MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Ambasada Rog trdi, da država izvaja nasilje nad delavci in nehumano migracijsko politiko.
• Protestniki so z blokado vhoda in ceste pred azilnim domom začasno ustavili postopek predaje.
• Prosilci za azil iz Senegala, Maroka in Burundija so v Sloveniji zaposleni in vključeni v družbo.
• Aktivisti trdijo, da ministrstvo ne upošteva ranljivosti oseb, kot so invalidnost, travme in družinske vezi.
• Matthew Madu Ekeh poudarja, da prosilci za azil podpirajo slovensko gospodarstvo kot delovna sila.
• Kritiki iz vrst Demokracije trdijo, da migranti predstavljajo strošek za davkoplačevalce in so vstopili nezakonito.
• Država naj bi po navedbah aktivistov porabila desettisoče evrov za izgon integriranih delavcev.
• Ministrstvo za notranje zadeve trdi, da ne gre za deportacije, temveč za zakonite predaje po Dublinski uredbi.
• Ministrstvo za notranje zadeve vztraja, da Slovenija spoštuje vso zakonodajo na področju mednarodne zaščite.
• Dublinska uredba določa, da je za obravnavo prošnje pristojna država prvega vstopa v EU.
• Miha Blažič navaja, da so migracijski tokovi trenutno najbolj obvladljivi v zadnjem desetletju.
• Zana Fabjan Blažič opozarja, da nasilje nad eno skupino ljudi vodi v nasilje nad celotno družbo.
• Slovenija je v začetku leta 2025 po dublinskem postopku predala 17 prosilcev za mednarodno zaščito.

key differences

Aktivisti trdijo, da ministrstvo ne upošteva ranljivosti oseb, kot so invalidnost, travme in družinske vezi.

RTV, SN in Svet24 citirajo Blažiča; desni in STA molčijo.

Ambasada Rog trdi, da država izvaja nasilje nad delavci in nehumano migracijsko politiko.

Viri se ločijo po poudarku na deportacijah in tonu poročanja.

Država naj bi po navedbah aktivistov porabila desettisoče evrov za izgon integriranih delavcev.

Večina molči; Svet24 potrjuje znesek, Nova24TV brez številk.

Dublinska uredba določa, da je za obravnavo prošnje pristojna država prvega vstopa v EU.

Večina virov trditev potrjuje, STA in SN pa je ne omenjata.

Kritiki iz vrst Demokracije trdijo, da migranti predstavljajo strošek za davkoplačevalce in so vstopili nezakonito.

Le Demokracija trdi, Nova24TV delno, ostali molčijo.

Matthew Madu Ekeh poudarja, da prosilci za azil podpirajo slovensko gospodarstvo kot delovna sila.

RTV in SN potrjujeta, 24ur in Svet24 delno, ostali molčijo.

Miha Blažič navaja, da so migracijski tokovi trenutno najbolj obvladljivi v zadnjem desetletju.

Le trije viri citirajo Blažiča, ostali trditev ignorirajo.

Ministrstvo za notranje zadeve trdi, da ne gre za deportacije, temveč za zakonite predaje po Dublinski uredbi.

Večina potrjuje MNZ, 24ur je zadržan, Slovenske novice molčijo.

Ministrstvo za notranje zadeve vztraja, da Slovenija spoštuje vso zakonodajo na področju mednarodne zaščite.

STA potrjuje, drugi pa poudarjajo Dublinsko uredbo in predaje.

Prosilci za azil iz Senegala, Maroka in Burundija so v Sloveniji zaposleni in vključeni v družbo.

Viri se razlikujejo po navajanju držav izvora in statusa.

Protestniki so z blokado vhoda in ceste pred azilnim domom začasno ustavili postopek predaje.

Razlike v potrditvi ustavitve postopka in vlogi ministrstva.

Slovenija je v začetku leta 2025 po dublinskem postopku predala 17 prosilcev za mednarodno zaščito.

Poroča le Nova24TV, ostali viri podatek povsem ignorirajo.

Zana Fabjan Blažič opozarja, da nasilje nad eno skupino ljudi vodi v nasilje nad celotno družbo.

Le RTV in Slov. novice citirata svarilo; ostali molčijo.

source analyses

24ur

Aktivisti trdijo, da ministrstvo ne upošteva ranljivosti oseb, kot so invalidnost, travme in družinske vezi.

Ni omenjeno

Ambasada Rog trdi, da država izvaja nasilje nad delavci in nehumano migracijsko politiko.

Da: Transparenti in izjave o nasilju države ter nehumanosti.

Država naj bi po navedbah aktivistov porabila desettisoče evrov za izgon integriranih delavcev.

Ni omenjeno

Dublinska uredba določa, da je za obravnavo prošnje pristojna država prvega vstopa v EU.

Da: Članek povzema pravila uredbe o državi prvega vstopa.

Kritiki iz vrst Demokracije trdijo, da migranti predstavljajo strošek za davkoplačevalce in so vstopili nezakonito.

Ni omenjeno

Matthew Madu Ekeh poudarja, da prosilci za azil podpirajo slovensko gospodarstvo kot delovna sila.

Delno: Transparenti navajajo, da so delavci in ne kriminalci.

Miha Blažič navaja, da so migracijski tokovi trenutno najbolj obvladljivi v zadnjem desetletju.

Ni omenjeno

Ministrstvo za notranje zadeve trdi, da ne gre za deportacije, temveč za zakonite predaje po Dublinski uredbi.

Delno: MNZ poudarja, da gre za predaje in ne deportacije.

Ministrstvo za notranje zadeve vztraja, da Slovenija spoštuje vso zakonodajo na področju mednarodne zaščite.

Delno: MNZ poudarja zakonitost predaj namesto deportacij.

Prosilci za azil iz Senegala, Maroka in Burundija so v Sloveniji zaposleni in vključeni v družbo.

Ni omenjeno

Protestniki so z blokado vhoda in ceste pred azilnim domom začasno ustavili postopek predaje.

Delno: Omenjen je protest pred azilnim domom s policijo.

Slovenija je v začetku leta 2025 po dublinskem postopku predala 17 prosilcev za mednarodno zaščito.

Ni omenjeno

Zana Fabjan Blažič opozarja, da nasilje nad eno skupino ljudi vodi v nasilje nad celotno družbo.

Ni omenjeno

Mladina

Aktivisti trdijo, da ministrstvo ne upošteva ranljivosti oseb, kot so invalidnost, travme in družinske vezi.

Delno: Omenjajo birokratsko okrutnost in nehumanost do vključenih oseb.

Ambasada Rog trdi, da država izvaja nasilje nad delavci in nehumano migracijsko politiko.

Da: Transparenti in izjave o nasilju države ter nehumani politiki.

Država naj bi po navedbah aktivistov porabila desettisoče evrov za izgon integriranih delavcev.

Ni omenjeno

Dublinska uredba določa, da je za obravnavo prošnje pristojna država prvega vstopa v EU.

Da: Članek povzema določila uredbe o državi prvega vstopa.

Kritiki iz vrst Demokracije trdijo, da migranti predstavljajo strošek za davkoplačevalce in so vstopili nezakonito.

Ni omenjeno

Matthew Madu Ekeh poudarja, da prosilci za azil podpirajo slovensko gospodarstvo kot delovna sila.

Ni omenjeno

Miha Blažič navaja, da so migracijski tokovi trenutno najbolj obvladljivi v zadnjem desetletju.

Ni omenjeno

Ministrstvo za notranje zadeve trdi, da ne gre za deportacije, temveč za zakonite predaje po Dublinski uredbi.

Da: MNZ poudarja, da gre za predaje in ne deportacije.

