MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Slovenija se sooča z neprekinjenim nizom kriz od epidemije covida-19 naprej.
• Odločitve poslancev glede davčnih razbremenitev bodo imele dolgoročne posledice.
• Stanje javnih financ v Sloveniji nikakor ni katastrofalno, temveč stabilno.
• Le deset ministrstev in en urad sta se odzvala na poziv k iskanju rezerv.
• Predlog interventnega zakona prinaša pomembna fiskalna tveganja brez rešitev za izpad prihodkov.
• Fiskalna odgovornost ni birokratska mantra, temveč zaščita države.
• Slovenija je tretja država v EU po višini pomoči za blaženje energetske krize.
• Odzivanje na spremembe v realizaciji proračuna je osnovna naloga ministrstva za finance.
• Največja odstopanja v proračunu se pojavljajo pri stroških dela in izdatkih za zdravstvo.
• Nekateri predstojniki državnih organov so izgubili kompas glede porabe sredstev.
• Proračunski primanjkljaj je treba znižati s 3,4 odstotka na 3,0 odstotka BDP.
• Interventni zakon bi lahko imel negativen učinek na javne finance v višini 1,4 odstotka BDP letno.

key differences

Fiskalna odgovornost ni birokratska mantra, temveč zaščita države.

Uradni viri citirajo dobesedno, večina medijev pa molči.

Interventni zakon bi lahko imel negativen učinek na javne finance v višini 1,4 odstotka BDP letno.

Večina povzema oceno ministrstva, uradni viri pa molčijo.

Le deset ministrstev in en urad sta se odzvala na poziv k iskanju rezerv.

Večina potrjuje številko, STA molči, Žurnal24 pa je nejasen.

Največja odstopanja v proračunu se pojavljajo pri stroških dela in izdatkih za zdravstvo.

Večina potrjuje navedbe ministra, STA in Žurnal24 molčita.

Nekateri predstojniki državnih organov so izgubili kompas glede porabe sredstev.

Večina citira ministra, uradni viri in STA pa molčijo.

Odločitve poslancev glede davčnih razbremenitev bodo imele dolgoročne posledice.

Večina povzema ministra, STA in 24ur molčita, Žurnal izpostavlja tveganja.

Odzivanje na spremembe v realizaciji proračuna je osnovna naloga ministrstva za finance.

Skoraj vsi viri trditev potrjujejo, le STA je ne omenja.

Predlog interventnega zakona prinaša pomembna fiskalna tveganja brez rešitev za izpad prihodkov.

Večina povzema ministra, STA in 24ur molčita, Svet24 dvomi.

Proračunski primanjkljaj je treba znižati s 3,4 odstotka na 3,0 odstotka BDP.

Večina potrjuje cilj, nekateri molčijo, Žurnal24 pa pod 3 %.

Slovenija je tretja država v EU po višini pomoči za blaženje energetske krize.

Skoraj vsi viri trditev potrjujejo, le STA je ne omenja.

Slovenija se sooča z neprekinjenim nizom kriz od epidemije covida-19 naprej.

Viri nihajo med potrditvijo niza kriz in le delno omembo pritiskov.

Stanje javnih financ v Sloveniji nikakor ni katastrofalno, temveč stabilno.

Večer izpostavlja pritiske, ostali le ministrove zagotovila.

source analyses

24ur

Fiskalna odgovornost ni birokratska mantra, temveč zaščita države.

Ni omenjeno

Interventni zakon bi lahko imel negativen učinek na javne finance v višini 1,4 odstotka BDP letno.

Ni omenjeno

Le deset ministrstev in en urad sta se odzvala na poziv k iskanju rezerv.

Da: Minister je potrdil odziv 10 ministrstev in enega urada.

Največja odstopanja v proračunu se pojavljajo pri stroških dela in izdatkih za zdravstvo.

Da: Minister je izpostavil prav ti dve področji odstopanj.

Nekateri predstojniki državnih organov so izgubili kompas glede porabe sredstev.

Da: Minister je kritiziral predstojnike, da so izgubili kompas.

Odločitve poslancev glede davčnih razbremenitev bodo imele dolgoročne posledice.

Ni omenjeno

Odzivanje na spremembe v realizaciji proračuna je osnovna naloga ministrstva za finance.

Da: Boštjančič je dejal, da je to ena od osnovnih nalog ministrstva.

Predlog interventnega zakona prinaša pomembna fiskalna tveganja brez rešitev za izpad prihodkov.

Ni omenjeno

Proračunski primanjkljaj je treba znižati s 3,4 odstotka na 3,0 odstotka BDP.

Ni omenjeno

Slovenija je tretja država v EU po višini pomoči za blaženje energetske krize.

Da: Minister je potrdil, da je Slovenija trenutno tretja v EU.

Slovenija se sooča z neprekinjenim nizom kriz od epidemije covida-19 naprej.

Delno: Omenjeni so pritiski na finance in energetska kriza.

Stanje javnih financ v Sloveniji nikakor ni katastrofalno, temveč stabilno.

Da: Minister Boštjančič je izjavil, da stanje ni katastrofalno.

Dnevnik

Fiskalna odgovornost ni birokratska mantra, temveč zaščita države.

Da: Minister je dobesedno izjavil, da to pomeni zaščito države.

Interventni zakon bi lahko imel negativen učinek na javne finance v višini 1,4 odstotka BDP letno.

Da: Ministrstvo ocenjuje negativne učinke na okoli 1,4 odstotka BDP letno.

Le deset ministrstev in en urad sta se odzvala na poziv k iskanju rezerv.

Da: V besedilu je navedeno, da se je doslej odzvalo 10 ministrstev in urad.

Največja odstopanja v proračunu se pojavljajo pri stroških dela in izdatkih za zdravstvo.

Da: Besedilo navaja, da največja odstopanja beležijo prav na teh področjih.

Nekateri predstojniki državnih organov so izgubili kompas glede porabe sredstev.

Da: Minister je bil kritičen, da so nekateri predstojniki izgubili kompas.

Odločitve poslancev glede davčnih razbremenitev bodo imele dolgoročne posledice.

Da: Minister je apeliral na poslance, da bodo odločitve imele dolge posledice.

Odzivanje na spremembe v realizaciji proračuna je osnovna naloga ministrstva za finance.

Da: Minister je poudaril, da je to ena od njihovih osnovnih nalog.

Predlog interventnega zakona prinaša pomembna fiskalna tveganja brez rešitev za izpad prihodkov.

Da: Minister opozarja na tveganja brez jasnih rešitev za izpad prihodkov.

Proračunski primanjkljaj je treba znižati s 3,4 odstotka na 3,0 odstotka BDP.

Da: Minister je pojasnil potrebo po znižanju s 3,4 na 3 odstotke BDP.

Slovenija je tretja država v EU po višini pomoči za blaženje energetske krize.

Da: Minister je potrdil, da je Slovenija trenutno tretja v EU.

Slovenija se sooča z neprekinjenim nizom kriz od epidemije covida-19 naprej.

Delno: Omenja se čas izjemnih pritiskov in pretekle finančne krize.

Stanje javnih financ v Sloveniji nikakor ni katastrofalno, temveč stabilno.

Da: Minister Boštjančič je izjavil, da je stanje daleč od katastrofe.

Portal GOV.SI

Fiskalna odgovornost ni birokratska mantra, temveč zaščita države.

Da: Minister je dobesedno uporabil to besedno zvezo.

Interventni zakon bi lahko imel negativen učinek na javne finance v višini 1,4 odstotka BDP letno.

Ni omenjeno

Le deset ministrstev in en urad sta se odzvala na poziv k iskanju rezerv.

Da: Minister navaja točno to število odzivov in meni, da je premalo.

Največja odstopanja v proračunu se pojavljajo pri stroških dela in izdatkih za zdravstvo.

Da: Minister izpostavlja prav ti dve področji kot največji odstopanji.

Nekateri predstojniki državnih organov so izgubili kompas glede porabe sredstev.

Ni omenjeno

Odločitve poslancev glede davčnih razbremenitev bodo imele dolgoročne posledice.

Delno: Minister opozarja na dolgoročne posledice odločitev poslancev.

Odzivanje na spremembe v realizaciji proračuna je osnovna naloga ministrstva za finance.

Da: Minister je pojasnil, da je to njihova osnovna naloga.

Predlog interventnega zakona prinaša pomembna fiskalna tveganja brez rešitev za izpad prihodkov.

Da: Minister opozarja na tveganja brez načinov za nadomeščanje izpada.

Proračunski primanjkljaj je treba znižati s 3,4 odstotka na 3,0 odstotka BDP.

Ni omenjeno

Slovenija je tretja država v EU po višini pomoči za blaženje energetske krize.

Da: Minister navaja podatke MDS, da je Slovenija tretja v EU.

Slovenija se sooča z neprekinjenim nizom kriz od epidemije covida-19 naprej.

Da: Minister navaja niz kriz od epidemije do energetske krize.

