MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Slovenski BDP se je v prvem četrtletju leta 2026 medletno povečal za 3,0 odstotka.
• Gospodarska rast Slovenije je bila v prvem četrtletju med najvišjimi v Evropski uniji.
• Domača potrošnja se je medletno povečala za 3,7 odstotka.
• Uvoz je v prvem četrtletju rasel hitreje od izvoza, kar je znižalo rast BDP.
• Izdatki gospodinjstev za trajne proizvode so se povečali za 6,0 odstotka.
• Vrednost opravljenih gradbenih del je bila za skoraj 30 odstotkov višja kot marca lani.
• Bruto investicije v osnovna sredstva so narasle za 12,6 odstotka.
• Investicije v zgradbe in objekte so se povečale za 20,7 odstotka.
• Vojna na Bližnjem vzhodu predstavlja tveganje za prihodnjo gospodarsko rast.
• Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je znižal napoved letne rasti na 2 odstotka.
• Visoka medletna rast je delno posledica nizke osnove iz lanskega prvega četrtletja.
• Zaposlenost se je po štirih četrtletjih upadanja znova povečala za 0,4 odstotka.
• Klemen Boštjančič trdi, da so podatki o rasti odgovor na katastrofalne napovedi o zlomu gospodarstva.
• Vrednost opravljenih gradbenih del bila za skoraj 30 odstotkov višja kot marca lani.

key differences

Bruto investicije v osnovna sredstva so narasle za 12,6 odstotka.

Večina potrjuje točno številko, Domovina le opisno, desni mediji molčijo.

Domača potrošnja se je medletno povečala za 3,7 odstotka.

Večina potrjuje, Bloomberg brez številk, STA pa molči.

Gospodarska rast Slovenije je bila v prvem četrtletju med najvišjimi v Evropski uniji.

Večina potrjuje vrh, STA in Demokracija molčita.

Investicije v zgradbe in objekte so se povečale za 20,7 odstotka.

Večina potrjuje podatek, STA in Domovina ga ne omenjata.

Izdatki gospodinjstev za trajne proizvode so se povečali za 6,0 odstotka.

Večina potrjuje podatek, SiOL posplošuje, ostali molčijo.

Klemen Boštjančič trdi, da so podatki o rasti odgovor na katastrofalne napovedi o zlomu gospodarstva.

RTV, Demokracija in Bloomberg potrjujejo; SiOL in STA molčita.

Slovenski BDP se je v prvem četrtletju leta 2026 medletno povečal za 3,0 odstotka.

Razlike v stopnji rasti (3,0 % vs. 3,1 %) in časovnem okviru.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je znižal napoved letne rasti na 2 odstotka.

Večina potrjuje z 2,1 % na 2 %, desni in poslovni viri molčijo.

Uvoz je v prvem četrtletju rasel hitreje od izvoza, kar je znižalo rast BDP.

Večina potrjuje vpliv na BDP, desni mediji ga ne omenjajo.

Visoka medletna rast je delno posledica nizke osnove iz lanskega prvega četrtletja.

Večina potrjuje učinek osnove, STA in Bloomberg ga ne.

Vojna na Bližnjem vzhodu predstavlja tveganje za prihodnjo gospodarsko rast.

Večina potrjuje tveganje, Bloomberg in Demokracija molčita.

Vrednost opravljenih gradbenih del bila za skoraj 30 odstotkov višja kot marca lani.

Le RTV potrjuje podatek, ostali viri ga sploh ne omenjajo.

Vrednost opravljenih gradbenih del je bila za skoraj 30 odstotkov višja kot marca lani.

Dnevnik potrjuje, Bloomberg in Svet24 pa navajata nižje številke.

Zaposlenost se je po štirih četrtletjih upadanja znova povečala za 0,4 odstotka.

Polovica virov rast potrjuje, ostali o njej ne poročajo.

source analyses

Bloomberg Adria

Bruto investicije v osnovna sredstva so narasle za 12,6 odstotka.

Da: Surs navaja točno 12,6-odstotno rast investicij v osnovna sredstva.

Domača potrošnja se je medletno povečala za 3,7 odstotka.

Delno: Članek omenja domače trošenje kot podporo rasti, a brez te številke.

Gospodarska rast Slovenije je bila v prvem četrtletju med najvišjimi v Evropski uniji.

Da: Boštjančič navaja najvišjo rast med 20 državami z objavljenimi podatki.

Investicije v zgradbe in objekte so se povečale za 20,7 odstotka.

Da: Podatek o 20,7-odstotni rasti je neposredno naveden v besedilu.

Izdatki gospodinjstev za trajne proizvode so se povečali za 6,0 odstotka.

Da: Članek navaja točno 6,0-odstotno rast za trajne proizvode.

Klemen Boštjančič trdi, da so podatki o rasti odgovor na katastrofalne napovedi o zlomu gospodarstva.

Da: Minister je podatke označil za odgovor na napovedi o zlomu.

Slovenski BDP se je v prvem četrtletju leta 2026 medletno povečal za 3,0 odstotka.

Da: Surs je potrdil 3,0-odstotno rast v prvem četrtletju 2026.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je znižal napoved letne rasti na 2 odstotka.

Ni omenjeno

Uvoz je v prvem četrtletju rasel hitreje od izvoza, kar je znižalo rast BDP.

Delno: Potrjeno je, da je uvoz (1,5 %) rasel hitreje od izvoza (0,7 %).

Visoka medletna rast je delno posledica nizke osnove iz lanskega prvega četrtletja.