Ministrstvo za notranje zadeve vztraja, da Slovenija spoštuje vso zakonodajo na področju mednarodne zaščite.

Delno: MNZ poudarja, da gre za predaje po Dublinski uredbi.

Prosilci za azil iz Senegala, Maroka in Burundija so v Sloveniji zaposleni in vključeni v družbo.

Delno: Omenjeni so trije zaposleni prosilci, države niso navedene.

Protestniki so z blokado vhoda in ceste pred azilnim domom začasno ustavili postopek predaje.

Da: Zaprli so vhod, ministrstvo je deportacijo začasno ustavilo.

Slovenija je v začetku leta 2025 po dublinskem postopku predala 17 prosilcev za mednarodno zaščito.

Ni omenjeno

Zana Fabjan Blažič opozarja, da nasilje nad eno skupino ljudi vodi v nasilje nad celotno družbo.

Ni omenjeno

Nova24TV

Aktivisti trdijo, da ministrstvo ne upošteva ranljivosti oseb, kot so invalidnost, travme in družinske vezi.

Delno: Omenjajo neupoštevanje življenjskih okoliščin, družin in ranljivih.

Ambasada Rog trdi, da država izvaja nasilje nad delavci in nehumano migracijsko politiko.

Da: Transparenti in izjave Ambasade Rog o nasilju in nehumanosti.

Država naj bi po navedbah aktivistov porabila desettisoče evrov za izgon integriranih delavcev.

Delno: Aktivisti pravijo, da deportacija stane kar nekaj, a ne dajo zneska.

Dublinska uredba določa, da je za obravnavo prošnje pristojna država prvega vstopa v EU.

Da: Članek pojasnjuje to pravilo Dublinske uredbe.

Kritiki iz vrst Demokracije trdijo, da migranti predstavljajo strošek za davkoplačevalce in so vstopili nezakonito.

Delno: Naslov omenja nezakonite migrante, a ne citira Demokracije.

Matthew Madu Ekeh poudarja, da prosilci za azil podpirajo slovensko gospodarstvo kot delovna sila.

Ni omenjeno

Miha Blažič navaja, da so migracijski tokovi trenutno najbolj obvladljivi v zadnjem desetletju.

Ni omenjeno

Ministrstvo za notranje zadeve trdi, da ne gre za deportacije, temveč za zakonite predaje po Dublinski uredbi.

Da: MNZ navaja, da gre za predaje po Dublinski uredbi, ne deportacije.

Ministrstvo za notranje zadeve vztraja, da Slovenija spoštuje vso zakonodajo na področju mednarodne zaščite.

Delno: MNZ navaja, da postopki potekajo v skladu z Dublinsko uredbo.

Prosilci za azil iz Senegala, Maroka in Burundija so v Sloveniji zaposleni in vključeni v družbo.

Delno: Aktivisti navajajo, da so ti trije prosilci zaposleni in vzorni.

Protestniki so z blokado vhoda in ceste pred azilnim domom začasno ustavili postopek predaje.

Delno: Zasedli so vhod in cesto, a ni potrjeno, da je bil postopek ustavljen.

Slovenija je v začetku leta 2025 po dublinskem postopku predala 17 prosilcev za mednarodno zaščito.

Da: Podatki ministrstva za obdobje januar–april 2025 navajajo 17 oseb.

Zana Fabjan Blažič opozarja, da nasilje nad eno skupino ljudi vodi v nasilje nad celotno družbo.

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Aktivisti trdijo, da ministrstvo ne upošteva ranljivosti oseb, kot so invalidnost, travme in družinske vezi.

Da: Blažič izpostavlja neupoštevanje invalidnosti, travm in družin.

Ambasada Rog trdi, da država izvaja nasilje nad delavci in nehumano migracijsko politiko.

Da: Transparenti in izjave o nasilju države ter nehumanosti politike.

Država naj bi po navedbah aktivistov porabila desettisoče evrov za izgon integriranih delavcev.

Ni omenjeno

Dublinska uredba določa, da je za obravnavo prošnje pristojna država prvega vstopa v EU.

Da: Članek povzema določila uredbe o državi prvega vstopa.

Kritiki iz vrst Demokracije trdijo, da migranti predstavljajo strošek za davkoplačevalce in so vstopili nezakonito.

Ni omenjeno

Matthew Madu Ekeh poudarja, da prosilci za azil podpirajo slovensko gospodarstvo kot delovna sila.

Da: Ekeh navaja, da podpirajo gospodarstvo, ki potrebuje delavce.

Miha Blažič navaja, da so migracijski tokovi trenutno najbolj obvladljivi v zadnjem desetletju.

Da: Blažič trdi, da smo v obdobju najbolj obvladljivih tokov.

Ministrstvo za notranje zadeve trdi, da ne gre za deportacije, temveč za zakonite predaje po Dublinski uredbi.

Da: MNZ poudarja, da ne gre za deportacije, ampak za Dublinsko uredbo.

Ministrstvo za notranje zadeve vztraja, da Slovenija spoštuje vso zakonodajo na področju mednarodne zaščite.

Delno: MNZ se sklicuje na Dublinsko uredbo in zanika deportacije.

Prosilci za azil iz Senegala, Maroka in Burundija so v Sloveniji zaposleni in vključeni v družbo.

Da: Blažič navaja, da so zaposleni in vključeni v družbo.

Protestniki so z blokado vhoda in ceste pred azilnim domom začasno ustavili postopek predaje.

Delno: Naslov omenja prestavitev postopka po protestu.

Slovenija je v začetku leta 2025 po dublinskem postopku predala 17 prosilcev za mednarodno zaščito.

Ni omenjeno

Zana Fabjan Blažič opozarja, da nasilje nad eno skupino ljudi vodi v nasilje nad celotno družbo.

Da: Citirana izjava o širjenju nasilja na celotno družbo.

STA

Aktivisti trdijo, da ministrstvo ne upošteva ranljivosti oseb, kot so invalidnost, travme in družinske vezi.

Ni omenjeno

Ambasada Rog trdi, da država izvaja nasilje nad delavci in nehumano migracijsko politiko.

Delno: Omenjena je kritika Ambasade Rog do migracijske politike.

Država naj bi po navedbah aktivistov porabila desettisoče evrov za izgon integriranih delavcev.

Ni omenjeno

Dublinska uredba določa, da je za obravnavo prošnje pristojna država prvega vstopa v EU.

Ni omenjeno

Kritiki iz vrst Demokracije trdijo, da migranti predstavljajo strošek za davkoplačevalce in so vstopili nezakonito.

Ni omenjeno

Matthew Madu Ekeh poudarja, da prosilci za azil podpirajo slovensko gospodarstvo kot delovna sila.

Ni omenjeno

Miha Blažič navaja, da so migracijski tokovi trenutno najbolj obvladljivi v zadnjem desetletju.

Ni omenjeno

Ministrstvo za notranje zadeve trdi, da ne gre za deportacije, temveč za zakonite predaje po Dublinski uredbi.

Da: MNZ poudarja, da gre za zakonite predaje in ne deportacije.

Ministrstvo za notranje zadeve vztraja, da Slovenija spoštuje vso zakonodajo na področju mednarodne zaščite.

Da: MNZ navaja, da Slovenija spoštuje zakonodajo mednarodne zaščite.

Prosilci za azil iz Senegala, Maroka in Burundija so v Sloveniji zaposleni in vključeni v družbo.

Ni omenjeno

Protestniki so z blokado vhoda in ceste pred azilnim domom začasno ustavili postopek predaje.

Ni omenjeno

Slovenija je v začetku leta 2025 po dublinskem postopku predala 17 prosilcev za mednarodno zaščito.