Stanje javnih financ v Sloveniji nikakor ni katastrofalno, temveč stabilno.

Da: Minister pravi, da stanje ni katastrofično in da ostaja stabilno.

Primorske Novice

Fiskalna odgovornost ni birokratska mantra, temveč zaščita države.

Da: Minister je to poudaril kot nauk iz preteklih kriz.

Interventni zakon bi lahko imel negativen učinek na javne finance v višini 1,4 odstotka BDP letno.

Da: Ministrstvo ocenjuje negativne učinke v tej višini.

Le deset ministrstev in en urad sta se odzvala na poziv k iskanju rezerv.

Da: Navedeno kot število odzivov do trenutka izjave.

Največja odstopanja v proračunu se pojavljajo pri stroških dela in izdatkih za zdravstvo.

Da: Minister je izpostavil ti dve področji kot glavni odstopanji.

Nekateri predstojniki državnih organov so izgubili kompas glede porabe sredstev.

Da: Minister je uporabil točno to besedno zvezo glede ukrepov.

Odločitve poslancev glede davčnih razbremenitev bodo imele dolgoročne posledice.

Da: Minister je apeliral na poslance glede dolgoročnih posledic.

Odzivanje na spremembe v realizaciji proračuna je osnovna naloga ministrstva za finance.

Da: Minister je poudaril, da to ni izredna situacija, ampak naloga.

Predlog interventnega zakona prinaša pomembna fiskalna tveganja brez rešitev za izpad prihodkov.

Da: Minister je izrazil zaskrbljenost zaradi teh tveganj.

Proračunski primanjkljaj je treba znižati s 3,4 odstotka na 3,0 odstotka BDP.

Da: Navedeno kot cilj za letošnje leto zaradi iskanja rezerv.

Slovenija je tretja država v EU po višini pomoči za blaženje energetske krize.

Da: Minister je potrdil, da je Slovenija trenutno tretja v EU.

Slovenija se sooča z neprekinjenim nizom kriz od epidemije covida-19 naprej.

Delno: Omenja se energetska kriza in pritiski, ne pa celoten niz kriz.

Stanje javnih financ v Sloveniji nikakor ni katastrofalno, temveč stabilno.

Da: Minister Boštjančič je izjavil, da stanje ni katastrofalno.

RTV Slovenija

Fiskalna odgovornost ni birokratska mantra, temveč zaščita države.

Da: Minister je to poudaril ob koncu svoje izjave.

Interventni zakon bi lahko imel negativen učinek na javne finance v višini 1,4 odstotka BDP letno.

Da: Ministrstvo ocenjuje negativne učinke v tej višini.

Le deset ministrstev in en urad sta se odzvala na poziv k iskanju rezerv.

Da: Minister je potrdil to število in dodal, da je to premalo.

Največja odstopanja v proračunu se pojavljajo pri stroških dela in izdatkih za zdravstvo.

Da: Minister je izpostavil prav ti dve področji kot kritični.

Nekateri predstojniki državnih organov so izgubili kompas glede porabe sredstev.

Da: Minister je uporabil točno to besedno zvezo glede ukrepov.

Odločitve poslancev glede davčnih razbremenitev bodo imele dolgoročne posledice.

Da: Minister je apeliral na poslance zaradi dolgotrajnih posledic.

Odzivanje na spremembe v realizaciji proračuna je osnovna naloga ministrstva za finance.

Da: Boštjančič je poudaril, da to ni izredna situacija, ampak naloga.

Predlog interventnega zakona prinaša pomembna fiskalna tveganja brez rešitev za izpad prihodkov.

Da: Minister opozarja na tveganja brez jasnih rešitev za izpad.

Proračunski primanjkljaj je treba znižati s 3,4 odstotka na 3,0 odstotka BDP.

Da: Minister je pojasnil, da je treba poiskati rezerve za ta cilj.

Slovenija je tretja država v EU po višini pomoči za blaženje energetske krize.

Da: Minister navaja podatke IMF, ki Slovenijo uvrščajo na tretje mesto.

Slovenija se sooča z neprekinjenim nizom kriz od epidemije covida-19 naprej.

Da: Minister je naštel niz kriz, ki se vrstijo od covida dalje.

Stanje javnih financ v Sloveniji nikakor ni katastrofalno, temveč stabilno.

Da: Minister Boštjančič je to neposredno izjavil.

STA

Fiskalna odgovornost ni birokratska mantra, temveč zaščita države.

Ni omenjeno

Interventni zakon bi lahko imel negativen učinek na javne finance v višini 1,4 odstotka BDP letno.

Ni omenjeno

Le deset ministrstev in en urad sta se odzvala na poziv k iskanju rezerv.

Ni omenjeno

Največja odstopanja v proračunu se pojavljajo pri stroških dela in izdatkih za zdravstvo.

Ni omenjeno

Nekateri predstojniki državnih organov so izgubili kompas glede porabe sredstev.

Ni omenjeno

Odločitve poslancev glede davčnih razbremenitev bodo imele dolgoročne posledice.

Ni omenjeno

Odzivanje na spremembe v realizaciji proračuna je osnovna naloga ministrstva za finance.

Ni omenjeno

Predlog interventnega zakona prinaša pomembna fiskalna tveganja brez rešitev za izpad prihodkov.

Ni omenjeno

Proračunski primanjkljaj je treba znižati s 3,4 odstotka na 3,0 odstotka BDP.

Ni omenjeno

Slovenija je tretja država v EU po višini pomoči za blaženje energetske krize.

Ni omenjeno

Slovenija se sooča z neprekinjenim nizom kriz od epidemije covida-19 naprej.

Delno: Minister omenja čas izjemnih pritiskov na javne finance.

Stanje javnih financ v Sloveniji nikakor ni katastrofalno, temveč stabilno.

Da: Minister Boštjančič je izjavil, da stanje ni katastrofalno.

Svet24

Fiskalna odgovornost ni birokratska mantra, temveč zaščita države.

Delno: Minister poudarja odgovornost za zaščito ljudi in prostora.

Interventni zakon bi lahko imel negativen učinek na javne finance v višini 1,4 odstotka BDP letno.

Ni omenjeno

Le deset ministrstev in en urad sta se odzvala na poziv k iskanju rezerv.

Da: Minister je navedel točno to število odzivov.

Največja odstopanja v proračunu se pojavljajo pri stroških dela in izdatkih za zdravstvo.

Da: Minister je izpostavil prav ti dve področji odstopanj.

Nekateri predstojniki državnih organov so izgubili kompas glede porabe sredstev.

Da: Minister je dobesedno uporabil to frazo glede ukrepov.

Odločitve poslancev glede davčnih razbremenitev bodo imele dolgoročne posledice.

Delno: Omenja dolgoročne posledice odločitev poslancev glede zakona.

Odzivanje na spremembe v realizaciji proračuna je osnovna naloga ministrstva za finance.

Da: Boštjančič je to označil za eno osnovnih nalog ministrstva.

Predlog interventnega zakona prinaša pomembna fiskalna tveganja brez rešitev za izpad prihodkov.

Delno: Minister izraža zaskrbljenost glede opletanj s številkami.

Proračunski primanjkljaj je treba znižati s 3,4 odstotka na 3,0 odstotka BDP.

Ni omenjeno

Slovenija je tretja država v EU po višini pomoči za blaženje energetske krize.

Da: Po podatkih IMF je Slovenija trenutno tretja v EU.

Slovenija se sooča z neprekinjenim nizom kriz od epidemije covida-19 naprej.

Da: Minister je poudaril neprekinjen niz kriz od covida dalje.

Stanje javnih financ v Sloveniji nikakor ni katastrofalno, temveč stabilno.

Da: Minister je izrecno zanikal katastrofalno stanje.

Tednik Demokracija

Fiskalna odgovornost ni birokratska mantra, temveč zaščita države.

Ni omenjeno

Interventni zakon bi lahko imel negativen učinek na javne finance v višini 1,4 odstotka BDP letno.

Da: Ministrstvo ocenjuje negativne učinke na okoli 1,4 odstotka BDP.

Le deset ministrstev in en urad sta se odzvala na poziv k iskanju rezerv.

Da: Besedilo navaja, da se je doslej odzvalo 10 ministrstev in urad.

Največja odstopanja v proračunu se pojavljajo pri stroških dela in izdatkih za zdravstvo.

Da: Besedilo potrjuje največja odstopanja na teh dveh področjih.

Nekateri predstojniki državnih organov so izgubili kompas glede porabe sredstev.

Da: Minister je kritičen do predstojnikov, ki so izgubili kompas.

Odločitve poslancev glede davčnih razbremenitev bodo imele dolgoročne posledice.

Delno: Minister apelira na poslance glede zakona z dolgimi posledicami.

Odzivanje na spremembe v realizaciji proračuna je osnovna naloga ministrstva za finance.

Da: Minister navaja, da je to ena od osnovnih nalog ministrstva.

Predlog interventnega zakona prinaša pomembna fiskalna tveganja brez rešitev za izpad prihodkov.