Ni omenjeno

Vojna na Bližnjem vzhodu predstavlja tveganje za prihodnjo gospodarsko rast.

Ni omenjeno

Vrednost opravljenih gradbenih del je bila za skoraj 30 odstotkov višja kot marca lani.

Delno: Omenjena je 27,6 % rast investicij v druge zgradbe in objekte.

Zaposlenost se je po štirih četrtletjih upadanja znova povečala za 0,4 odstotka.

Da: Članek potrjuje 0,4-odstotno rast po štirih četrtletjih upada.

Dnevnik

Bruto investicije v osnovna sredstva so narasle za 12,6 odstotka.

Da: Članek potrjuje 12,6-odstotno rast investicij v osnovna sredstva.

Domača potrošnja se je medletno povečala za 3,7 odstotka.

Da: Statistični urad je objavil 3,7-odstotno rast domače potrošnje.

Gospodarska rast Slovenije je bila v prvem četrtletju med najvišjimi v Evropski uniji.

Delno: Navedeno je, da je bila rast precej višja od povprečja EU.

Investicije v zgradbe in objekte so se povečale za 20,7 odstotka.

Da: Navedeno je, da so se te investicije dvignile za 20,7 odstotka.

Izdatki gospodinjstev za trajne proizvode so se povečali za 6,0 odstotka.

Ni omenjeno

Klemen Boštjančič trdi, da so podatki o rasti odgovor na katastrofalne napovedi o zlomu gospodarstva.

Ni omenjeno

Slovenski BDP se je v prvem četrtletju leta 2026 medletno povečal za 3,0 odstotka.

Da: Članek navaja 3-odstotno medletno rast v prvem četrtletju 2026.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je znižal napoved letne rasti na 2 odstotka.

Da: UMAR je znižal napoved z 2,1 na 2 odstotka.

Uvoz je v prvem četrtletju rasel hitreje od izvoza, kar je znižalo rast BDP.

Da: Uvoz (1,5 %) je rasel hitreje od izvoza (0,7 %), kar je znižalo rast.

Visoka medletna rast je delno posledica nizke osnove iz lanskega prvega četrtletja.

Da: Članek izpostavlja učinek nizke osnove zaradi lanskega upada.

Vojna na Bližnjem vzhodu predstavlja tveganje za prihodnjo gospodarsko rast.

Da: Vojna je navedena kot razlog za nižjo rast od prvotnih napovedi.

Vrednost opravljenih gradbenih del je bila za skoraj 30 odstotkov višja kot marca lani.

Da: V primerjavi z marcem lani je vrednost porasla za 29,6 odstotka.

Zaposlenost se je po štirih četrtletjih upadanja znova povečala za 0,4 odstotka.

Ni omenjeno

Domovina

Bruto investicije v osnovna sredstva so narasle za 12,6 odstotka.

Delno: Omenjena je rast investicij v osnovna sredstva brez številke.

Domača potrošnja se je medletno povečala za 3,7 odstotka.

Da: Besedilo potrjuje 3,7-odstotno okrepitev domače potrošnje.

Gospodarska rast Slovenije je bila v prvem četrtletju med najvišjimi v Evropski uniji.

Da: Eurostat navaja, da je Slovenija dosegla najvišjo medletno rast.

Investicije v zgradbe in objekte so se povečale za 20,7 odstotka.

Ni omenjeno

Izdatki gospodinjstev za trajne proizvode so se povečali za 6,0 odstotka.

Da: Članek navaja 6-odstotno rast pri trajnih proizvodih.

Klemen Boštjančič trdi, da so podatki o rasti odgovor na katastrofalne napovedi o zlomu gospodarstva.

Delno: Boštjančič komentira večjo potrošnjo in odziv na razmere.

Slovenski BDP se je v prvem četrtletju leta 2026 medletno povečal za 3,0 odstotka.

Da: SURS navaja 3-odstotno medletno rast v 1. četrtletju 2026.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je znižal napoved letne rasti na 2 odstotka.

Da: UMAR je znižal napoved gospodarske rasti na dva odstotka.

Uvoz je v prvem četrtletju rasel hitreje od izvoza, kar je znižalo rast BDP.

Delno: Uvoz (1,5 %) je rasel hitreje od izvoza (0,7 %).

Visoka medletna rast je delno posledica nizke osnove iz lanskega prvega četrtletja.

Da: Članek izpostavlja vpliv nizke primerjalne osnove iz leta 2025.

Vojna na Bližnjem vzhodu predstavlja tveganje za prihodnjo gospodarsko rast.

Da: Konflikt na Bližnjem vzhodu je naveden kot ključna negotovost.

Vrednost opravljenih gradbenih del bila za skoraj 30 odstotkov višja kot marca lani.

Ni omenjeno

Vrednost opravljenih gradbenih del je bila za skoraj 30 odstotkov višja kot marca lani.

Ni omenjeno

Zaposlenost se je po štirih četrtletjih upadanja znova povečala za 0,4 odstotka.

Da: Zaposlenost se je po upadanju povečala za 0,4 % (4.000 oseb).

RTV Slovenija

Bruto investicije v osnovna sredstva so narasle za 12,6 odstotka.

Da: Članek potrjuje 12,6-odstotno rast investicij v osnovna sredstva.

Domača potrošnja se je medletno povečala za 3,7 odstotka.

Da: Besedilo eksplicitno navaja 3,7-odstotno rast domače potrošnje.

Gospodarska rast Slovenije je bila v prvem četrtletju med najvišjimi v Evropski uniji.