Ni omenjeno

Zana Fabjan Blažič opozarja, da nasilje nad eno skupino ljudi vodi v nasilje nad celotno družbo.

Ni omenjeno

SiOL

Aktivisti trdijo, da ministrstvo ne upošteva ranljivosti oseb, kot so invalidnost, travme in družinske vezi.

Ni omenjeno

Ambasada Rog trdi, da država izvaja nasilje nad delavci in nehumano migracijsko politiko.

Da: Transparenti in izjave o nasilju države ter nehumani politiki.

Država naj bi po navedbah aktivistov porabila desettisoče evrov za izgon integriranih delavcev.

Ni omenjeno

Dublinska uredba določa, da je za obravnavo prošnje pristojna država prvega vstopa v EU.

Da: Članek povzema določila uredbe o državi prvega vstopa.

Kritiki iz vrst Demokracije trdijo, da migranti predstavljajo strošek za davkoplačevalce in so vstopili nezakonito.

Ni omenjeno

Matthew Madu Ekeh poudarja, da prosilci za azil podpirajo slovensko gospodarstvo kot delovna sila.

Ni omenjeno

Miha Blažič navaja, da so migracijski tokovi trenutno najbolj obvladljivi v zadnjem desetletju.

Ni omenjeno

Ministrstvo za notranje zadeve trdi, da ne gre za deportacije, temveč za zakonite predaje po Dublinski uredbi.

Da: MNZ poudarja, da gre za predaje in ne deportacije.

Ministrstvo za notranje zadeve vztraja, da Slovenija spoštuje vso zakonodajo na področju mednarodne zaščite.

Delno: MNZ poudarja predaje po uredbi, kar implicira spoštovanje prava.

Prosilci za azil iz Senegala, Maroka in Burundija so v Sloveniji zaposleni in vključeni v družbo.

Delno: Omenjeni so trije zaposleni prosilci, države izvora niso navedene.

Protestniki so z blokado vhoda in ceste pred azilnim domom začasno ustavili postopek predaje.

Delno: Zaprli so vhod doma, ni pa potrjeno, da je bil postopek ustavljen.

Slovenija je v začetku leta 2025 po dublinskem postopku predala 17 prosilcev za mednarodno zaščito.

Ni omenjeno

Zana Fabjan Blažič opozarja, da nasilje nad eno skupino ljudi vodi v nasilje nad celotno družbo.

Ni omenjeno

Slovenske Novice

Aktivisti trdijo, da ministrstvo ne upošteva ranljivosti oseb, kot so invalidnost, travme in družinske vezi.

Da: Blažič izpostavlja neupoštevanje invalidnosti, travm in družin.

Ambasada Rog trdi, da država izvaja nasilje nad delavci in nehumano migracijsko politiko.

Da: Transparenti in izjave o nasilju države ter nehumani politiki.

Država naj bi po navedbah aktivistov porabila desettisoče evrov za izgon integriranih delavcev.

Ni omenjeno

Dublinska uredba določa, da je za obravnavo prošnje pristojna država prvega vstopa v EU.

Ni omenjeno

Kritiki iz vrst Demokracije trdijo, da migranti predstavljajo strošek za davkoplačevalce in so vstopili nezakonito.

Ni omenjeno

Matthew Madu Ekeh poudarja, da prosilci za azil podpirajo slovensko gospodarstvo kot delovna sila.

Da: Ekeh navaja, da podpirajo gospodarstvo, ki potrebuje delavce.

Miha Blažič navaja, da so migracijski tokovi trenutno najbolj obvladljivi v zadnjem desetletju.

Da: Blažičeva neposredna izjava o obvladljivosti v zadnjem desetletju.

Ministrstvo za notranje zadeve trdi, da ne gre za deportacije, temveč za zakonite predaje po Dublinski uredbi.

Ni omenjeno

Ministrstvo za notranje zadeve vztraja, da Slovenija spoštuje vso zakonodajo na področju mednarodne zaščite.

Ni omenjeno

Prosilci za azil iz Senegala, Maroka in Burundija so v Sloveniji zaposleni in vključeni v družbo.

Da: Blažič navaja, da so iz teh držav, delajo in so vključeni.

Protestniki so z blokado vhoda in ceste pred azilnim domom začasno ustavili postopek predaje.

Da: Zaprli so vhod, ministrstvo pa je predajo nato prestavilo.

Slovenija je v začetku leta 2025 po dublinskem postopku predala 17 prosilcev za mednarodno zaščito.

Ni omenjeno

Zana Fabjan Blažič opozarja, da nasilje nad eno skupino ljudi vodi v nasilje nad celotno družbo.

Da: Njena neposredna izjava o širjenju nasilja na vse.

Svet24

Aktivisti trdijo, da ministrstvo ne upošteva ranljivosti oseb, kot so invalidnost, travme in družinske vezi.

Da: Blažič navaja, da ne upoštevajo invalidov, družin in travm.

Ambasada Rog trdi, da država izvaja nasilje nad delavci in nehumano migracijsko politiko.

Da: Transparenti in Blažič opozarjajo na nasilje in nehumano politiko.

Država naj bi po navedbah aktivistov porabila desettisoče evrov za izgon integriranih delavcev.

Da: Blažič sprašuje, zakaj država zapravi desettisoče evrov za izgone.

Dublinska uredba določa, da je za obravnavo prošnje pristojna država prvega vstopa v EU.

Da: Članek povzema to določilo Dublinske uredbe.

Kritiki iz vrst Demokracije trdijo, da migranti predstavljajo strošek za davkoplačevalce in so vstopili nezakonito.

Ni omenjeno

Matthew Madu Ekeh poudarja, da prosilci za azil podpirajo slovensko gospodarstvo kot delovna sila.

Delno: Blažič poudarja pomen delovne sile, Ekeh pa ni omenjen.

Miha Blažič navaja, da so migracijski tokovi trenutno najbolj obvladljivi v zadnjem desetletju.

Da: Blažič trdi, da so tokovi najbolj obvladljivi v zadnjem desetletju.

Ministrstvo za notranje zadeve trdi, da ne gre za deportacije, temveč za zakonite predaje po Dublinski uredbi.

Da: MNZ poudarja, da gre za predaje po Dublinski uredbi, ne deportacije.

Ministrstvo za notranje zadeve vztraja, da Slovenija spoštuje vso zakonodajo na področju mednarodne zaščite.

Delno: MNZ poudarja izvajanje Dublinske uredbe in predaj.

Prosilci za azil iz Senegala, Maroka in Burundija so v Sloveniji zaposleni in vključeni v družbo.

Delno: Omenjeni so zaposleni prosilci, a države izvora niso navedene.

Protestniki so z blokado vhoda in ceste pred azilnim domom začasno ustavili postopek predaje.

Delno: Omenjen je protest pred vhodom, ni pa potrditve o ustavitvi.

Slovenija je v začetku leta 2025 po dublinskem postopku predala 17 prosilcev za mednarodno zaščito.

Ni omenjeno

Zana Fabjan Blažič opozarja, da nasilje nad eno skupino ljudi vodi v nasilje nad celotno družbo.

Ni omenjeno

Tednik Demokracija

Aktivisti trdijo, da ministrstvo ne upošteva ranljivosti oseb, kot so invalidnost, travme in družinske vezi.

Ni omenjeno

Ambasada Rog trdi, da država izvaja nasilje nad delavci in nehumano migracijsko politiko.

Delno: Protestniki trdijo, da so deportacije nasilje države nad delavci.

Država naj bi po navedbah aktivistov porabila desettisoče evrov za izgon integriranih delavcev.