Da: Minister opozarja na tveganja in pomanjkanje rešitev za izpad.

Proračunski primanjkljaj je treba znižati s 3,4 odstotka na 3,0 odstotka BDP.

Da: Minister pojasnjuje potrebo po znižanju s 3,4 na 3,0 odstotka BDP.

Slovenija je tretja država v EU po višini pomoči za blaženje energetske krize.

Da: Minister navaja, da je Slovenija trenutno tretja v EU po pomoči.

Slovenija se sooča z neprekinjenim nizom kriz od epidemije covida-19 naprej.

Delno: Omenja se čas izjemnih pritiskov in energetska kriza.

Stanje javnih financ v Sloveniji nikakor ni katastrofalno, temveč stabilno.

Da: Minister Boštjančič trdi, da stanje nikakor ni katastrofalno.

Večer

Fiskalna odgovornost ni birokratska mantra, temveč zaščita države.

Ni omenjeno

Interventni zakon bi lahko imel negativen učinek na javne finance v višini 1,4 odstotka BDP letno.

Da: Ministrstvo ocenjuje negativne učinke v tej višini.

Le deset ministrstev in en urad sta se odzvala na poziv k iskanju rezerv.

Da: Navedeno je, da se je doslej odzvalo točno toliko organov.

Največja odstopanja v proračunu se pojavljajo pri stroških dela in izdatkih za zdravstvo.

Da: Besedilo navaja, da tam beležijo največja odstopanja.

Nekateri predstojniki državnih organov so izgubili kompas glede porabe sredstev.

Da: Minister je bil kritičen do predstojnikov s temi besedami.

Odločitve poslancev glede davčnih razbremenitev bodo imele dolgoročne posledice.

Delno: Minister apelira na poslance glede dolgoročnih posledic zakona.

Odzivanje na spremembe v realizaciji proračuna je osnovna naloga ministrstva za finance.

Da: Minister je poudaril, da je to ena njihovih osnovnih nalog.

Predlog interventnega zakona prinaša pomembna fiskalna tveganja brez rešitev za izpad prihodkov.

Da: To je neposreden citat ministra o predlogu zakona.

Proračunski primanjkljaj je treba znižati s 3,4 odstotka na 3,0 odstotka BDP.

Da: Minister je izpostavil potrebo po znižanju na te vrednosti.

Slovenija je tretja država v EU po višini pomoči za blaženje energetske krize.

Da: Minister Boštjančič je to neposredno potrdil v izjavi.

Slovenija se sooča z neprekinjenim nizom kriz od epidemije covida-19 naprej.

Delno: Omenja se čas izjemnih pritiskov in energetska kriza.

Stanje javnih financ v Sloveniji nikakor ni katastrofalno, temveč stabilno.

Delno: Minister omenja pritiske, a poudarja stabilnost sistema.

Žurnal24

Fiskalna odgovornost ni birokratska mantra, temveč zaščita države.

Ni omenjeno

Interventni zakon bi lahko imel negativen učinek na javne finance v višini 1,4 odstotka BDP letno.

Da: Minister je opozoril na negativen učinek v višini 1,4 % BDP.

Le deset ministrstev in en urad sta se odzvala na poziv k iskanju rezerv.

Delno: Minister je dejal le, da so dobili premalo odzivov.

Največja odstopanja v proračunu se pojavljajo pri stroških dela in izdatkih za zdravstvo.

Ni omenjeno

Nekateri predstojniki državnih organov so izgubili kompas glede porabe sredstev.

Ni omenjeno

Odločitve poslancev glede davčnih razbremenitev bodo imele dolgoročne posledice.

Delno: Omenjena so tveganja in izpad prihodkov zaradi predlogov.

Odzivanje na spremembe v realizaciji proračuna je osnovna naloga ministrstva za finance.

Da: Boštjančič je poudaril, da je to ena od osnovnih nalog.

Predlog interventnega zakona prinaša pomembna fiskalna tveganja brez rešitev za izpad prihodkov.

Da: Minister citira opozorila o tveganjih brez rešitev za izpad.

Proračunski primanjkljaj je treba znižati s 3,4 odstotka na 3,0 odstotka BDP.

Da: Minister je omenil znižanje s 3,4 na pod 3 odstotke BDP.

Slovenija je tretja država v EU po višini pomoči za blaženje energetske krize.

Da: Po podatkih IMF je Slovenija tretja v EU po višini pomoči.

Slovenija se sooča z neprekinjenim nizom kriz od epidemije covida-19 naprej.

Da: Države se že od covida naprej soočajo z različnimi krizami.

Stanje javnih financ v Sloveniji nikakor ni katastrofalno, temveč stabilno.

Da: Minister je zagotovil, da stanje nikakor ni katastrofalno.

Analiza sentimenta

entities

• Ministrstvo za finance
• Klemen Boštjančič
• Fiskalni svet
• Veljko Bole
• Slovenija
• Evropska unija
• Vlada Republike Slovenije
• Bruselj
• Državni zbor (DZ)
• Mednarodni denarni sklad (IMF)
• Tretji politični blok
• Evropska komisija

key differences

Bruselj

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v namenu obiska.

Državni zbor (DZ)

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v poudarku na odgovornosti.

Evropska komisija

Le Žurnal24 jo nevtralno omenja kot prejemnico poročila.

Evropska unija

Vsi viri ohranjajo nevtralen, zgolj primerjalni okvir.

Fiskalni svet

RTV ga vidi kot avtoriteto, Žurnal24 le kot nevtralen vir.

Klemen Boštjančič

Večina nevtralna, GOV.SI hvali, Demokracija ostro kritizira.

Mednarodni denarni sklad (IMF)

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)navajanju podatkov.

Ministrstvo za finance

Večina poroča nevtralno, GOV.SI in RTV pa poudarjata odliko.

Slovenija

GOV.SI poudarja stabilnost, Svet24 pa vlogo pomoči IMF.

Tretji politični blok

Prevladuje kritika ministra; večina virov o temi molči.

Veljko Bole

RTV ga vidi kot avtoriteto, Žurnal24 nevtralno, drugi molčijo.

Vlada Republike Slovenije

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v stopnji konkretnosti.

source analyses

24ur

Bruselj

Nevtralno: Omenjen kot lokacija srečanja finančnih ministrov.

Državni zbor (DZ)

Ni omenjeno

Evropska komisija

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena kot primerjalni okvir za energetsko krizo.

Fiskalni svet

Ni omenjeno

Klemen Boštjančič

Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki pojasnjuje ukrepe in razmere.

Mednarodni denarni sklad (IMF)

Ni omenjeno

Ministrstvo za finance

Nevtralno: Omenjeno v vlogi izvajalca nalog in pošiljatelja pozivov.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu stanja financ in višine pomoči.

Tretji politični blok

Ni omenjeno

Veljko Bole

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Omenjena kot organ, ki bo obravnaval predloge rezerv.

Dnevnik

Bruselj

Nevtralno: Omenjen kot lokacija srečanja finančnih ministrov.

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: Omenjen le kot institucija, ki bo odločala o zakonu.

Evropska komisija

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena kot širši okvir za energetsko krizo in pomoč.

Fiskalni svet

Ni omenjeno

Klemen Boštjančič

Nevtralno: Nastopa kot glavni govorec brez meta-vrednotenja avtorja.

Mednarodni denarni sklad (IMF)

Ni omenjeno

Ministrstvo za finance

Nevtralno: Omenjeno v vlogi izvajalca nalog in vira ocen.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu javnih financ in primerjave z EU.

Tretji politični blok

Negativno: Minister kritizira njihov zakon zaradi fiskalnih tveganj.

Veljko Bole

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Omenjena kot organ, ki bo obravnaval predloge ministrstev.

Portal GOV.SI

Bruselj

Nevtralno: omenjen zgolj kot lokacija srečanja finančnih ministrov.

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: minister poslance zgolj poziva k odgovornosti.

Evropska komisija

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: omenjena le kot okvir za primerjavo pomoči in srečanja.

Fiskalni svet

Ni omenjeno

Klemen Boštjančič

Pozitivno: avtor ga predstavi kot odgovornega in preudarnega politika.

Mednarodni denarni sklad (IMF)

Nevtralno: naveden kot vir podatkov o višini pomoči.

Ministrstvo za finance

Pozitivno: opisano kot odgovoren varuh države in javnih financ.

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot stabilna država v zahtevnih okoliščinah.

Tretji politični blok

Ni omenjeno

Veljko Bole

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: omenjena posredno preko resorjev in preteklih mandatov.

Primorske Novice

Bruselj

Nevtralno: Omenjen le kot lokacija srečanja finančnih ministrov.

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: Omenjen kot institucija, ki bo odločala o zakonu.

Evropska komisija

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena kot širši okvir za energetsko krizo in primerjave.

Fiskalni svet

Ni omenjeno

Klemen Boštjančič

Nevtralno: Nastopa kot glavni govorec brez meta-vrednotenja avtorja.