Da: Slovenija je dosegla najvišjo rast BDP v EU po podatkih Eurostata.

Investicije v zgradbe in objekte so se povečale za 20,7 odstotka.

Da: Navedena je natančna številka 20,7 % za zgradbe in objekte.

Izdatki gospodinjstev za trajne proizvode so se povečali za 6,0 odstotka.

Da: Statistični urad je zabeležil natanko 6-odstotno rast v tej skupini.

Klemen Boštjančič trdi, da so podatki o rasti odgovor na katastrofalne napovedi o zlomu gospodarstva.

Da: Minister je podatke označil za jasen odgovor na te napovedi.

Slovenski BDP se je v prvem četrtletju leta 2026 medletno povečal za 3,0 odstotka.

Delno: Članek navaja 3,1 % medletno rast v prvem četrtletju 2026.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je znižal napoved letne rasti na 2 odstotka.

Da: UMAR je v začetku marca znižal napoved na dva odstotka.

Uvoz je v prvem četrtletju rasel hitreje od izvoza, kar je znižalo rast BDP.

Da: Uvoz (1,5 %) je rasel hitreje od izvoza (0,7 %), kar je znižalo BDP.

Visoka medletna rast je delno posledica nizke osnove iz lanskega prvega četrtletja.

Da: Članek izpostavlja šibko lansko četrtletje kot pomemben dejavnik.

Vojna na Bližnjem vzhodu predstavlja tveganje za prihodnjo gospodarsko rast.

Da: Omenjena kot razlog za nižje ocene rasti v letu 2026.

Vrednost opravljenih gradbenih del bila za skoraj 30 odstotkov višja kot marca lani.

Da: V primerjavi z marcem lani je vrednost porasla za 29,6 %.

Zaposlenost se je po štirih četrtletjih upadanja znova povečala za 0,4 odstotka.

Da: Članek potrjuje 0,4 % rast po štirih četrtletjih upada.

STA

Bruto investicije v osnovna sredstva so narasle za 12,6 odstotka.

Ni omenjeno

Domača potrošnja se je medletno povečala za 3,7 odstotka.

Ni omenjeno

Gospodarska rast Slovenije je bila v prvem četrtletju med najvišjimi v Evropski uniji.

Ni omenjeno

Investicije v zgradbe in objekte so se povečale za 20,7 odstotka.

Ni omenjeno

Izdatki gospodinjstev za trajne proizvode so se povečali za 6,0 odstotka.

Ni omenjeno

Klemen Boštjančič trdi, da so podatki o rasti odgovor na katastrofalne napovedi o zlomu gospodarstva.

Ni omenjeno

Slovenski BDP se je v prvem četrtletju leta 2026 medletno povečal za 3,0 odstotka.

Ni omenjeno

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je znižal napoved letne rasti na 2 odstotka.

Ni omenjeno

Uvoz je v prvem četrtletju rasel hitreje od izvoza, kar je znižalo rast BDP.

Ni omenjeno

Visoka medletna rast je delno posledica nizke osnove iz lanskega prvega četrtletja.

Ni omenjeno

Vojna na Bližnjem vzhodu predstavlja tveganje za prihodnjo gospodarsko rast.

Da: Banka Slovenije opozarja na negotovost zaradi vojne.

Vrednost opravljenih gradbenih del je bila za skoraj 30 odstotkov višja kot marca lani.

Ni omenjeno

Zaposlenost se je po štirih četrtletjih upadanja znova povečala za 0,4 odstotka.

Ni omenjeno

SiOL

Bruto investicije v osnovna sredstva so narasle za 12,6 odstotka.

Da: Članek potrjuje rast investicij za 12,6 odstotka.

Domača potrošnja se je medletno povečala za 3,7 odstotka.

Da: Statistični urad navaja povečanje za 3,7 odstotka.

Gospodarska rast Slovenije je bila v prvem četrtletju med najvišjimi v Evropski uniji.

Da: Naslov navaja, da ima Slovenija eno višjih rasti v EU.

Investicije v zgradbe in objekte so se povečale za 20,7 odstotka.

Da: Navedeno je, da so se te investicije dvignile za 20,7 odstotka.

Izdatki gospodinjstev za trajne proizvode so se povečali za 6,0 odstotka.

Delno: Omenjena je le splošna poraba gospodinjstev (2,7 %).

Klemen Boštjančič trdi, da so podatki o rasti odgovor na katastrofalne napovedi o zlomu gospodarstva.

Ni omenjeno

Slovenski BDP se je v prvem četrtletju leta 2026 medletno povečal za 3,0 odstotka.

Da: BDP se je v prvem četrtletju realno povečal za 3,0 odstotka.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je znižal napoved letne rasti na 2 odstotka.

Da: UMAR je marca znižal napoved na dva odstotka.

Uvoz je v prvem četrtletju rasel hitreje od izvoza, kar je znižalo rast BDP.

Da: Uvoz (1,5 %) je rasel hitreje od izvoza (0,7 %).

Visoka medletna rast je delno posledica nizke osnove iz lanskega prvega četrtletja.

Da: Članek omenja učinek nizke osnove zaradi lanskega upada.

Vojna na Bližnjem vzhodu predstavlja tveganje za prihodnjo gospodarsko rast.

Da: Vojna na Bližnjem vzhodu je razlog za nižje ocene rasti.

Vrednost opravljenih gradbenih del je bila za skoraj 30 odstotkov višja kot marca lani.