Ni omenjeno

Dublinska uredba določa, da je za obravnavo prošnje pristojna država prvega vstopa v EU.

Da: Članek povzema to določilo Dublinske uredbe.

Kritiki iz vrst Demokracije trdijo, da migranti predstavljajo strošek za davkoplačevalce in so vstopili nezakonito.

Da: Avtor navaja, da so ilegalci in strošek za davkoplačevalce.

Matthew Madu Ekeh poudarja, da prosilci za azil podpirajo slovensko gospodarstvo kot delovna sila.

Ni omenjeno

Miha Blažič navaja, da so migracijski tokovi trenutno najbolj obvladljivi v zadnjem desetletju.

Ni omenjeno

Ministrstvo za notranje zadeve trdi, da ne gre za deportacije, temveč za zakonite predaje po Dublinski uredbi.

Da: MNZ se brani, da gre za predajo po Dublinski uredbi.

Ministrstvo za notranje zadeve vztraja, da Slovenija spoštuje vso zakonodajo na področju mednarodne zaščite.

Delno: MNZ se sklicuje na Dublinsko uredbo in ustaljena pravila.

Prosilci za azil iz Senegala, Maroka in Burundija so v Sloveniji zaposleni in vključeni v družbo.

Delno: Blažič navaja, da izganjajo zaposlene in vzorne člane družbe.

Protestniki so z blokado vhoda in ceste pred azilnim domom začasno ustavili postopek predaje.

Delno: Omenjeno je, da skušajo preprečiti predajo treh migrantov.

Slovenija je v začetku leta 2025 po dublinskem postopku predala 17 prosilcev za mednarodno zaščito.

Ni omenjeno

Zana Fabjan Blažič opozarja, da nasilje nad eno skupino ljudi vodi v nasilje nad celotno družbo.

Ni omenjeno

Analiza sentimenta

entities

• Ministrstvo za notranje zadeve
• Ambasada Rog
• Slovenija
• Miha Blažič
• Azilni dom Vič
• Evropska unija
• Policija
• Senegal
• Maroko
• Burundi
• Zana Fabjan Blažič
• Matthew Madu Ekeh
• Nigerija
• Donald Trump
• Hrvaška

key differences

Ambasada Rog

Večina poroča nevtralno, desni mediji pa z ideološko obsodbo.

Azilni dom Vič

Vsi viri so nevtralni, razlika je le v poročanju o protestu.

Burundi

Viri le nevtralno navajajo državo izvora prosilcev za azil.

Donald Trump

Le RTV in SN ga negativno izpostavljata kot vir sovraštva.

Evropska unija

Vsi viri ohranjajo nevtralen ton, osredotočen na migracije.

Hrvaška

Le Demokracija jo nevtralno omenja kot cilj vračanja migrantov.

Maroko

Vsi viri so nevtralni, razlika je le v omembi države izvora.

Matthew Madu Ekeh

Le RTV in Slov. novice nevtralno citirata osebno zgodbo.

Miha Blažič

Večina poroča nevtralno, Demokracija pa kritično kot tarnanje.

Ministrstvo za notranje zadeve

Uradni postopki nasproti očitkom o nehumanosti in represiji.

Nigerija

Le RTV in Slovenske novice nevtralno navajata izvor osebe.

Policija

Vsi viri poročajo nevtralno; razlika je le v (ne)omenjanju.

Senegal

Vsi viri so nevtralni; omenjajo le izvor prosilcev za azil.

Slovenija

Večina virov nevtralna, 24ur izpostavlja nasilje države.

Zana Fabjan Blažič

Omenjena le v dveh virih kot nevtralna govorka o vključevanju.

source analyses

24ur

Ambasada Rog

Nevtralno: Govorec, ki kritizira sistem; brez meta-vrednotenja avtorja.

Azilni dom Vič

Nevtralno: Omenjen le kot lokacija dogodka.

Burundi

Ni omenjeno

Donald Trump

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu Dublinske uredbe in pristojnosti.

Hrvaška

Ni omenjeno

Maroko

Ni omenjeno

Matthew Madu Ekeh

Ni omenjeno

Miha Blažič

Ni omenjeno

Ministrstvo za notranje zadeve

Nevtralno: Informativno omenjeno stališče glede terminologije.

Nigerija

Ni omenjeno

Policija

Nevtralno: Omenjena le kot prisotna na dogodku.

Senegal

Ni omenjeno

Slovenija

Negativno: Cilj kritike protestnikov glede nasilja države.

Zana Fabjan Blažič

Ni omenjeno

Mladina

Ambasada Rog

Nevtralno: nastopa kot govorec in organizator protesta.

Azilni dom Vič

Nevtralno: zgolj lokacija dogodka.

Burundi

Ni omenjeno

Donald Trump

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: omenjena v kontekstu Dublinske uredbe.

Hrvaška

Ni omenjeno

Maroko

Ni omenjeno

Matthew Madu Ekeh

Ni omenjeno

Miha Blažič

Nevtralno: citiran kot predstavnik Ambasade Rog.

Ministrstvo za notranje zadeve

Negativno: tarča kritik zaradi deportacij in nehumanosti.

Nigerija

Ni omenjeno

Policija

Nevtralno: zgolj informativna omemba prisotnosti.

Senegal

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država bivanja prosilcev.

Zana Fabjan Blažič

Ni omenjeno

Nova24TV

Ambasada Rog

Negativno: Avtor jih označi za "skrajno leve aktiviste".

Azilni dom Vič

Nevtralno: Omenjen zgolj kot lokacija dogodka.

Burundi

Nevtralno: Omenjen kot država izvora enega od prosilcev.

Donald Trump

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu zakonodaje in migracijskega pakta.

Hrvaška

Ni omenjeno

Maroko

Nevtralno: Omenjen kot država izvora enega od prosilcev.

Matthew Madu Ekeh

Ni omenjeno

Miha Blažič

Nevtralno: Nastopa kot govorec in vir informacij brez meta-vrednotenja.

Ministrstvo za notranje zadeve

Nevtralno: Omenjeno v vlogi izvajalca postopkov in vira podatkov.

Nigerija

Ni omenjeno

Policija

Nevtralno: Informativna omemba prisotnosti na mestu protesta.

Senegal

Nevtralno: Omenjen kot država izvora enega od prosilcev.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot država, ki izvaja predaje po uredbi.

Zana Fabjan Blažič

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Ambasada Rog

Nevtralno: Entiteta je navedena kot organizator protesta in govorec.

Azilni dom Vič

Ni omenjeno

Burundi

Nevtralno: Omenjen le kot država izvora prosilcev za azil.

Donald Trump

Negativno: Omenjen kot simbol zapiranja, sovraštva in strahu.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena le v kontekstu dublinske uredbe in vstopa v EU.

Hrvaška

Ni omenjeno

Maroko

Nevtralno: Omenjen le kot država izvora prosilcev za azil.

Matthew Madu Ekeh

Nevtralno: Citiran kot govorec, ki predstavlja svojo osebno zgodbo.

Miha Blažič

Nevtralno: Nastopa kot govorec in podaja kritiko ministrstva.

Ministrstvo za notranje zadeve

Negativno: Blažič jih obtožuje ozkih dogem, nehumanosti in represije.

Nigerija

Nevtralno: Omenjena le kot država izvora govorca.

Policija

Nevtralno: Omenjena zgolj kot prisotna na dogodku.

Senegal

Nevtralno: Omenjen le kot država izvora prosilcev za azil.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot država bivanja in potreb po delovni sili.

Zana Fabjan Blažič

Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki opozarja na pomen vključevanja.