Mednarodni denarni sklad (IMF)

Ni omenjeno

Ministrstvo za finance

Nevtralno: Omenjeno v okviru opravljanja nalog in priprav ocen.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu javnih financ in primerjav z EU.

Tretji politični blok

Negativno: Minister kritizira njihov zakon zaradi fiskalnih tveganj.

Veljko Bole

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Omenjena kot organ, ki bo obravnaval predloge rezerv.

RTV Slovenija

Bruselj

Nevtralno: Omenjen kot lokacija srečanja in cilj poročanja.

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: Omenjen kot organ, ki sprejema odločitve; pozvan k odgovornosti.

Evropska komisija

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena kot okvir za srečanja ministrov in primerjave pomoči.

Fiskalni svet

Pozitivno: Naveden kot avtoritativno opozorilo glede tveganj.

Klemen Boštjančič

Nevtralno: Nastopa kot glavni govorec, podaja pojasnila brez meta-ocen.

Mednarodni denarni sklad (IMF)

Nevtralno: Naveden le kot vir podatkov o višini pomoči.

Ministrstvo za finance

Pozitivno: Izpostavljeno kot odgovorno, transparentno in stabilno.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu javnih financ in primerjav z EU.

Tretji politični blok

Ni omenjeno

Veljko Bole

Pozitivno: Citiran kot strokovna avtoriteta, ki svari pred eksperimenti.

Vlada Republike Slovenije

Ni omenjeno

STA

Bruselj

Ni omenjeno

Državni zbor (DZ)

Ni omenjeno

Evropska komisija

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

Fiskalni svet

Ni omenjeno

Klemen Boštjančič

Nevtralno: Naveden kot govorec, ki pojasnjuje stanje javnih financ.

Mednarodni denarni sklad (IMF)

Ni omenjeno

Ministrstvo za finance

Nevtralno: Omenjeno v kontekstu vodenja resorja in odgovornosti.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot država, katere javne finance so tema razprave.

Tretji politični blok

Ni omenjeno

Veljko Bole

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Omenjena v kontekstu odgovornega ravnanja s financami.

Svet24

Bruselj

Nevtralno: Omenjen kot kraj sestanka in cilj poročanja o scenarijih.

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: Posredno omenjen preko apela poslancem glede odgovornosti.

Evropska komisija

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena kot širši okvir kriz in fiskalnih politik.

Fiskalni svet

Ni omenjeno

Klemen Boštjančič

Nevtralno: Minister je glavni govorec, citiran brez meta-vrednotenja.

Mednarodni denarni sklad (IMF)

Nevtralno: Naveden le kot vir podatkov o višini pomoči.

Ministrstvo za finance

Nevtralno: Omenjeno v kontekstu opravljanja svojih osnovnih nalog.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu stanja javnih financ in pomoči IMF.

Tretji politični blok

Ni omenjeno

Veljko Bole

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Omenjena preko delovanja ministrstev in resorjev.

Tednik Demokracija

Bruselj

Nevtralno: Omenjen kot lokacija srečanja finančnih ministrov.

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: Omenjen le kot institucija, ki bo odločala o zakonu.

Evropska komisija

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena kot širši okvir za energetsko krizo in primerjavo.

Fiskalni svet

Ni omenjeno

Klemen Boštjančič

Negativno: Avtor ga označi za 'kamilico' in pod nadzorom globoke države.

Mednarodni denarni sklad (IMF)

Ni omenjeno

Ministrstvo za finance

Nevtralno: Omenjeno v vlogi izvajalca nalog in ocenjevalca tveganj.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu javnih financ in primerjave z EU.

Tretji politični blok

Negativno: Minister kritizira njihov zakon zaradi fiskalnih tveganj.

Veljko Bole

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Omenjena kot organ, ki bo obravnaval predloge ministrstev.

Večer

Bruselj

Nevtralno: Naveden zgolj kot lokacija srečanja finančnih ministrov.

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: Omenjen le kot institucija, ki bo odločala o zakonu.

Evropska komisija

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: Informativna primerjava višine pomoči in razmer v Evropi.

Fiskalni svet

Ni omenjeno

Klemen Boštjančič

Nevtralno: Govorec, ki opozarja na tveganja; avtor ga ne vrednoti.

Mednarodni denarni sklad (IMF)

Ni omenjeno

Ministrstvo za finance

Nevtralno: Omenjeno v vlogi izvajalca nalog in pripravljavca ocen.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu pomoči in razvojnih posledic zakona.

Tretji politični blok

Negativno: Cilj kritike glede 'opletanja s številkami' in tveganj.

Veljko Bole

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Omenjena kot forum za prihodnjo razpravo o ukrepih.

Žurnal24

Bruselj

Nevtralno: Omenjen kot destinacija, kamor so poslali scenarij.

Državni zbor (DZ)

Ni omenjeno

Evropska komisija

Nevtralno: Omenjena kot prejemnica poročila o primanjkljaju.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu srečanj ministrov in primerjav.

Fiskalni svet

Nevtralno: Predsednik sveta citiran kot opozorilni glas o tveganjih.

Klemen Boštjančič

Nevtralno: Govorec, ki pojasnjuje stanje in se odziva na očitke.

Mednarodni denarni sklad (IMF)

Nevtralno: Naveden kot vir podatkov o višini pomoči.

Ministrstvo za finance

Nevtralno: Omenjeno v vlogi izvajalca nalog in pripravljavca poročil.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu javnih financ in primerjave pomoči.

Tretji politični blok

Ni omenjeno

Veljko Bole

Nevtralno: Citiran kot strokovna avtoriteta glede javnih financ.

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Implicirana preko delovanja ministrstev in resorjev.

Viri

articles

• article order

  5

  body

  z navedbami ministra v 7. in 9. odstavku Ljubljana, 06. maja (STA) - Stanje javnih financ v Sloveniji po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča nikakor ni katastrofalno, je daleč od tega. "Res pa je, da živimo v času izjemnih pritiskov na javne finance, na katere mora odgovorna ...

  language

  slv

  published at

  2026-05-06T14:06:15

  source

  STA

  title

  Boštjančič: Stanje javnih financ daleč od katastrofalnega (dopolnjeno)

