govornica na slovesnosti v Športni dvorani Brežice je bila predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Poudarila je, da je bilo med 2. svetovno vojno Posavje je bilo razdeljeno med okupacijske sile, prebivalci so bili izgnani, številni so dali svoja življenja, toda Posavje ni bilo nikoli pokorjeno v duhu. "Nocoj se spominjamo poguma vseh tistih, ki so se uprli okupatorju -- kmetov, delavcev, intelektualcev, mladih fantov in deklet, ki so se zoperstavili razčlovečenju in nasilju. In ta upor ni imel enega samega obraza. Bil je skupnost ljudi, ki so verjeli, da je svoboda vrednota, ki presega posameznika in njegov strah. Odporniško gibanje je bilo izraz temeljne človeške potrebe po svobodi, dostojanstvu in pravici do lastne identitete," je rekla. Pomembno je, je poudarila, da ta upor razumemo v vsej njegovi širini. Bil je spontan in organiziran odziv na okupacijo, raznarodovanje in nasilje. Iz njega je zraslo partizansko gibanje, ki je z vojaško in politično organizacijo postalo ključni del zavezniškega, vseevropskega boja proti fašizmu in nacizmu. Več kot osemdeset let kasneje v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu, v Palestini, Sudanu in drugod po svetu še vedno bolj ali manj nemo opazujemo agresorska ravnanja, genocid, zločine proti človeštvu, mednarodno pravo, ki se je v veliki meri rodilo prav na temeljih grozot druge svetovne vojne, je popolnoma razvrednotila transakcijska politika, v kateri človeška življenja nimajo vrednosti. In ob tem se predsednica sprašuje, kako bi na sedanjo realnost gledale mlade partizanke in partizani. Bi rekli: "Smo se za to borili?" Slavimo pogum, ne oblasti "Partizanstvo je bilo gibanje odpora. Bilo je gibanje poguma, solidarnosti in žrtvovanja. Žal prevečkrat ne zmoremo jasno razlikovati med odporniškim bojem in političnim sistemom, ki se je po vojni vzpostavil in je delu rojakov zadal rane, ki so še danes nezaceljene. Naj na tem mestu citiram našega mogočnega literata, velikega Borisa Pahorja: 'Osvobodilni boj je bil in bo ostal mogočno drevo. Komunisti so bili kot bršljan oviti okrog njegovega debla. Bršljan pije iz debla osvobodilnega boja zase, toda drevesa ne more uničiti.' Zato danes ne slavimo ideologije. Slavimo pogum. Ne slavimo oblasti. Slavimo intimno odločitev posameznika, da se zaradi ljubezni do domovine in rojakov upre krivici. To razlikovanje ni delitev, temveč je pogoj za resnico. Resnica pa je temelj sprave. Le če sprejmemo svojo zgodovino v vsej njeni kompleksnosti, lahko gradimo prihodnost, ki ne bo obremenjena z nerazčiščenimi sencami preteklosti," je poudarila slavnostna govornica. Za prihodnost Slovenije, je prepričana, ni nujno, da se na vseh področjih strinjamo, moramo pa biti soglasni pri ključnih razvojnih vprašanjih - in skrajni čas je že. "Dnevno prejemam pisma državljanov različnih ideoloških prepričanj in usmerjenosti, ki sporočajo enako. Od politike upravičeno pričakujejo dogovor o razvojnih prednostnih nalogah države, neodvisnih od vsakokratnih menjav oblasti. To je najboljša in edina prava pot, kar vedno znova poudarjam. Zato od nove sestave državnega zbora in vlade, kakršna koli že bo, to tudi pričakujem. Dolgoletni dolg do ljudi ne sme biti prezrt. To sta politična zaveza državljankam in državljanom ter moralna odgovornost do njih," je poudarila Nataša Pirc Musar. Umetniški program Udeleženci slovesnosti so spremljali tudi bogat umetniški program, pod katerega se je kot režiser in scenarist podpisal Tomaž Letnar. Kot je povedal, se je pri snovanju sporeda srečal s pretresljivimi življenjskimi zgodbami prebivalcev Posavja v 2. svetovni vojni. In z umetniškim programom je tudi sam ustvaril pretresljivo zgodbo o izgonu približno 45.000 oziroma več kot osemdeset odstotkov Slovencev iz Posavja in Obsotelja na suženjsko delo, ter o spontanem odporom nemočnih in šibkih, ki je navkljub smrtonosnemu terorju nemških okupacijskih sil prerasel v organiziran partizanskih odpor in pripeljal do obsežnega osvobojenega ozemlja. Umetniški program so izvedli dramske igralke in igralci Ajda Smrekar, Sara Dirnbek, Matej Zemljič in Matej Recer, Simfonični orkester glasbene šole Krško, Mešani pevski zbor Viva Brežice, Vokalna skupina Solzice, Moški zbor Kapele, sopranistka Urška Kastelic, vokalni solistki Neli Škofca in Hana Grubič, basist Rok Bavčar, solist na harmoniki Mile Viero, plesna skupina Alma Mater Europaea - Akademije za ples v koreografiji Rosane Hribar ter Folklorna skupina KUD Oton Župančič Artiče. Glasbeni vodja proslave je bil Marjan Peternel, scenografijo je oblikoval Andrej Stražišar, video Den Baruca, svetlobo Gregor Smrdelj in ton Marko Turel, za kostumografijo je poskrbela Barbara Podlogar. Na prireditvi na izjemni umetniški ravni so sodelovali tudi praporščaki in nosilci bojnih zastav veteranskih organizacij, Slovenske vojske in Policije ter kvintet in bobnarji Policijskega orkestra.

  language

  slv

  published at

  2026-04-25T05:02:15

  source

  dolenjskilist

  title

  Nataša Pirc Musar: Partizani bi se danes vprašali - "Smo se za to borili?" - Dolenjski list

  url

  https://dolenjskilist.svet24.si/novice/natasa-pirc-musar-dan-upora-proti-okupatorju-drzavna-proslava-brezice-1895179

omitted source count

1

total source count

11