STA

Ambasada Rog

Nevtralno: Omenjeni kot organizatorji protesta in vir kritik.

Azilni dom Vič

Ni omenjeno

Burundi

Ni omenjeno

Donald Trump

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

Hrvaška

Ni omenjeno

Maroko

Ni omenjeno

Matthew Madu Ekeh

Ni omenjeno

Miha Blažič

Ni omenjeno

Ministrstvo za notranje zadeve

Nevtralno: Podajajo uradna pojasnila glede postopkov.

Nigerija

Ni omenjeno

Policija

Ni omenjeno

Senegal

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu spoštovanja zakonodaje.

Zana Fabjan Blažič

Ni omenjeno

SiOL

Ambasada Rog

Nevtralno: nastopa kot govorec in organizator protesta.

Azilni dom Vič

Nevtralno: omenjen zgolj kot lokacija dogodka.

Burundi

Ni omenjeno

Donald Trump

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: omenjena v kontekstu Dublinske uredbe.

Hrvaška

Ni omenjeno

Maroko

Ni omenjeno

Matthew Madu Ekeh

Ni omenjeno

Miha Blažič

Nevtralno: citiran kot predstavnik organizacije brez meta-vrednotenja.

Ministrstvo za notranje zadeve

Negativno: tarča kritik zaradi domnevno nehumanih deportacij.

Nigerija

Ni omenjeno

Policija

Nevtralno: informativna omemba prisotnosti na dogodku.

Senegal

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država zaposlitve prosilcev.

Zana Fabjan Blažič

Ni omenjeno

Slovenske Novice

Ambasada Rog

Nevtralno: navedena kot organizator protesta in vir informacij

Azilni dom Vič

Nevtralno: zgolj lokacija dogodka in protesta

Burundi

Nevtralno: omenjen le kot država izvora prosilca za azil

Donald Trump

Negativno: uporabljen kot primer politike sovraštva in strahu

Evropska unija

Ni omenjeno

Hrvaška

Ni omenjeno

Maroko

Nevtralno: omenjen le kot država izvora prosilca za azil

Matthew Madu Ekeh

Nevtralno: citiran kot govorec, ki predstavlja svojo zgodbo

Miha Blažič

Nevtralno: citiran kot predstavnik aktivistov brez meta-vrednotenja

Ministrstvo za notranje zadeve

Negativno: tarča kritik zaradi nehumanosti in birokratske okrutnosti

Nigerija

Nevtralno: omenjena le kot država izvora govorca

Policija

Nevtralno: informativna omemba prisotnosti na dogodku

Senegal

Nevtralno: omenjen le kot država izvora prosilca za azil

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država bivanja in potreb po delavcih

Zana Fabjan Blažič

Nevtralno: citirana govorka, ki opozarja na vključenost migrantov

Svet24

Ambasada Rog

Nevtralno: Omenjeni kot organizatorji protesta brez meta-vrednotenja.

Azilni dom Vič

Nevtralno: Omenjen le kot lokacija dogodka.

Burundi

Ni omenjeno

Donald Trump

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu Dublinske uredbe in držav članic.

Hrvaška

Ni omenjeno

Maroko

Ni omenjeno

Matthew Madu Ekeh

Ni omenjeno

Miha Blažič

Nevtralno: Nastopa kot govorec in vir informacij brez meta-vrednotenja.

Ministrstvo za notranje zadeve

Negativno: Blažič jih obtožuje birokratske zaplankanosti in dogem.

Nigerija

Ni omenjeno

Policija

Nevtralno: Omenjena le njihova prisotnost na protestu.

Senegal

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot država bivanja prosilcev za azil.

Zana Fabjan Blažič

Ni omenjeno

Tednik Demokracija

Ambasada Rog

Negativno: Avtor jih označi za levičarje, ki zganjajo vik in krik.

Azilni dom Vič

Nevtralno: Naveden le kot lokacija dogodka.

Burundi

Ni omenjeno

Donald Trump

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu Dublinske uredbe in vstopa v EU.

Hrvaška

Nevtralno: Omenjena kot sosednja država, kamor bodo migranti vrnjeni.

Maroko

Ni omenjeno

Matthew Madu Ekeh

Ni omenjeno

Miha Blažič

Negativno: Avtor njegovo izjavo označi kot tarnanje.

Ministrstvo za notranje zadeve

Nevtralno: Omenjeno kot organ, ki izvaja predaje po pravilih.

Nigerija

Ni omenjeno

Policija

Ni omenjeno

Senegal

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot država, kjer potekajo postopki.

Zana Fabjan Blažič

Ni omenjeno

Viri

articles

• article order

  12

  body

  Ljubljana, 06. maja (STA) Ministrstvo za notranje zadeve je ob protestu Ambasade Rog, kjer so kritični do migracijske politike, zapisalo, da Slovenija spoštuje zakonodajo na področju mednarodne zaščite. Poudarili so, da prosilcev za azil ne deportirajo, kot trdijo v Ambasadi, ampak jih zakonito ...

  language

  slv

  published at

  2026-05-06T11:14:52

  source

  STA

  title

  Ministrstvo: Ne gre za deportacije prosilcev, ampak za zakonite predaje

  url

  https://www.sta.si/3552110/

• article order

  5

  body

  Za protest so se v Ambasadi Rog odločili zaradi organizirane "deportacije treh mladih prosilcev za azil, ki v Sloveniji delajo, so se tukaj zaposlili in si ustvarili življenje", je v izjavi za medije povedal predstavnik Ambasade Rog Miha Blažič in dodal, da gre za prosilce iz Senegala, Maroka in Burundija, ki so v Sloveniji zaprosili za azil, tukaj bivajo že dalj časa, delajo in so si ustvarili življenje. Opozoril je, da smo v obdobju najbolj urejenih in obvladljivih migracijskih tokov v zadnjem desetletju. Poleg tega, da število nedovoljenih prehodov meje pada, so begunci danes bolj kot kadar koli prej vključeni v družbo. Slovenija jih tudi potrebuje, na kar kaže visoka stopnja zaposlenosti, je povedal. Ministrstvo za notranje zadeve pa se po Blažičevih besedah še vedno drži "ozkih birokratskih dogem". Kot je dejal, prosilcem vztrajno izdaja odločbe o deportacijah in jih poskuša vrniti v države brez urejenega azilnega sistema ter tja, kjer bodo podvrženi zlorabam in življenju na ulici. Pri tem pa po Blažičevih besedah ne upošteva niti okoliščin ranljivih oseb, kot so invalidnost, travmatiziranost in družina. Ministrstvo je po njegovih besedah izgnalo ljudi, ki so vzorni del družbe. "Najbolj vključene obravnava kot hude kriminalce," je ocenil. Predstavnica Ambasade Rog Zana Fabjan Blažič pa je poudarila, da so se številni prosilci zaposlili, postali del skupnosti, najeli stanovanja, sklenili prijateljstva, si ustvarili družine, se naučili jezika, se vključili v šole. Danes nihče ne more reči, da so migranti breme, je dejala. "Nasilje nad eno skupino ljudi vedno vodi v nasilje nad vsemi," je še poudarila Fabjan Blažič. Dodala je, da si ne želi, da bi Slovenija postala kot ZDA Donalda Trumpa, "se zaprla vase ter se napolnila s sovraštvom in strahom". Svojo zgodbo je predstavil tudi Matthew Madu Ekeh, ki je v Slovenijo prišel iz Nigerije. Vprašal se je, zakaj so prosilci v Sloveniji moteči. "Podpiramo gospodarstvo, ki nujno potrebuje delavce," je dejal. "To je zdaj naš dom," je poudaril. Predstavniki Ambasade Rog so dogodek, ki ga spremljajo policisti, pospremili tudi z glasbo in protestnimi transparenti z napisi, kot so: "Sovraštvo ven, ljudje noter", "Smo delavci, ne kriminalci", "Deportacije so nasilje države nad delavci". V Ambasadi, kjer več let opozarjajo na posledice migracijske politike, so poudarili, da se bodo še naprej borili proti represiji, birokratski okrutnosti in nehumanosti. Ministrstvo za notranje zadeve sicer v takšnih primerih običajno poudarja, da ne gre za deportacije. Dublinska uredba namreč določa, da prošnjo za mednarodno zaščito obravnava le ena država članica EU-ja oziroma da je za prosilce za azil praviloma pristojna država članica, ki je prva zaznala vstop tega človeka v EU.