  url

  https://www.sta.si/3552225/

• article order

  7

  body

  "V zadnjih dneh poslušamo veliko dramatičnih ocen o stanju javnih financ, zato želim zelo jasno in neposredno povedati, da stanje javnih financ v Sloveniji nikakor ni katastrofalno. Daleč od tega," je v izjavi za javnost dejal minister za finance Klemen Boštjančič in dodal, da "živimo v času izjemnih pritiskov na javne finance". Odgovorna politika mora po njegovih besedah na omenjene pritiske reagirali resno in pravočasno. "To ni nobena slovenska posebnost, to je realnost celotne Evrope. Praktično od obdobja covida naprej se države soočamo z neprekinjenim nizom kriz. Najprej epidemija, nato energetska kriza, inflacijski pritiski, trgovinske vojne, motnje na trgih energentov in surovin ter povečani stroški financiranja," je naštel minister. Po Boštjančičevih besedah so se finančni ministri Evropske unije (EU) ta teden na skupnem srečanju v Bruslju največ časa pogovarjali prav o ukrepih za blaženje energetske krize in posledicah, ki jih imajo ti ukrepi za fiskalno politiko držav članic. Minister je nadalje navedel, da podatki mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki jih je slišal na sestanku v Bruslju, kažejo, da je Slovenija trenutno tretja država v EU-ju po višini pomoči, ki jo namenja ukrepom za blaženje energetske krize. "To pomeni, da smo reagirali in zaščitili ljudi in gospodarstvo, ko je to bilo najbolj potrebno. Potrebujemo pa fiskalni prostor, da bomo lahko to počeli še naprej," je poudaril Boštjančič in dodal, da odzivanje ministrstva za finance na spremembe v realizaciji proračuna zaradi opisanih okoliščin ni nobena "izredna situacija", saj da je to ena od osnovnih nalog ministrstva. Zato so tudi pozvali državne resorje k pripravi ukrepov za zategovanje pasu. Največja odstopanja trenutno po njegovih besedah zaznavajo predvsem pri stroških dela in pri izdatkih za zdravstvo. "To ni presenečenje. Gre za področji, kjer smo kot država v zadnjih letih zavestno namenili bistveno več sredstev za ljudi, za javne storitve in za stabilnost sistema. Je pa res, da so nekateri predstojniki organov, lahko rečem, kar izgubili kompas glede ukrepov, ki so bili mišljeni kot možnost, ne pa pravica," je opozoril minister in dodal, da je treba najti rezerve tam, kjer je to mogoče. "Scenarij, ki smo ga poslali v Bruselj, bi držal v primeru, če se nič ne spremeni. Mi se trudimo, da se kaj spremeni," je sklenil. Po ministrovih besedah se je na poziv odzvalo deset ministrstev in en urad, kar je "premalo", zato bodo državne institucije ponovno pozvali k "odgovorni in samokritični drži", nato pa bo ministrstvo samo predlagalo možne ukrepe. Kot je pojasnil, je treba poiskati rezerve, da se bo primanjkljaj za letos lahko znižal s 3,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) na 3,0 odstotka. Ob tem pa je opozoril na posledice interventnega zakona, za katerega na ministrstvu negativne učinke ocenjujejo na okoli 1,4 odstotka BDP-ja na leto. Boštjančič je apeliral tudi na odgovornost poslancev državnega zbora (DZ), ki bodo v naslednjih dneh sprejemali odločitve, ki bodo imele dolgotrajne posledice za državo še dolgo po koncu tega mandata. "Tu nimam v mislih samo ukrepov, ki bodo na mizi glede omejevanja porabe proračunskih uporabnikov, ampak predvsem predlog interventnega zakona. Na ministrstvu za finance namreč z zaskrbljenostjo spremljamo, s kakšno lahkoto se opleta s številkami, kot da smo še vedno v predvolilnem obdobju," je posvaril Boštjančič in dodal, da številni ekonomisti opozarjajo, ne nazadnje tudi predsednik fiskalnega sveta, da predlog intervencijskega zakona prinaša velika fiskalna tveganja brez jasnih rešitev za nadomeščanje izpada proračunskih prihodkov. "Dr. Bole (Velimir Bole, op. n.) na primer pravi, da Slovenija sicer nima krize javnih financ, nima pa niti prostora za nepremišljene eksperimente z javnofinančnimi prihodki ter da Slovenija že ima zgodovinsko izkušnjo, ko je že imela razvojno davčni val optimizma v letih 2006 do 2008," je nadaljeval Boštjančič in pristavil, da se fiskalni prostor lahko izjemno hitro preveč zoži, če sprejemamo davčne razbremenitve brez jasnega pokritja. "To se nam je takrat zgodilo pred finančno krizo in mislim, da bi se iz tega lahko nekaj naučili," je sklenil. "Želim biti zelo jasen. Fiskalna odgovornost ni birokratska mantra ministra za finance ali ministrstva za finance. Fiskalna odgovornost pomeni zaščito države. V tem mandatu smo ves čas imeli zaupanje mednarodnih finančnih inštitucij, najboljše bonitetne ocene. In da spomnim, ko smo prevzeli posle, smo bili daleč od triodstotnega primanjkljaja, čeprav so danes ti isti ljudje najbolj glasni kritiki proračunskega stanja," je še poudaril. Za konec je napovedal, da bo ministrstvo še naprej odgovorno upravljalo javne finance, skrbelo, da Slovenija ostane stabilna, socialna in razvojno usmerjena država in pravočasno opozarjalo na tveganja. Ministrstvo je po njegovih besedah v trenutnem mandatu naredilo podatke o državnem proračunu še bolj dostopne, ljudje pa si jih lahko pogledajo na proračun.gov.si.

  language

  slv

  published at

  2026-05-06T14:40:58

  source

  RTV Slovenija

  title

  Boštjančič: Stanje javnih financ nikakor ni katastrofalno, a treba bo poiskati rezerve

  url

  https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/bostjancic-stanje-javnih-financ-nikakor-ni-katastrofalno-a-treba-bo-poiskati-rezerve/781385

• article order

  6

  body

  Stanje javnih financ v Sloveniji po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča nikakor ni katastrofalno, je daleč od tega. "Res pa je, da živimo v času izjemnih pritiskov na javne finance, na katere mora odgovorna politika reagirati pravočasno," je opozoril in znova pozval vse proračunske uporabnike, da poiščejo rezerve. "To ni slovenska posebnost, to je realnost celotne Evrope. Zato smo finančni ministri EU ta teden v Bruslju največ časa namenili ukrepom zaradi energetske krize," je Klemen Boštjančič povedal o razmerah na področju javnih financ. Dodal je, da je Slovenija trenutno tretja država v EU po višini pomoči, namenjene ukrepom za blaženje energetske krize. "To pomeni, da smo reagirali in zaščitili ljudi in gospodarstvo," je dejal. Odzivanje ministrstva na spremembe v realizaciji proračuna po njegovih besedah tako ni nobena izredna situacija, saj je to ena od njegovih osnovnih nalog. "Ko zaznamo odstopanja, smo dolžni ukrepati. Zato smo resorjem poslali poziv k pripravi ukrepov," je poudaril. Največja odstopanja beležijo pri stroških dela in izdatkih za zdravstvo, kar pa po njegovih besedah ni presenečenje. "Gre za področji, kjer smo kot država zavestno namenili bistveno več sredstev za ljudi, javne storitve in stabilnost sistema," je izpostavil. Minister je bil ob tem kritičen do nekaterih predstojnikov organov, "saj lahko rečem, da so izgubili kompas glede ukrepov, ki so bili mišljeni kot možnost, ne pa pravica". Kritičen je bil tudi do proračunskih uporabnikov, ki predlogov za iskanje rezerv ministrstvu niso predložili. Doslej se je odzvalo 10 ministrstev in en urad. "O tem bomo v četrtek govorili tudi na vladi in institucije ponovno pozvali k oddaji predlogov," je napovedal.

  language

  slv

  published at

  2026-05-06T14:09:24

  source

  24ur

  title

  Boštjančič: Stanje javnih financ daleč od katastrofalnega

  url

  https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bostjancic-stanje-javnih-financ-dalec-od-katastrofalnega.html

• article order

  1

  body

  Stanje javnih financ v Sloveniji po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča nikakor ni katastrofalno, je daleč od tega. "Res pa je, da živimo v času izjemnih pritiskov na javne finance, na katere mora odgovorna politika reagirati pravočasno," je opozoril in znova pozval vse proračunske uporabnike, da poiščejo rezerve. "To ni slovenska posebnost, to je realnost celotne Evrope. Zato smo finančni ministri EU ta teden v Bruslju največ časa namenili ukrepom zaradi energetske krize," je povedal finančni minister Klemen Boštjančič v izjavi o razmerah na področju javnih financ. Dodal je, da je Slovenija trenutno tretja država v EU po višini pomoči, namenjene ukrepom za blaženje energetske krize. "To pomeni, da smo reagirali in zaščitili ljudi in gospodarstvo," je dejal. Odzivanje ministrstva na spremembe v realizaciji proračuna po njegovih besedah tako ni nobena izredna situacija, saj je to ena od njegovih osnovnih nalog. "Ko zaznamo odstopanja, smo dolžni ukrepati. Zato smo resorjem poslali poziv k pripravi ukrepov," je poudaril. Največja odstopanja beležijo pri stroških dela in izdatkih za zdravstvo, kar pa po njegovih besedah ni presenečenje. "Gre za področji, kjer smo kot država zavestno namenili bistveno več sredstev za ljudi, javne storitve in stabilnost sistema," je izpostavil. Minister je bil ob tem kritičen do nekaterih predstojnikov organov, "saj lahko rečem, da so izgubili kompas glede ukrepov, ki so bili mišljeni kot možnost, ne pa pravica". Kritičen je bil tudi do proračunskih uporabnikov, ki predlogov za iskanje rezerv ministrstvu niso predložili. Doslej se je odzvalo 10 ministrstev in en urad. "O tem bomo v četrtek govorili tudi na vladi in institucije ponovno pozvali k oddaji predlogov," je napovedal. Boštjančič je opozoril tudi na posledice interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v tretjem političnem bloku in o katerem bo DZ odločal v ponedeljek. "Apeliram tudi na odgovornost poslancev. Odločitve, ki jih bomo sprejemali naslednje dni, bodo imele posledice še dolgo," je opozoril. Ponovil je, da na ministrstvu z zaskrbljenostjo spremljajo predlog tega zakona: "Predvsem to, s kakšno lahkoto se opleta s številkami, kot da smo še vedno v predvolilnem obdobju, kar pa nismo. In da prinaša pomembna fiskalna tveganja brez jasnih rešitev za nadomeščanje izpada prihodkov." Po njegovih navedbah ima Slovenija zgodovinsko izkušnjo z razvojnim davčnim valom optimizma med letoma 2006 in 2008 in tem, kako hitro se lahko fiskalni prostor zoži, če sprejemamo davčne razbremenitve brez jasnega pokritja izpada prihodkov. "To se nam je takrat zgodilo pred finančno krizo in mislim, da bi se iz tega lahko nekaj naučili. Fiskalna odgovornost ni birokratska mantra ministra ali ministrstva za finance, ampak pomeni zaščito države," je dodal. Kot je pojasnil, je treba poiskati rezerve, da se bo primanjkljaj za letos lahko s 3,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) znižal na tri odstotke. Ob tem je opozoril na posledice interventnega zakona, katerega negativne učinke na ministrstvu ocenjujejo na okoli 1,4 odstotka BDP na leto. Državni proračun je v prvih štirih mesecih leta vknjižil 423 milijonov evrov primanjkljaja, potem ko je bil v enakem času lani ta pri 272 milijonih evrov. Aprila je proračun izkazal 320 milijonov evrov presežka.