Ni omenjeno

Zaposlenost se je po štirih četrtletjih upadanja znova povečala za 0,4 odstotka.

Ni omenjeno

Svet24

Bruto investicije v osnovna sredstva so narasle za 12,6 odstotka.

Da: Besedilo eksplicitno navaja rast v višini 12,6 %.

Domača potrošnja se je medletno povečala za 3,7 odstotka.

Da: Članek potrjuje 3,7-odstotno povečanje domače potrošnje.

Gospodarska rast Slovenije je bila v prvem četrtletju med najvišjimi v Evropski uniji.

Da: Slovenija je bila med državami z najvišjimi stopnjami rasti v EU.

Investicije v zgradbe in objekte so se povečale za 20,7 odstotka.

Da: Članek potrjuje skupno rast teh investicij za 20,7 %.

Izdatki gospodinjstev za trajne proizvode so se povečali za 6,0 odstotka.

Da: Statistični podatki kažejo 6-odstotno rast pri trajnih proizvodih.

Klemen Boštjančič trdi, da so podatki o rasti odgovor na katastrofalne napovedi o zlomu gospodarstva.

Ni omenjeno

Slovenski BDP se je v prvem četrtletju leta 2026 medletno povečal za 3,0 odstotka.

Delno: Članek navaja 3,1 % medletno rast v prvem četrtletju 2026.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je znižal napoved letne rasti na 2 odstotka.

Da: UMAR je napoved znižal z 2,1 na dva odstotka.

Uvoz je v prvem četrtletju rasel hitreje od izvoza, kar je znižalo rast BDP.

Da: Hitrejša rast uvoza je znižala rast BDP za 0,5 odstotne točke.

Visoka medletna rast je delno posledica nizke osnove iz lanskega prvega četrtletja.

Da: Članek izpostavlja učinek nizke osnove zaradi lanskega upada.

Vojna na Bližnjem vzhodu predstavlja tveganje za prihodnjo gospodarsko rast.

Da: Vojna je navedena kot razlog za nižje ocene rasti v letu 2026.

Vrednost opravljenih gradbenih del je bila za skoraj 30 odstotkov višja kot marca lani.

Delno: Omenjena je 15 % rast v gradbeništvu in 27,6 % v druge objekte.

Zaposlenost se je po štirih četrtletjih upadanja znova povečala za 0,4 odstotka.

Da: Zaposlenost se je po upadanju povečala za 0,4 %.

Tednik Demokracija

Bruto investicije v osnovna sredstva so narasle za 12,6 odstotka.

Ni omenjeno

Domača potrošnja se je medletno povečala za 3,7 odstotka.

Da: Besedilo izrecno navaja 3,7-odstotno povečanje domače porabe.

Gospodarska rast Slovenije je bila v prvem četrtletju med najvišjimi v Evropski uniji.

Ni omenjeno

Investicije v zgradbe in objekte so se povečale za 20,7 odstotka.

Da: Članek potrjuje 20,7-odstotno rast investicij v zgradbe in objekte.

Izdatki gospodinjstev za trajne proizvode so se povečali za 6,0 odstotka.

Ni omenjeno

Klemen Boštjančič trdi, da so podatki o rasti odgovor na katastrofalne napovedi o zlomu gospodarstva.

Da: Citiran je Boštjančič, ki pravi, da so podatki odgovor na napovedi.

Slovenski BDP se je v prvem četrtletju leta 2026 medletno povečal za 3,0 odstotka.

Delno: Članek omenja 3 % rast v prvih treh mesecih letos, ne pa leta 2026.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je znižal napoved letne rasti na 2 odstotka.

Ni omenjeno

Uvoz je v prvem četrtletju rasel hitreje od izvoza, kar je znižalo rast BDP.

Ni omenjeno

Visoka medletna rast je delno posledica nizke osnove iz lanskega prvega četrtletja.

Da: Avtor navaja, da je rast posledica učinka nizke osnove.

Vojna na Bližnjem vzhodu predstavlja tveganje za prihodnjo gospodarsko rast.

Ni omenjeno

Vrednost opravljenih gradbenih del bila za skoraj 30 odstotkov višja kot marca lani.

Ni omenjeno

Vrednost opravljenih gradbenih del je bila za skoraj 30 odstotkov višja kot marca lani.

Ni omenjeno

Zaposlenost se je po štirih četrtletjih upadanja znova povečala za 0,4 odstotka.

Ni omenjeno

Analiza sentimenta

entities

• Slovenija
• Statistični urad Republike Slovenije (Surs)
• Evropska unija
• Bližnji vzhod
• Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar)
• Mednarodni denarni sklad (MDS)
• Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)
• Klemen Boštjančič
• Eurostat
• Ciper
• Banka Slovenije

key differences

Banka Slovenije

Le STA jo navaja kot nevtralen strokovni vir, drugi molčijo.

Bližnji vzhod

Večina nevtralno o tveganju, Domovina izrazito negativno.

Ciper

Le RTV in Svet24 ga nevtralno omenjata ob gospodarski rasti.

Eurostat

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v izbiri makrokazalnikov.

Evropska unija

Vsi viri so povsem nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Enotno nevtralna kot vir napovedi, brez ideoloških razlik.

Klemen Boštjančič

Večina nevtralna, Demokracija pa kritična do populizma.

Mednarodni denarni sklad (MDS)

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju napovedi.

Slovenija

Razpon od nevtralne statistike do poudarjanja odpornosti.