  language

  slv

  published at

  2026-05-06T09:13:14

  source

  RTV Slovenija

  title

  Po protestu zaradi načrtovane deportacije treh ljudi naj bi ministrstvo postopek prestavilo

  url

  https://www.rtvslo.si/slovenija/po-protestu-zaradi-nacrtovane-deportacije-treh-ljudi-naj-bi-ministrstvo-postopek-prestavilo/781306

• article order

  6

  body

  Predstavniki Ambasade Rog so dogodek, ki ga spremljajo policisti, pospremili tudi z glasbo in protestnimi transparenti "Sovraštvo ven, ljudje noter", "Smo delavci, ne kriminalci", "Deportacije so nasilje države nad delavci". V Ambasadi, kjer več let opozarjajo na posledice migracijske politike, so poudarili, da se bodo še naprej borili proti represiji, birokratski okrutnosti in nehumanosti. Ministrstvo za notranje zadeve sicer v takšnih primerih običajno poudarja, da ne gre za deportacije, temveč za predaje. Dublinska uredba namreč določa, da prošnjo za mednarodno zaščito obravnava le ena država članica EU oziroma da je za prosilce za azil praviloma pristojna država članica, ki je prva zabeležila vstop te osebe v EU.

  language

  slv

  published at

  2026-05-06T06:19:55

  source

  24ur

  title

  Protest pred azilnim domom: Ustavite deportacijo

  url

  https://www.24ur.com/novice/slovenija/protest-pred-azilnim-domom-ustavite-deportacijo.html

• article order

  11

  body

  Pred azilnim domom Vič več kot sto protestnikov Ambasade Rog opozarja na "zgrešeno in nehumano" migracijsko politiko. Protest pod geslom "Ustavimo deportacije" je sprožil začetek deportacije treh prosilcev za azil iz Burundija, Senegala in Maroka. Medtem pa se na ravni EU gre sicer v smer sprejemanja ukrepov za vračanje migrantov, ki nimajo pravice ostati v Evropski uniji. Protestniki, ki želijo "z blokado preprečiti oziroma opozoriti na postopke, za katere menijo, da ne upoštevajo dejanskih življenjskih okoliščin ljudi, ki jim grozi izgon", so po navedbah Dnevnika zasedli vhod in cesto pred azilnim domom. Ko pa je prišlo do blokade dostopa do samega doma, je na mesto protesta prišlo več kot 20 policistov. Ravnanje se jim zdi nehumano "Sovraštvo ven, ljudje noter", "Smo delavci, ne kriminalci", "Deportacije so nasilje države nad delavci" se glasijo napisi na transparentih, ki so jih s seboj prinesli protestniki. "Proti represiji, birokratski okrutnosti in nehumanosti se bomo še naprej borili z načeli miru, medsebojnega bratstva in spoštovanja," so zapisali na vabilu na shod. Predstavnik Ambasade Rog Miha Blažič, ki je tri prosilce za azil spremljal na recepcijo azilnega doma, je v izjavi za medije povedal, da so se za protest odločili, ker gre za deportacijo "treh mladih prosilcev za azil, ki v Sloveniji delajo, so se tukaj zaposlili in si ustvarili življenje". Blažič vztraja, da notranje ministrstvo izganja ljudi, ki "so vzorni del družbe". "Najbolj vključene obravnava kot hude kriminalce," je bil kritičen po navedbah STA. V zadnjem času je po besedah protestnikov mogoče opaziti, da je prišlo do porasta deportacij prosilcev za azil. Vztrajajo, da naj bi šlo za osebe, ki so pri nas zaposlene, "imajo podporno okolje in si poskušajo urediti status, kljub temu pa jim grozi izgon v druge države članice Evropske unije". Kot navajajo, niso zgolj samski moški tisti, ki se znajdejo v konkretnih postopkih, ampak tudi družine in druge ranljive skupine. Ker posamezna deportacija v drugo državo članico EU lahko stane kar nekaj, pravijo, da se sprašujejo, "zakaj država sredstva namenja odstranjevanju ljudi, ki so že zaposleni, namesto da bi jim omogočila ureditev statusa in nadaljnje vključevanje v družbo". Dublinska uredba je jasna Kot je znano, Ministrstvo za notranje zadeve v primerih, kot je ta, v glavnem navaja, da gre za predaje, ne pa deportacije. V skladu z Dublinsko uredbo namreč le ena država članica EU obravnava prošnjo za mednarodno zaščito; skratka, za prosilce za azil je v glavnem pristojna tista država članica EU, ki je prva zabeležila vstop konkretne osebe v EU. V luči konkretnih pravil podatki ministrstva kažejo, da je Slovenija po dublinskem postopku v obdobju od januarja do aprila 2025 v druge države članice EU predala 17 prosilcev za mednarodno zaščito, 68 v letu 2024, 13 pa v letu 2023. Kot še pravijo organizatorji današnjega shoda pred azilnim domom Vič, je ključnega pomena vprašanje, "kaj se zgodi, ko se za upravnim postopkom izgubijo konkretni ljudje, njihove osebne okoliščine in njihova že vzpostavljena življenja v Sloveniji". Pri tem pa še opozarjajo, da Slovenija z odslovitvijo ljudi, "ki so našli delo in se vključili v okolje, prekinja prav tiste procese vključevanja, ki jih sicer načeloma spodbuja". Zaostritev evropske migracijske politike na vidiku Na ravni Evropske unije se sicer pripravlja začetek izvajanja novega migracijskega in azilnega pakta, ki prinaša hitrejše postopke in enotnejša pravila. V tem letu so se v Evropskem parlamentu začeli sprejemati ključni ukrepi za vračanje migrantov, ki nimajo pravice ostati v Evropski uniji. Strožji ukrepi za nesodelovanje v postopkih vračanja, preprečevanje izginotij migrantov, večja uporaba pridržanja in prepovedi vstopa ter vzpostavitev t. i. "return hubov" v tretjih državah za učinkovitejše vračanje so med konkretnimi rešitvami, ki jih prinaša nova uredba.

  language

  slv

  published at

  2026-05-06T08:53:07

  source

  Nova24TV

  title

  Skrajno levi aktivisti skušali preprečiti deportacijo nezakonitih migrantov iz Slovenije

  url

  https://nova24tv.si/skrajno-levi-aktivisti-skusali-prepreciti-deportacijo-nezakonitih-migrantov-iz-slovenije/