  language

  slv

  published at

  2026-05-06T14:25:06

  source

  Dnevnik

  title

  Boštjančič: "Javne finance so daleč od katastrofe"

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/bostjancic-javne-finance-dalec-od-katastrofe-2800734/

• article order

  0

  body

  "Res pa je, da živimo v času izjemnih pritiskov na javne finance, na katere mora odgovorna politika reagirati pravočasno," je opozoril Klemen Boštjančič in znova pozval vse proračunske uporabnike, da poiščejo rezerve. "To ni slovenska posebnost, to je realnost celotne Evrope. Zato smo finančni ministri EU ta teden v Bruslju največ časa namenili ukrepom zaradi energetske krize," je povedal v današnji izjavi o razmerah na področju javnih financ. Dodal je, da je Slovenija trenutno tretja država v EU po višini pomoči, namenjene ukrepom za blaženje energetske krize. "To pomeni, da smo reagirali in zaščitili ljudi in gospodarstvo," je dejal. Odzivanje ministrstva na spremembe v realizaciji proračuna po njegovih besedah tako ni nobena izredna situacija, saj je to ena od njegovih osnovnih nalog. "Ko zaznamo odstopanja, smo dolžni ukrepati. Zato smo resorjem poslali poziv k pripravi ukrepov," je poudaril. Največja odstopanja beležijo pri stroških dela in izdatkih za zdravstvo, kar pa po njegovih besedah ni presenečenje. "Gre za področji, kjer smo kot država zavestno namenili bistveno več sredstev za ljudi, javne storitve in stabilnost sistema," je izpostavil. Minister je bil ob tem kritičen do nekaterih predstojnikov organov, "saj lahko rečem, da so izgubili kompas glede ukrepov, ki so bili mišljeni kot možnost, ne pa pravica". Kritičen je bil tudi do proračunskih uporabnikov, ki predlogov za iskanje rezerv ministrstvu niso predložili. Doslej se je odzvalo 10 ministrstev in en urad. "O tem bomo v četrtek govorili tudi na vladi in institucije ponovno pozvali k oddaji predlogov," je napovedal. Boštjančič je opozoril tudi na posledice interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v tretjem političnem bloku in o katerem bo DZ odločal v ponedeljek. "Apeliram tudi na odgovornost poslancev. Odločitve, ki jih bomo sprejemali naslednje dni, bodo imele posledice še dolgo," je opozoril. Ponovil je, da na ministrstvu z zaskrbljenostjo spremljajo predlog tega zakona: "Predvsem to, s kakšno lahkoto se opleta s številkami, kot da smo še vedno v predvolilnem obdobju, kar pa nismo. In da prinaša pomembna fiskalna tveganja brez jasnih rešitev za nadomeščanje izpada prihodkov." Kot je pojasnil, je treba poiskati rezerve, da se bo primanjkljaj za letos lahko znižal s 3,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) na 3,0 odstotka. Ob tem pa je opozoril na posledice interventnega zakona, za katerega na ministrstvu negativne učinke ocenjujejo na okoli 1,4 odstotka BDP na leto.

  language

  slv

  published at

  2026-05-06T14:03:20

  source

  Večer

  title

  Boštjančič o interventnem zakonu: Prinaša pomembna tveganja brez jasnih rešitev za nadomeščanje izpada

  url

  https://vecer.com/slovenija/bostjancic-o-interventnem-zakonu-prinasa-pomembna-tveganja-brez-jasnih-resitev-za-nadomescanje-izpada-10413910

• article order

  2

  body

  Stanje javnih financ v Sloveniji po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča nikakor ni katastrofalno, je daleč od tega. "Res pa je, da živimo v času izjemnih pritiskov na javne finance, na katere mora odgovorna politika reagirati pravočasno," je opozoril in znova pozval vse proračunske uporabnike, da poiščejo rezerve. "To ni slovenska posebnost, to je realnost celotne Evrope. Zato smo finančni ministri EU ta teden v Bruslju največ časa namenili ukrepom zaradi energetske krize," je povedal v današnji izjavi o razmerah na področju javnih financ. Dodal je, da je Slovenija trenutno tretja država v EU po višini pomoči, namenjene ukrepom za blaženje energetske krize. "To pomeni, da smo reagirali in zaščitili ljudi in gospodarstvo," je dejal. Odzivanje ministrstva na spremembe v realizaciji proračuna po njegovih besedah tako ni nobena izredna situacija, saj je to ena od njegovih osnovnih nalog. "Ko zaznamo odstopanja, smo dolžni ukrepati. Zato smo resorjem poslali poziv k pripravi ukrepov," je poudaril. Največja odstopanja beležijo pri stroških dela in izdatkih za zdravstvo, kar pa po njegovih besedah ni presenečenje. "Gre za področji, kjer smo kot država zavestno namenili bistveno več sredstev za ljudi, javne storitve in stabilnost sistema," je izpostavil. Minister je bil ob tem kritičen do nekaterih predstojnikov organov, "saj lahko rečem, da so izgubili kompas glede ukrepov, ki so bili mišljeni kot možnost, ne pa pravica". Kritičen je bil tudi do proračunskih uporabnikov, ki predlogov za iskanje rezerv ministrstvu niso predložili. Doslej se je odzvalo 10 ministrstev in en urad. "O tem bomo v četrtek govorili tudi na vladi in institucije ponovno pozvali k oddaji predlogov," je napovedal. Boštjančič je opozoril tudi na posledice interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v tretjem političnem bloku in o katerem bo DZ odločal v ponedeljek. "Apeliram tudi na odgovornost poslancev. Odločitve, ki jih bomo sprejemali naslednje dni, bodo imele posledice še dolgo," je opozoril. Ponovil je, da na ministrstvu z zaskrbljenostjo spremljajo predlog tega zakona: "Predvsem to, s kakšno lahkoto se opleta s številkami, kot da smo še vedno v predvolilnem obdobju, kar pa nismo. In da prinaša pomembna fiskalna tveganja brez jasnih rešitev za nadomeščanje izpada prihodkov." Kot je pojasnil, je treba poiskati rezerve, da se bo primanjkljaj za letos lahko znižal s 3,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) na 3,0 odstotka. Ob tem pa je opozoril na posledice interventnega zakona, za katerega na ministrstvu negativne učinke ocenjujejo na okoli 1,4 odstotka BDP na leto. Boštjančič je sicer pod precejšnjim nadzorom globoke države, ki ga sumi sodelovanja s "sovražnikom".

  language

  slv

  published at

  2026-05-06T13:55:52

  source

  Tednik Demokracija

  title

  Boštjančič še naprej "kamilica", češ nič ni narobe z javnimi financami

  url

  https://demokracija.si/fokus/bostjancic-se-naprej-kamilica-ces-nic-ni-narobe-z-javnimi-financami/

• article order

  11

  body

  To view this video please enable JavaScript, and consider upgrading to a web browser that supports HTML5 video "Stanje javnih financ v Sloveniji ni katastrofično. Daleč od tega. Je pa res, da živimo v času izjemnih pritiskov na javne finance. In odgovorna politika se mora na te pritiske odzvati pravočasno in resno," je dejal minister. Kot je pojasnil, se države praktično od obdobja epidemije covida-19 naprej soočajo z neprekinjenim nizom kriz - od epidemije, energetske krize in inflacijskih pritiskov do trgovinskih vojn, motenj na trgih energentov in surovin ter povečanih stroškov financiranja. O teh pritiskih so po ministrovih besedah razpravljali tudi finančni ministri Evropske unije na nedavnem srečanju v Bruslju, kjer je bila velika pozornost namenjena ukrepom zaradi energetske krize in njihovim posledicam za fiskalne politike držav članic. Na tveganja in pritiske opozarjajo tudi mednarodne institucije. Minister je ob tem poudaril, da je Slovenija po podatkih Mednarodnega denarnega sklada trenutno tretja država v Evropski uniji po višini pomoči, namenjene ukrepom za blaženje posledic energetske krize. "To pomeni, da smo reagirali in zaščitili ljudi ter gospodarstvo, ko je bilo to najbolj potrebno. Seveda pa potrebujemo fiskalni prostor, da bomo lahko to počeli še naprej," je poudaril. Minister je pojasnil, da odzivanje Ministrstva za finance na spremembe v realizaciji proračuna ni izredna situacija, temveč osnovna naloga ministrstva. "Ko zaznamo odstopanja, smo dolžni ukrepati. Zato smo tudi resorjem poslali poziv k pripravi ukrepov. Ne zato ker bi bilo stanje izredno, ampak zato, ker ravnamo odgovorno," je dejal. Največja odstopanja se trenutno beležijo predvsem pri stroških dela in pri izdatkih za zdravstvo. Minister je poudaril, da gre za področji, v kateri je država v zadnjih letih zavestno namenila več sredstev - za ljudi, javne storitve in stabilnost sistema. Hkrati pa je opozoril, da so spremembe, povezane z zakonskimi obveznostmi, trajne, zato je treba poiskati rezerve tam, kjer je to mogoče. Ministrstvo za finance je resorje že pozvalo k pripravi predlogov ukrepov. Po ministrovih besedah se je odzvalo deset ministrstev in en urad, kar ocenjuje kot premalo. Zato bodo institucije ponovno pozvali k odgovornemu in samokritičnemu pristopu, nato pa bo ministrstvo predlagalo možne ukrepe. Minister je pozval tudi k odgovornosti poslancev Državnega zbora. Kot je dejal, bodo imele odločitve, ki se sprejemajo danes, posledice še dolgo po koncu tega mandata. Ob tem je posebej opozoril na predlog interventnega zakona, ki ga na Ministrstvu za finance spremljajo z zaskrbljenostjo. Po njegovih besedah predlog prinaša pomembna fiskalna tveganja, predvsem če ne bodo jasno opredeljeni načini za nadomeščanje morebitnega izpada prihodkov. "Fiskalna odgovornost ni birokratska mantra Ministrstva za finance. Fiskalna odgovornost pomeni zaščito države," je poudaril minister. Ob tem je spomnil, da je Slovenija v tem mandatu ohranila zaupanje mednarodnih finančnih institucij in visoke bonitetne ocene. Ministrstvo za finance bo zato po njegovih besedah še naprej odgovorno upravljalo javne finance, pravočasno opozarjalo na tveganja ter skrbelo, da Slovenija tudi v zahtevnih časih ostane stabilna, socialna in razvojno usmerjena država. Minister je državljanke in državljane ob koncu pozval, naj si sami ustvarijo mnenje na podlagi podatkov. Spomnil je, da so podatki o državnem proračunu še bolj dostopni na spletni strani proracun.gov.si, kjer so objavljeni tudi podatki za obdobja preteklih vlad. "Vsak si lahko sam ustvari mnenje o tem, kaj govorijo številke in kaj ustvarja politična ali medijska propaganda," je sklenil minister Boštjančič.