Statistični urad Republike Slovenije (Surs)

Vsi viri so enotno nevtralni; razlik ni v interpretaciji.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar)

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)navajanju podatkov.

source analyses

Bloomberg Adria

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Bližnji vzhod

Ni omenjeno

Ciper

Ni omenjeno

Eurostat

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena le v kontekstu primerjave rasti z drugimi državami.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Ni omenjeno

Klemen Boštjančič

Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki komentira podatke brez meta-ocene.

Mednarodni denarni sklad (MDS)

Ni omenjeno

Slovenija

Pozitivno: Boštjančič jo opiše kot odporno, aktivno in rastočo.

Statistični urad Republike Slovenije (Surs)

Nevtralno: Naveden kot vir uradnih podatkov o rasti BDP.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar)

Ni omenjeno

Dnevnik

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Bližnji vzhod

Nevtralno: omenjen kot geografski dejavnik tveganja za rast.

Ciper

Ni omenjeno

Eurostat

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: omenjena le kot statistična primerjava za rast BDP.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Nevtralno: navedena kot vir za znižano napoved gospodarske rasti.

Klemen Boštjančič

Ni omenjeno

Mednarodni denarni sklad (MDS)

Nevtralno: naveden kot vir za znižano napoved gospodarske rasti.

Slovenija

Nevtralno: informativno omenjena v kontekstu gospodarske rasti.

Statistični urad Republike Slovenije (Surs)

Nevtralno: vir statističnih podatkov brez meta-vrednotenja.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar)

Nevtralno: naveden kot vir za znižano napoved gospodarske rasti.

Domovina

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Bližnji vzhod

Negativno: vir konfliktov, ki ogrožajo gospodarsko stabilnost.

Ciper

Ni omenjeno

Eurostat

Nevtralno: naveden kot vir primerjalnih podatkov o rasti BDP.

Evropska unija

Nevtralno: omenjena kot primerjalni okvir za gospodarsko rast.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Nevtralno: podaja strokovne ocene in opozorila o tveganjih.

Klemen Boštjančič

Nevtralno: citiran kot govorec o potrošnji in ekonomski politiki.

Mednarodni denarni sklad (MDS)

Nevtralno: omenjen zgolj kot vir revidirane napovedi rasti.

Slovenija

Pozitivno: izpostavljena kot država z najvišjo gospodarsko rastjo v EU.

Statistični urad Republike Slovenije (Surs)

Nevtralno: vir statističnih podatkov in opozoril o kazalnikih.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar)

Nevtralno: naveden kot vir napovedi in razvojnih priporočil.

RTV Slovenija

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot geografski dejavnik tveganja za gospodarsko rast.

Ciper

Nevtralno: Omenjen le kot država z enako visoko rastjo kot Slovenija.

Eurostat

Nevtralno: Naveden kot vir primerjalnih podatkov o rasti med državami EU.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena kot statistično povprečje za primerjavo rasti BDP.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Nevtralno: Omenjena kot vir, ki je znižal napoved gospodarske rasti.

Klemen Boštjančič

Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki komentira podatke brez meta-vrednotenja.

Mednarodni denarni sklad (MDS)

Nevtralno: Omenjen kot vir, ki je znižal napoved gospodarske rasti.

Slovenija

Pozitivno: Boštjančič jo opiše kot odporno, razvojno aktivno in stabilno.

Statistični urad Republike Slovenije (Surs)

Nevtralno: Naveden kot vir uradnih podatkov o BDP in zaupanju potrošnikov.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar)

Nevtralno: Omenjen kot vir, ki je znižal napoved gospodarske rasti.

STA

Banka Slovenije

Nevtralno: nastopa kot govorec in vir strokovne ocene rasti

Bližnji vzhod

Nevtralno: omenjen kot vir negotovosti in morebitnih učinkov

Ciper

Ni omenjeno

Eurostat

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Ni omenjeno

Klemen Boštjančič

Ni omenjeno

Mednarodni denarni sklad (MDS)

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena v kontekstu gospodarske rasti in institucij

Statistični urad Republike Slovenije (Surs)

Nevtralno: omenjen kot vir podatkov o BDP

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar)

Ni omenjeno

SiOL

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot zunanji dejavnik, ki vpliva na gospodarske napovedi.

Ciper

Ni omenjeno

Eurostat

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena le v naslovu kot okvir za primerjavo rasti.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Nevtralno: Navedena kot vir napovedi rasti brez meta-vrednotenja.

Klemen Boštjančič

Ni omenjeno

Mednarodni denarni sklad (MDS)

Nevtralno: Naveden kot vir napovedi rasti brez meta-vrednotenja.

Slovenija

Nevtralno: Informativno poročanje o gospodarski rasti brez vrednotenja.

Statistični urad Republike Slovenije (Surs)

Nevtralno: Naveden kot vir statističnih podatkov brez meta-vrednotenja.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar)

Nevtralno: Naveden kot vir napovedi rasti brez meta-vrednotenja.

Svet24

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Bližnji vzhod

Nevtralno: omenjen kot zunanji dejavnik/vzrok za nižje napovedi.

Ciper

Nevtralno: omenjen le kot država s podobno stopnjo rasti.

Eurostat

Nevtralno: naveden kot vir primerjalnih podatkov o rasti.

Evropska unija

Nevtralno: omenjena kot primerjalno povprečje za gospodarsko rast.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Nevtralno: navedena kot vir za znižano napoved gospodarske rasti.

Klemen Boštjančič

Ni omenjeno

Mednarodni denarni sklad (MDS)

Nevtralno: naveden kot vir za znižano napoved gospodarske rasti.