• article order

  2

  body

  Več kot 100 predstavnikov Ambasade Rog od jutra s protestnim shodom pred Azilnim domom Vič ob predaji treh prosilcev za mednarodno zaščito opozarja na zgrešeno in nehumano migracijsko politiko. "Ustavite deportacijo," so med drugim vzklikali in zaprli vhod doma. Za protest so se v Ambasadi Rog odločili zaradi organizirane "deportacije treh mladih prosilcev za azil, ki v Sloveniji delajo, so se tukaj zaposlili in si ustvarili življenje", je v izjavi za medije povedal predstavnik Ambasade Rog Miha Blažič. "Za protest smo se v Ambasadi Rog odločili zaradi organizirane deportacije treh mladih prosilcev za azil, ki v Sloveniji delajo, so se tukaj zaposlili in si ustvarili življenje." Ministrstvo za notranje zadeve je po njegovih besedah izgnalo ljudi, ki so vzorni del družbe. "Najbolj vključene obravnava kot hude kriminalce," je navedel. Predstavniki Ambasade Rog so dogodek, ki ga spremljajo policisti, pospremili tudi z glasbo in protestnimi transparenti "Sovraštvo ven, ljudje noter", "Smo delavci, ne kriminalci", "Deportacije so nasilje države nad delavci". V Ambasadi, kjer več let opozarjajo na posledice migracijske politike, so poudarili, da se bodo še naprej borili proti represiji, birokratski okrutnosti in nehumanosti. Ministrstvo za notranje zadeve sicer v takšnih primerih običajno poudarja, da ne gre za deportacije, temveč za predaje. Dublinska uredba namreč določa, da prošnjo za mednarodno zaščito obravnava le ena država članica EU oziroma da je za prosilce za azil praviloma pristojna država članica, ki je prva zabeležila vstop te osebe v EU. Po zadnjih informacijah je ministrstvo deportacijo začasno ustavilo. Zaenkrat trije mladi prosilci za azil torej ostajajo v Sloveniji.

  language

  slv

  published at

  2026-05-06T08:58:46

  source

  Mladina

  title

  "Ustavite deportacijo!"

  url

  https://www.mladina.si/248461/ustavite-deportacijo/

• article order

  9

  body

  Danes zjutraj se je slabih sto levičarjev in Ambasade Rog zbralo pred azilnim domom na ljubljanske Viču, da bi preprečili deportacije treh migrantov, ki so jim bile zavrnjene prošnje za zaščito. Njihov predstavnik Miha Blažič je tarnal, da Ministrstvo za notranje zadeve izganja ljudi, ki naj bi se v Sloveniji zaposlili in so "vzorni" del družbe. Ambasada Rog je znana po tem, da jo najbolj skrbijo migranti, v Rogu, preden jih je kar njihov ideološki tovariš vrgel na cesto, pa so tamkajšnji "stanovalci" večkrat nudili prostore migrantom. Po mnenju današnjih protestnikov so "deportacije nasilje države nad delavci", še bolj zanimiv pa je bil njihov napis "smo delavci, ne kriminalci". Večina migrantov in azilantov, ki ilegalno vstopijo v Slovenijo, so že s tem vstopom povzročili nezakonito dejanje, obenem pa predstavljajo, namesto nove delovne sile, predvsem strošek za slovenske davkoplačevalce. Ministrstvo za notranje zadeve se sicer brani, da ne gre za deportacijo, ampak za predajo, saj Dublinska uredba določa, da prošnjo za mednarodno zaščito obravnava le ena država članica EU oziroma da je za prosilce za azil praviloma pristojna država članica, ki je prva zabeležila vstop te osebe v EU. Seveda pa je levičarjem mar za uredbe in pravila le, ko jim slednja koristijo, medtem, ko jih v drugih primerih brez težav spregledajo in zganjajo vik in krik, ko se država končno le zgane in po ustaljenih praksah in pravilih dejansko deportira ilegalce, ki nezakonito vstopajo v Slovenijo. Med njimi so, sodeč po transparentih, tudi takšni, ki menijo, da Hrvaška "ni varna država". Migranti bodo namreč vrnjeni naši sosedi, kjer bi morali zaprositi za azil, a očitno levi aktivisti menijo, da se lahko Afričani in Arabci prosto sprehajajo po Evropi in pač zaprosijo za zaščito in za denar tam, kjer jim je njim najbolj všeč.

  language

  slv

  published at

  2026-05-06T07:28:19

  source

  Tednik Demokracija

  title

  Levičarji iz Ambasade Rog znova v bran migrantom: na Viču skušajo preprečiti predajo treh Afričanov

  url

  https://demokracija.si/slovenija/levicarji-iz-ambasade-rog-znova-v-bran-migrantom-na-vicu-skusajo-prepreciti-predajo-treh-africanov/

• article order

  7

  body

  Protestniki opozarjajo, da država izganja ljudi, ki so zaposleni, vključeni v skupnost, in so si v Sloveniji ustvarili življenje. Več kot 100 predstavnikov Ambasade Rog je od jutra s protestnim shodom pred Azilnim domom Vič ob predaji treh prosilcev za mednarodno zaščito opozarjalo na zgrešeno in nehumano migracijsko politiko. "Ustavite deportacijo," so med drugim vzklikali in zaprli vhod doma. Ministrstvo je predajo po navedbah članov Ambasade Rog nato prestavilo. Predstavnik Ambasade Rog Miha Blažič je povedal, da so se za protest odločili zaradi organizirane "deportacije treh mladih prosilcev za azil". Gre za prosilce iz Senegala, Maroka in Burundija, ki so v Sloveniji zaprosili za azil, tukaj bivajo že dlje časa, delajo in so si ustvarili življenje. Opozoril je, da smo v obdobju najbolj urejenih in obvladljivih migracijskih tokov v zadnjem desetletju. Poleg tega, da število nedovoljenih prehodov meje pada, so begunci danes bolj kot kadarkoli prej vključeni v družbo. Slovenija jih tudi potrebuje, na kar kaže tudi visoka stopnja zaposlenosti, je povedal. Ministrstvo za notranje zadeve pa se po Blažičevih besedah še vedno drži "ozkih birokratskih dogem". Kot je dejal, prosilcem vztrajno izdaja odločbe o deportacijah in jih poskuša vrniti v države brez urejenega azilnega sistema ter tja, kjer bodo podvrženi zlorabam in življenju na ulici. Pri tem pa po Blažičevih besedah ne upošteva niti okoliščin ranljivih oseb, kot so invalidnost, travmatiziranost in družino. Ministrstvo je po njegovih besedah izgnalo ljudi, ki so vzorni del družbe. "Najbolj vključene obravnava kot hude kriminalce," je navedel. Predstavnica Ambasade Rog Zana Fabjan Blažič pa je izpostavila, da so se številni prosilci zaposlili, postali del skupnosti, najeli stanovanja, sklenili prijateljstva, ustvarili družine, se naučili jezika, se vključili v šole. Danes nihče ne more reči, da so migranti breme, je dejala. "Nasilje nad eno skupino ljudi vedno vodi v nasilje nad vsemi," je še izpostavila Fabjan Blažič. Dodala je, da si ne želi, da bi Slovenija postala kot ZDA Donalda Trumpa, "se zaprla vase ter se napolnila s sovraštvom in strahom". Zgodbo je predstavil tudi Matthew Madu Ekeh, ki je v Slovenijo prišel iz Nigerije. Vprašal se je, zakaj so prosilci v Sloveniji moteči. "Podpiramo gospodarstvo, ki nujno potrebuje delavce," je dejal. "To je zdaj naš dom," je izpostavil. Dogodek, ki so ga spremljali policisti, so aktivisti pospremili tudi z glasbo in protestnimi transparenti "Sovraštvo ven, ljudje noter", "Smo delavci, ne kriminalci", "Deportacije so nasilje države nad delavci". V organizaciji Ambasada Rog, kjer se zavzemajo tudi za pravice tujih delavcev in prosilcev za azil v Sloveniji, so še poudarili, da se bodo še naprej borili proti represiji, birokratski okrutnosti in nehumanosti. "Danes smo tu, da ministrstvu sporočimo: ne bomo pristali na migracijsko politiko, ki temelji na ustrahovanju, z grožnjami, z deportacijo in ne bomo pristali na zapiranje v taborišča. Ne bomo pristali na omejevanje pravice do dela in drugih pravic," je dejal Blažič.