  language

  slv

  published at

  2026-05-06T15:33:58

  source

  Portal GOV.SI

  title

  Minister Boštjančič: Slovenija ostaja stabilna, a je fiskalna odgovornost nujna

  url

  https://www.gov.si/novice/2026-05-06-minister-bostjancic-slovenija-ostaja-stabilna-a-je-fiskalna-odgovornost-nujna/

• article order

  10

  body

  Finančni minister je zagotovil, da področje glede stanja javnih financ nikakor ni katastrofalno. Minister za finance Klemen Boštjančič je zaradi vse več očitkov glede stanja javnih financ podal izjavo. "V zadnjih dneh poslušamo veliko dramatičnih ocen o stanju javnih financ," je začel Boštjančič. Dejal je, da stanje v Sloveniji ni katastrofalno, daleč od tega, je pa res da živimo v času pritiskov na javne finance, odgovorna politika pa mora na to reagirati pravočasno in urgentno. Dejal je, da se države že od covida naprej soočajo z različnimi krizami. Zato so se po njegovih besedah finančni ministri EU največ časa pogovarjali prav o ukrepih energetske krize in posledicah. Po podatkih IMF je Slovenija trenutno tretja država v EU po višini pomoči, namenjeni za ukrepe za blaženje posledic energetske krize. Odzivanje ministrstva na spremembe v realizaciji proračuna po njegovih besedah tako ni nobena izredna situacija, saj je to ena od njegovih osnovnih nalog. "Ko zaznamo odstopanja, smo dolžni ukrepati. Zato smo resorjem poslali poziv k pripravi ukrepov," je poudaril. Scenarij, ki so ga poslali v Bruselj, bi držal v primeru, če se ne bi nič spremenilo. Pozvali so institucije k ukrepom za znižanje odhodkov, saj država zaznava odstopanja v javnih financ. Dejal je, da so dobili premalo odzivov, zaradi česar bodo ponovno pozvali institucije, da so odgovorne in samokritične, šele nato pa bodo predlagali možne ukrepe. Dejal je, da ga ministrstvo za finance z zaskrbljenostjo spremlja, predvsem, "s kakšno lahkoto se opleta s številkami, kot da smo še vedno v predvolilnem obdobju. No, nismo". Izpostavil je, da številni ekonomisti, tako kot predsednik Fiskalnega sveta, opozarjajo, da predlog prinaša pomembna fiskalna tveganja brez jasnih rešitev za nadomeščanje izpada prihodkov. "Dr. Bole pravi, da Slovenija sicer nima krize javnih financ, nima pa niti prostora za nepremišljene eksperimente z javnofinančnimi prihodki," je citiral Boštjančič ter omenil dogajanje pred finančno krizo leta 2008, iz česar bi se morali nekaj naučiti. V poročilu, ki so ga poslali Evropski komisiji, so na ministrstvu ocenili, da bi bil primanjkljaj v letošnjem letu po tako imenovanem spontanem scenariju, torej da ne posežejo v odhodke, znašal 3,4 odstotka. "Jasno je, koliko je treba narediti, da pridemo pod 3 odstotke. Torej, dobre 0,4 odstotka BDP-ja," je pripomnil. Opozoril je, da bi bil v primeru interventnega zakona na letnem nivoju negativen učinek na javne finance okoli 1,4 odstotka BDP-ja. Boštjančič je še dejal, da bodo pozvali vse resorje, naj poskušajo znotraj sebe najti rezerve in tudi druge proračunske uporabnike.

  language

  slv

  published at

  2026-05-06T13:52:56

  source

  Žurnal24

  title

  Boštjančič: "Opleta se s številkami, kot da smo še v predvolilnem času"

  url

  https://www.zurnal24.si/slovenija/bostjancic-opleta-se-s-stevilkami-kot-da-smo-se-v-predvolilnem-casu-458633

• article order

  9

  body

  Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo. Kot je dejal takoj v uvodu, v zadnjem času poslušamo veliko dramatičnih ocen o stanju javnih financ, zato je jasno povedal: "Stanje javnih financ v Sloveniji nikakor ni katastrofalno. Daleč od tega. Res pa je, da živimo v času izjemnih pritiskov na javne finance, odgovorna politika pa mora na te pritiske reagirati pravočasno in resno. To ni nobena slovenska posebnost, ampak realnost Evrope." Minister je poudaril, da se vse od obdobja covida države v Evropski uniji soočajo z neprekinjenim nizom kriz. Po epidemiji je sledila energetska kriza, nato inflacijski pritiski, trgovinske vojne, motnje na trgih energentov in surovin ter povečani stroški financiranja. "Zato smo se finančni ministri EU na zadnjem sestanku v Bruslju ta teden največ pogovarjali prav o ukrepih zaradi energetske krize in posledicah, ki jih ukrepi imajo na fiskalne politike vseh držav," je dejal Boštjančič. Kot je izpostavil, je po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Slovenija trenutno tretja država v EU po višini pomoči, namenjene ukrepom za blaženje energetske krize. "To pomeni, da smo reagirali in zaščitili ljudi in gospodarstvo, ko je bilo to najbolj potrebno. Potrebujemo pa fiskalni prostor, da bomo to lahko počeli tudi naprej." Boštjančič je povedal, da odzivanje ministrstva za finance na spremembe v realizaciji proračuna ni nobena izredna situacija, ampak ena osnovnih nalog ministrstva. Zato so resorjem tudi poslali poziv k pripravi ukrepov. Kot je dejal, največja odstopanja trenutno beležijo pri stroških dela in izdatkih za zdravstvo, kar ni presenetljivo. "Gre za področji, kjer smo v zadnjih letih zavestno namenili več sredstev. Res pa je, da so nekateri predstojniki organov izgubili kompas pri ukrepih, ki so bili mišljeni kot možnost in ne kot pravica. Seveda je tudi njihova odgovornost in ogledalo," je povedal finančni minister in dodal, da morajo biti pošteni do ljudi. "Zavedamo se, da so te spremembe trajne, zato je prav, da rezerve iščemo tam, kjer je to mogoče. Scenarij, ki smo ga poslali v Bruselj, bi držal v primeru, če se nič ne spremeni. Mi delamo na tem, da do sprememb pride." Po njegovih besedah so dobili premalo predlogov, odzvalo se je 10 ministrstev in en urad, zato bodo institucije ponovno pozvali, da so odgovorne in samokritične, nato pa bodo predlagali možne ukrepe. "Danes apeliram na odgovornost poslancev. Odločitve, ki jih bomo sprejemali naslednje dni, bodo imele posledice še dolgo po izteku tega mandata. Ne mislim samo na ukrepe pri omejevanju porabe proračunskih porabnikov, ampak predvsem na predlog interventnega zakona. Na ministrstvu z zaskrbljenostjo spremljamo predlog tega zakona, predvsem to, s kakšno lahkoto se opleta s številkami, kot bi bili še vedno v predvolilnem obdobju," je govoril Boštjančič.