Slovenija

Nevtralno: informativno omenjena v kontekstu gospodarske rasti.

Statistični urad Republike Slovenije (Surs)

Nevtralno: zgolj vir statističnih podatkov in pojasnil.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar)

Nevtralno: naveden kot vir za znižano napoved gospodarske rasti.

Tednik Demokracija

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Bližnji vzhod

Ni omenjeno

Ciper

Ni omenjeno

Eurostat

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Ni omenjeno

Klemen Boštjančič

Negativno: Avtor kritizira njegovo interpretacijo podatkov kot populistično.

Mednarodni denarni sklad (MDS)

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu gospodarskih podatkov in napovedi.

Statistični urad Republike Slovenije (Surs)

Nevtralno: Naveden kot vir uradnih statističnih podatkov o BDP.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar)

Ni omenjeno

Viri

articles

• article order

  14

  body

  Ljubljana, 15. maja (STA) - Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pozdravlja danes objavljene podatke o gospodarski rasti v prvem letošnjem četrtletju, po katerih je medletna stopnja rasti BDP dosegla tri odstotke. Pri tem opozarjajo, da je rast deloma tudi posledica nižje osnove iz enakega ...

  language

  slv

  published at

  2026-05-15T14:05:49

  source

  STA

  title

  GZS pozdravlja podatke o gospodarski rasti na začetku leta

  url

  https://www.sta.si/3555732/

• article order

  9

  body

  Po desezoniranih podatkih se je BDP v prvih treh mesecih letos na četrtletni ravni povečal za 0,7 odstotka, medletno pa za 3,1 odstotka. Rast je bila tako precej višja od povprečja v evrskem območju in celotni EU, kjer je bila rast na četrtletni ravni 0,1- oz. 0,2-odstotna, medletno pa 0,8-odstotna. Slovenija je bila tako po rasti med državami z najvišjimi stopnjami rasti. Evropski statistični urad Eurostat je sicer doslej prejel podatke za 20 od 27 držav EU_ja, v medletni primerjavi pa je med njimi ob Sloveniji triodstotno rast zabeležil le še Ciper. Rast v prvem četrtletju je bila tudi bistveno višja kot v predhodnih obdobjih, pomemben dejavnik tega pa je tudi dejstvo, da je bilo lansko prvo trimesečje gospodarsko zelo šibko, saj se je BDP medletno zmanjšal za 0,6 odstotka. Zadnje podatke o rasti BDP-ja je v izjavi za javnost komentiral tudi minister za finance Klemen Boštjančič, ki opravlja tekoče posle. "Danes smo dobili zelo jasen in konkreten odgovor na vse katastrofalne napovedi, ki jih poslušamo zadnja leta, predvsem pa zadnje mesece, še bolj pa zadnje tedne," je poudaril. "Na eni strani smo ves čas poslušali, da slovensko gospodarstvo izgublja sapo, da podjetja množično zapirajo vrata, da investicije stojijo, da se država duši pod lastnimi ukrepi in da Slovenija izgublja razvojni potencial. Danes pa imamo pred seboj uradne podatke Statističnega urada Republike Slovenije in številke govorijo same zase," je dodal. Namesto stagnacije, recsije in zloma gospodarstva je Slovenija, kot je poudaril minister v odhajanju, v prvem četrtletju letošnjega leta po doslej objavljenih podatkih Eurostata dosegla najvišjo rast BDP-ja v EU-ju. "To ni rezultat naključja, to je rezultat stabilnega okolja, visoke zaposlenosti, aktivne investicijske politike države in odpornosti slovenskega gospodarstva," je prepričan. Ob tem je dodal, da rast prihaja prihaja iz domačega trošenja, iz investicij in iz zaupanja ljudi v prihodnost. Boštjančič je dejal, da je posebej vesel, da raste potrošnja gospodinjstev. Podatki Sursa kažejo, da ljudje več kupujejo predvsem trajne dobrine, medtem ko so se, kot je spomnil minister, pred enim letom, "kljub temu da je bilo več denarja", ljudje na globalne razmere odzvali konservativno. Rastejo tudi investicije podjetij in države. Kot je poudaril, so posebej pomembne visoke investicije države. Investicije v osnovna sredstva so se povečala za več kot 12 odstotkov, investicije v zgradbe in objekte pa za več kot 20 odstotkov. "To torej ni gospodarstvo, ki stoji. Je gospodarstvo, ki investira, ki gradi," je izpostavil. Izpostavil je podatek, da so ves mandat te vlade investicije sektorja država višje od pet odstotkov BDP-ja, kar da je bila strateška odločitev v začetku mandata. Pomemben signal je po njegovih besedah tudi trg dela. "Po štirih četrtletjih upadanja zaposlenost ponovno raste, to pomeni nova delovna mesta in dodatno zaupanje v gospodarsko aktivnost," je dejal. Boštjančič je ob tem poudaril, da ne želi ustvarjati slike, da izzivov ni. "So in jih poznamo, še posebej v delu evropskega industrijskega okolja, izvozne konkurenčnosti in negotovosti na mednarodnih trgih. Prav zato je toliko pomembneje, da se držimo odgovorne ekonomske politike in stabilnih javnih financ," je povedal. Slovenija raste hitreje od večine evropskih držav, rast poganjajo domače investicije, potrošnja in zaposlenost, in to v obdobju, ki ga zaznamujejo geopolitična negotovost, energetski pretresi in ohlajanje evropskega gospodarstva, je dejal Boštjančič. "To ne pomeni, da smo lahko mirni in nič ne delamo, pomeni pa, da moramo biti pri ocenah realni," je opozoril in dodal, da dejstva kažejo, da slovensko gospodarstvo ostaja odporno, javne finance stabilne, država pa razvojno aktivna. Na ministrstvu bodo po njegovih besedah še naprej vodili politiko, ki temelji "na stabilnosti, predvidljivosti in podpori razvoju brez dramatiziranja, brez ustvarjanja panike in na podlagi dejstev". "Gospodarstvo ne potrebuje politike strahu, ampak stabilno okolje, zaupanje in odgovorno državo," je povedal. V celotnem letu 2026 naj bi sicer Slovenija zaradi vojne na Bližnjem vzhodu po najnovejših ocenah domačih in tujih analitikov zabeležila nekaj nižjo gospodarsko rast od prvotnih napovedi. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je v začetku marca znižal svojo napoved rasti slovenskega BDP-ja z 2,1 na dva odstotka, Mednarodni denarni sklad pa sredi aprila z 2,2 prav tako na dva odstotka. Nekaj dni pozneje so na dva odstotka znižali napoved letošnje gospodarske rasti tudi v Gospodarski zbornici Slovenije. Domača potrošnja se je sicer v prvih treh mesecih letos medletno povečala za 3,7 odstotka, k čemur sta po pojasnilih statistikov pozitivno prispevali tako povečanje končne potrošnje za 3,2 odstotka kot rast bruto investicij za 5,6 odstotka. Poraba gospodinjstev je šla navzgor za 2,7 odstotka. Izdatki gospodinjstev za nakupe na domačem trgu so zrasli v vseh skupinah izdelkov, najizraziteje pri trajnih proizvodih, kot so avtomobili in pohištvo, kjer so statistiki zabeležili šestodstotno rast. Izdatki za nakupe poltrajnih proizvodov so se povečali za 2,4 odstotka, pri storitvah za 2,0 odstotka in pri netrajnih proizvodih za 1,9 odstotka. Izdatki države za končno potrošnjo so se medtem povečali za 3,9 odstotka. Znotraj rasti bruto investicij so bruto investicije v osnovna sredstva narasle za 12,6 odstotka, kar je po besedah Martina Bajžlja iz statističnega urada nova najvišja rast po drugem četrtletju leta 2021. K rasti v tem segmentu so največ prispevale investicije v zgradbe in objekte. Te so se skupno dvignile za 20,7 odstotka, od tega v stanovanjske zgradbe za 3,9 odstotka ter v druge zgradbe in objekte za 27,6 odstotka. Investicije v opremo in stroje so se povečale za 8,2 odstotka. Med temi so investicije v transportno opremo zrasle za 8,3 odstotka, naložbe v drugo opremo in stroje pa za 8,1 odstotka. Učinek spremembe zalog na gibanje BDP-ja je bil medtem negativen. Rast je znižal za 1,4 odstotne točke. V prvem četrtletju sta se povečala izvoz in uvoz. Izvoz se je povečal za 0,7 odstotka, od tega se je izvoz blaga povečal za 1,8 odstotka, izvoz storitev pa je upadel za 2,9 odstotka. Uvoz je medtem narasel za 1,5 odstotka, pri čemer je uvoz blaga zrasel za 2,1 odstotka, uvoz storitev pa je upadel za 1,1 odstotka. Zaradi hitrejše rasti uvoza kot izvoza je menjava s tujino rast zniževala, in sicer za 0,5 odstotne točke. Dodana vrednost v prvih letošnjih treh mesecih je bila medletno višja za 2,6 odstotka. Najvišjo rast, 15-odstotno, je zabeležilo gradbeništvo. V predelovalnih dejavnostih je šla po lanskem upadanju medletno navzgor za 1,4 odstotka, v trgovini in popravilih vozil, prometu in skladiščenju ter gostinstvo pa je bila skupno višja le za 0,3 odstotka. Statistični urad je ob podatkih o BDP-ju objavil tudi podatke o zaposlenosti. Skupno je bilo v prvem četrtletju zaposlenih približno 1,097 milijona oseb. Po štirih četrtletjih upadanja se je zaposlenost glede na prejšnje trimesečje povečala, in sicer za 0,4 odstotka oz. za okoli 4000 oseb. Vrednost opravljenih gradbenih del je bila medtem v prvih treh mesecih za 20,6 odstotka višja kot v enakem obdobju lani. Pri tem je porasla vrednost vseh vrst gradbenih del, najbolj pri inženirskih objektih, kjer je bila rast 30,2-odstotna. Pri specializiranih gradbenih delih je bila medtem rast 18,1-odstotna, na stavbah pa je bila vrednost 15,7 odstotka višja kot v lanskih prvih treh mesecih. Marca je bila vrednost gradbenih del za 3,3 odstotka višja kot februarja. Tudi v tem primeru so se zvišale vrednosti vseh vrst del: pri specializiranih gradbenih delih za 4,5 odstotka, gradnji inženirskih objektov za 2,6 odstotka in stavbah za 0,8 odstotka. V primerjavi z marcem lani je vrednost opravljenih gradbenih del porasla za 29,6 odstotka. Tudi v tej primerjavi so se zvišale vrednosti vseh vrst del, in sicer pri gradnji inženirskih objektov za 34,7 odstotka, specializiranih gradbenih delih za 28 odstotkov in pri delih na stavbah za 26,8 odstotka. Vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov se je aprila v primerjavi s predhodnim mesecem znižala za 10 odstotnih točk. Gre za tretji največji mesečni upad v zadnjih desetih letih, je objavil državni statistični urad. Slovenija je imela aprila z desetimi odstotnimi točkami tudi največji padec vrednosti kazalnika med vsemi članicami EU-ja. Podobno izrazit mesečni upad, in sicer za 12 odstotnih točk, so statistiki nazadnje zaznali marca 2022. Največjega, in sicer za 23 odstotnih točk, pa aprila 2020. Vsa omenjena znižanja so po njihovih pojasnilih sovpadala s pojavom ali zaostritvijo mednarodnih kriz: epidemijo covida-19 in energetskima krizama zaradi vojne v Ukrajini ter vojne z Iranom in posledičnega zapiranja Hormuške ožine. Aprila so se tako poslabšali vsi sestavni deli kazalnika zaupanja, najbolj pa ponovno pričakovanja o gospodarskem stanju v Sloveniji (za 19 odstotnih točk) in o prihodnjem finančnem stanju v gospodinjstvih (za 15 odstotnih točk). V primerjavi s prejšnjima krizama je bilo zaznati tudi nekoliko večji upad vrednosti kazalnika o finančnem stanju v gospodinjstvu v zadnjih 12 mesecih. Med kazalniki, ki niso sestavni del kazalnika zaupanja, se je najbolj znižala ocena verjetnosti za varčevanje v prihodnjih 12 mesecih. Dve tretjini oz. 67 odstotkov vprašanih sta odgovorili, da ni verjetno, da bodo v tem obdobju kaj privarčevali. Letošnjega marca je tak odgovor podalo 60 odstotkov vprašanih. Na ravni EU-ja se je vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov v mesečni primerjavi prav tako najbolj znižala aprila 2020, in sicer za 13 odstotnih točk. Poslabšanje razpoloženja potrošnikov je bilo zaznano v vseh članicah, najizraziteje na Madžarskem, za 32 odstotnih točk, najmanj pa na Švedskem, za dve odstotni točki. Marca 2022 se je zaupanje potrošnikov tako na skupni ravni EU-ja kot v Sloveniji mesečno poslabšalo za 12 odstotnih točk. Tudi takrat je bil upad zaupanja zaznan v vseh članicah EU-ja. Največji je bil v Španiji in na Portugalskem (v obeh za 20 odstotnih točk), najmanjši pa na Poljskem in Hrvaškem. Letos aprila je bilo znižanje vrednosti kazalnika zaupanja manj izrazito kot v prejšnjih primerih, še vedno pa je to eden največjih mesečnih upadov vrednosti v zadnjih 10 letih. Zaupanje potrošnikov se je poslabšalo v večini držav, v petih pa se je izboljšalo. Največji padec med vsemi članicami, za 10 odstotnih točk, se je tokrat zgodil v Sloveniji.