  language

  slv

  published at

  2026-05-06T11:13:35

  source

  Slovenske Novice

  title

  Aktivisti blokirali vhod v azilni dom na Viču, nasprotujejo deportaciji treh prosilcev za azil: "Smo delavci, ne kriminalci"

  url

  https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/aktivisti-blokirali-vhod-v-azilni-dom-na-vicu-nasprotujejo-deportaciji-treh-prosilcev-za-azil-smo-delavci-ne-kriminalci

• article order

  0

  body

  Več kot sto predstavnikov Ambasade Rog od jutra s protestnim shodom pred Azilnim domom Vič ob predaji treh prosilcev za mednarodno zaščito opozarja na zgrešeno in nehumano migracijsko politiko. "Ustavite deportacijo," so med drugim vzklikali in zaprli vhod doma. Za protest so se v Ambasadi Rog odločili zaradi organizirane "deportacije treh mladih prosilcev za azil, ki v Sloveniji delajo, so se tukaj zaposlili in si ustvarili življenje", je v izjavi za medije povedal predstavnik Ambasade Rog Miha Blažič. Ministrstvo za notranje zadeve je po njegovih besedah izgnalo ljudi, ki so vzorni del družbe. "Najbolj vključene obravnava kot hude kriminalce," je navedel. Predstavniki Ambasade Rog so dogodek, ki ga spremljajo policisti, pospremili tudi z glasbo in protestnimi transparenti "Sovraštvo ven, ljudje noter", "Smo delavci, ne kriminalci", "Deportacije so nasilje države nad delavci". V Ambasadi, kjer več let opozarjajo na posledice migracijske politike, so poudarili, da se bodo še naprej borili proti represiji, birokratski okrutnosti in nehumanosti. Ministrstvo za notranje zadeve sicer v takšnih primerih običajno poudarja, da ne gre za deportacije, temveč za predaje. Dublinska uredba namreč določa, da prošnjo za mednarodno zaščito obravnava le ena država članica EU oziroma da je za prosilce za azil praviloma pristojna država članica, ki je prva zabeležila vstop te osebe v EU.

  language

  slv

  published at

  2026-05-06T05:51:15

  source

  SiOL

  title

  Protestni shod pred azilnim domom na Viču

  url

  https://siol.net/novice/slovenija/ambasada-rog-opozarja-na-zgreseno-migracijsko-politiko-690807

• article order

  10

  body

  Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo. Pred azilnim domom se je zjutraj zbralo več kot 100 predstavnikov Ambasade Rog, ki so ob nagovorih, glasbi, transparentih in prisotnosti policistov opozorili na zgrešeno in nehumano migracijsko politiko. "Sovraštvo ven, ljudje noter," "Smo delavci, ne kriminalci" in "Deportacije so nasilje države nad delavci" so bili le nekateri od transparentov pred vhodom v azilni dom, kjer so se slišali tudi vzkliki: "Ustavite deportacijo." Zakaj natančno so se danes zjutraj tam zbrali, je pojasnil predstavnik Ambasade Rog Miha Blažič. Poudaril je, da so tam zato, ker je za danes sklicana deportacija treh "delavcev, prosilcev za azil," ki v Sloveniji bivajo že mesece, so se tukaj zaposlili, imajo stanovanja ter tudi partnerje in prijatelje. Blažič se je ob tem vprašal, zakaj "država zapravi na desettisoče evrov in desetine uradnikov, mesece dela, da izženejo te ljudi?" Ministrstvo za notranje zadeve sicer v takšnih primerih običajno poudarja, da ne gre za deportacije, temveč za predaje, poroča STA. Dublinska uredba namreč določa, da prošnjo za mednarodno zaščito obravnava le ena država članica EU oziroma da je za prosilce za azil praviloma pristojna država članica, ki je prva zabeležila vstop te osebe v EU. Izgovor, da gre za obvladovanje migracij, po mnenju Blažiča ne pije vode. Resnica je ravno nasprotna, saj smo po njegovih besedah v obdobju "najbolj urejenih in obvladljivih migracijskih tokov v zadnjem desetletju." Blažič je ob tem naštel, da je število nedovoljenih prehodov meje vsako leto nižje, pri čemer je država s tem, ko beguncem na mejnih prehodih omogoči, da zaprosijo za azil, se registrirajo in vstopijo v azilne postopke, naredila tudi nedovoljenim prehodom čez zelene meje. "Ko je prosilcem za azil omogočila zaposlitev, je z enim zamahom rešila tudi izkoriščanja in delo na črno." Po besedah Blažiča so begunci za razliko od obdobij, ko so bili dolga leta getoizirani, danes bolj kot kadar koli prej vključeni v družbo, država pa jih tudi potrebuje, o čemer priča "visoka stopnja zaposlenosti, povpraševanje podjetij, vključenost v prostovoljske aktivnosti in jezikovne tečaje ter obiskovanje šol." Blažič je ob tem poudaril, da se ministrstvo za notranje zadeve očitno ne zaveda teh uspehov ter se še naprej drži "ozkih birokratskih dogem in prosilcem vztrajno izdaja odločbe o deportacijah, jih poskuša vrniti v države, ki nimajo urejenega azilnega sistema in kjer bodo prosilci podvrženi zlorabam in življenju na ulici." Pri tem vztrajajo tudi, ko so se prosilci že zaposlili in vključili v družbo, pri čemer ne upoštevajo "niti okoliščin ranljivih oseb, kot so družine, invalidi in travmatizirane osebe." Izpostavil je še, da pri vsem skupaj ne gre za zagotavljanje varnosti, saj v resnici ne gre za "nikakršno deportacijo kriminalcev, pač pa za izgone ljudi, ki so postali vzorni del naše družbe in so ključni akterji pri vključevanju novih priseljencev." Blažič je dejal še, da se država požvižga na integracijo, saj "najbolj vključene prosilce za azil obravnava kot največje kriminalce." "Da bi bil absurd popoln, država s prihodom novega migracijskega pakta napoveduje hude zaostritve," je nadaljeval Blažič in pojasnil, da bo s tem odpravljen ves napredek zadnjih let, rezultat vsega tega pa je povsem predvidljiv. "Begunci se bodo znova morali izogibati registraciji, prepuščeni bodo tihotapskim družbam, živeti in delati bodo morali na črno, podvrženi bodo izkoriščanju." Kot je še podčrtal Blažič, so današnje deportacije rezultat "zgrešene migracijske politike, ki prek sumljivih agencij dostavlja na desettisoče ljudi v polsuženjske razmere slovenskih delovišč, hkrati pa ne more dostojno sproducirati prošenj niti peščici beguncev." Obenem je "rezultat birokratske zaplankanosti, razčlovečenega uradništva, ki si čestita za dobro opravljeno delo, ker je uspešno zapravilo desettisoče davkoplačevalskih evrov za deportacijo 20-letne delavke. Tem norim nameram je treba narediti konec," je poudaril aktivist.

  language

  slv

  published at

  2026-05-06T07:48:50

  source

  Svet24

  title

  Protest na ljubljanskem Viču: Obravnavajo jih kot največje kriminalce

  url

  https://svet24.si/novice/slovenija/azilni-dom-protest-deportacije-1897265

source scope

analyzed source count

9

omitted articles

omitted source count

0

total source count

9