  language

  slv

  published at

  2026-05-06T13:31:34

  source

  Svet24

  title

  Boštjančič: S številkami opletajo, kot bi bili še v predvolilnem obdobju

  url

  https://svet24.si/novice/slovenija/bostjancic-minister-javne-finance-1897436

• article order

  3

  body

  Stanje javnih financ v Sloveniji po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča nikakor ni katastrofalno, je daleč od tega. "Res pa je, da živimo v času izjemnih pritiskov na javne finance, na katere mora odgovorna politika reagirati pravočasno," je opozoril in znova pozval vse proračunske uporabnike, da poiščejo rezerve. LJUBLJANA > "To ni slovenska posebnost, to je realnost celotne Evrope. Zato smo finančni ministri EU ta teden v Bruslju največ časa namenili ukrepom zaradi energetske krize," je povedal v današnji izjavi o razmerah na področju javnih financ. Dodal je, da je Slovenija trenutno tretja država v EU po višini pomoči, namenjene ukrepom za blaženje energetske krize. "To pomeni, da smo reagirali in zaščitili ljudi in gospodarstvo," je dejal. Odzivanje ministrstva na spremembe v realizaciji proračuna po njegovih besedah tako ni nobena izredna situacija, saj je to ena od njegovih osnovnih nalog. "Ko zaznamo odstopanja, smo dolžni ukrepati. Zato smo resorjem poslali poziv k pripravi ukrepov," je poudaril. Največja odstopanja beležijo pri stroških dela in izdatkih za zdravstvo, kar pa po njegovih besedah ni presenečenje. "Gre za področji, kjer smo kot država zavestno namenili bistveno več sredstev za ljudi, javne storitve in stabilnost sistema," je izpostavil. Minister je bil ob tem kritičen do nekaterih predstojnikov organov, "saj lahko rečem, da so izgubili kompas glede ukrepov, ki so bili mišljeni kot možnost, ne pa pravica". Kritičen je bil tudi do proračunskih uporabnikov, ki predlogov za iskanje rezerv ministrstvu niso predložili. Doslej se je odzvalo 10 ministrstev in en urad. "O tem bomo v četrtek govorili tudi na vladi in institucije ponovno pozvali k oddaji predlogov," je napovedal. Boštjančič je opozoril tudi na posledice interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v tretjem političnem bloku in o katerem bo DZ odločal v ponedeljek. "Apeliram tudi na odgovornost poslancev. Odločitve, ki jih bomo sprejemali naslednje dni, bodo imele posledice še dolgo," je opozoril. Ponovil je, da na ministrstvu z zaskrbljenostjo spremljajo predlog tega zakona: "Predvsem to, s kakšno lahkoto se opleta s številkami, kot da smo še vedno v predvolilnem obdobju, kar pa nismo. In to, da prinaša pomembna fiskalna tveganja brez jasnih rešitev za nadomeščanje izpada prihodkov." Po njegovih navedbah ima Slovenija zgodovinsko izkušnjo z razvojnim davčnim valom optimizma med letoma 2006 in 2008 in tem, kako hitro se lahko fiskalni prostor zoži, če sprejemamo davčne razbremenitve brez jasnega pokritja izpada prihodkov. "To se nam je takrat zgodilo pred finančno krizo in mislim, da bi se iz tega lahko nekaj naučili. Fiskalna odgovornost ni birokratska mantra ministra ali ministrstva za finance, ampak pomeni zaščito države," je dodal. Kot je pojasnil, je treba poiskati rezerve, da se bo primanjkljaj za letos lahko znižal s 3,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) na 3,0 odstotka. Ob tem pa je opozoril na posledice interventnega zakona, za katerega na ministrstvu negativne učinke ocenjujejo na okoli 1,4 odstotka BDP na leto. Očitke, da je k temu pripomogla plačna reforma, je zavrnil in opozoril, da je del stroškov dela neposredno resda povezan s tem, saj so plačna nesorazmerja začeli popravljati po 15 letih, del pa bi rasel tudi sicer. "Če zaposliš nove ljudi v zdravstvu, šolstvu, raziskovalnih dejavnostih, socialnih zavodih, to pomeni večje stroške dela," je povedal. Je pa opozoril na uvedbo fleksibilnejšega nagrajevanja, pri katerem pa so nekateri zlasti v šolstvu in zdravstvu šli čez mejo. "V enem delu javnega sektorja so predvidene ukrepe zelo široko uporabili," je dejal.

  language

  slv

  published at

  2026-05-06T15:00:06

  source

  Primorske Novice

  title

  Boštjančič: Stanje javnih financ daleč od katastrofalnega

  url

  https://primorske.svet24.si/slovenija/bostjancic-stanje-javnih-financ-dalec-od-katastrofalnega

source scope

analyzed source count

10

omitted articles

• article order

  11

  body

  Minister za finance Klemen Boštjančič je poudaril, da stanje javnih financ v Sloveniji ni katastrofično, vendar pa se država, tako kot celotna Evropa, sooča z izjemnimi pritiski na javne finance. Ti po njegovih besedah zahtevajo pravočasen, resen in odgovoren odziv politike. "Stanje javnih financ v Sloveniji ni katastrofično. Daleč od tega. Je pa res, da živimo v času izjemnih pritiskov na javne finance. In odgovorna politika se mora na te pritiske odzvati pravočasno in resno," je dejal minister. Kot je pojasnil, se države praktično od obdobja epidemije covida-19 naprej soočajo z neprekinjenim nizom kriz - od epidemije, energetske krize in inflacijskih pritiskov do trgovinskih vojn, motenj na trgih energentov in surovin ter povečanih stroškov financiranja. O teh pritiskih so po ministrovih besedah razpravljali tudi finančni ministri Evropske unije na nedavnem srečanju v Bruslju, kjer je bila velika pozornost namenjena ukrepom zaradi energetske krize in njihovim posledicam za fiskalne politike držav članic. Na tveganja in pritiske opozarjajo tudi mednarodne institucije. Minister je ob tem poudaril, da je Slovenija po podatkih Mednarodnega denarnega sklada trenutno tretja država v Evropski uniji po višini pomoči, namenjene ukrepom za blaženje posledic energetske krize. "To pomeni, da smo reagirali in zaščitili ljudi ter gospodarstvo, ko je bilo to najbolj potrebno. Seveda pa potrebujemo fiskalni prostor, da bomo lahko to počeli še naprej," je poudaril. Odzivanje na proračunska odstopanja je osnovna naloga Ministrstva za finance Minister je pojasnil, da odzivanje Ministrstva za finance na spremembe v realizaciji proračuna ni izredna situacija, temveč osnovna naloga ministrstva. "Ko zaznamo odstopanja, smo dolžni ukrepati. Zato smo tudi resorjem poslali poziv k pripravi ukrepov. Ne zato ker bi bilo stanje izredno, ampak zato, ker ravnamo odgovorno," je dejal. Največja odstopanja se trenutno beležijo predvsem pri stroških dela in pri izdatkih za zdravstvo. Minister je poudaril, da gre za področji, v kateri je država v zadnjih letih zavestno namenila več sredstev - za ljudi, javne storitve in stabilnost sistema. Hkrati pa je opozoril, da so spremembe, povezane z zakonskimi obveznostmi, trajne, zato je treba poiskati rezerve tam, kjer je to mogoče. Po ministrovih besedah se je odzvalo deset ministrstev in en urad, kar ocenjuje kot premalo. Zato bodo institucije ponovno pozvali k odgovornemu in samokritičnemu pristopu, nato pa bo ministrstvo predlagalo možne ukrepe. Minister je pozval tudi k odgovornosti poslancev Državnega zbora. Kot je dejal, bodo imele odločitve, ki se sprejemajo danes, posledice še dolgo po koncu tega mandata. Ob tem je posebej opozoril na predlog interventnega zakona, ki ga na Ministrstvu za finance spremljajo z zaskrbljenostjo. Po njegovih besedah predlog prinaša pomembna fiskalna tveganja, predvsem če ne bodo jasno opredeljeni načini za nadomeščanje morebitnega izpada prihodkov. "Fiskalna odgovornost ni birokratska mantra Ministrstva za finance. Fiskalna odgovornost pomeni zaščito države," je poudaril minister. Ob tem je spomnil, da je Slovenija v tem mandatu ohranila zaupanje mednarodnih finančnih institucij in visoke bonitetne ocene. Ministrstvo za finance bo zato po njegovih besedah še naprej odgovorno upravljalo javne finance, pravočasno opozarjalo na tveganja ter skrbelo, da Slovenija tudi v zahtevnih časih ostane stabilna, socialna in razvojno usmerjena država.

  language

  slv

  published at

  2026-05-07T10:50:45

  source

  Lokalec.si

  title

  Minister Boštjančič: Slovenija ostaja stabilna, a je fiskalna odgovornost nujna

  url

  https://www.lokalec.si/minister-bostjancic-slovenija-ostaja-stabilna-a-je-fiskalna-odgovornost-nujna/

omitted source count

1

total source count

11