  language

  slv

  published at

  2026-05-15T10:26:26

  source

  RTV Slovenija

  title

  V prvem četrtletju BDP višji za 3 %. Boštjančič: To je jasen odgovor na vse katastrofalne napovedi.

  url

  https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/v-prvem-cetrtletju-bdp-visji-za-3-bostjancic-to-je-jasen-odgovor-na-vse-katastrofalne-napovedi/782230

• article order

  6

  body

  Bruto domači proizvod (BDP) Slovenije je bil v prvem letošnjem četrtletju realno za 3 odstotke višji kot v enakem obdobju lani. Razmeroma visoka rast prihaja tudi ob učinku nizke osnove, saj se je BDP v prvih treh mesecih lani medletno zmanjšal za 0,6 odstotka. Domača potrošnja se je tako medletno povečala za 3,7 odstotka, pri čemer je šla poraba gospodinjstev navzgor za 2,7 odstotka, poraba države pa za 3,9 odstotka, je danes objavil statistični urad. Bruto investicije v osnovna sredstva so narasle za 12,6 odstotka. K rasti so največ prispevale investicije v zgradbe in objekte. Te so se skupno dvignile za 20,7 odstotka. Investicije v opremo in stroje so se povečale za 8,2 odstotka. V prvem četrtletju sta se povečala izvoz in uvoz. Izvoz se je povečal za 0,7 odstotka, uvoz pa za 1,5 odstotka. Menjava s tujino je tako rast zniževala, in sicer za 0,5 odstotka. Po desezoniranih podatkih se je BDP v prvih treh mesecih letos na četrtletni ravni povečal za 0,7 odstotka, medletno pa za 3,1 odstotka. Rast je bila tako precej višja od povprečja v evrskem območju in celotni EU. V celotnem letu 2026 naj bi Slovenija zaradi vojne na Bližnjem vzhodu po najnovejših ocenah domačih in tujih analitikov dosegla nekaj nižjo gospodarsko rast od prvotnih napovedi. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je v začetku marca znižal svojo napoved rasti slovenskega BDP z 2,1 na 2 odstotka, Mednarodni denarni sklad pa sredi aprila z 2,2 prav tako na 2 odstotka. Nekaj dni pozneje so na 2 odstotka znižali napoved letošnje gospodarske rasti tudi v Gospodarski zbornici Slovenije. Vrednost opravljenih gradbenih del je bila v prvih treh mesecih za 20,6 odstotka višja kot v enakem obdobju lani. Pri tem je porasla vrednost vseh vrst gradbenih del, najbolj pri inženirskih objektih, skoraj za tretjino. Vrednost del je bila tako v mesečni kot v medletni primerjavi višja tudi v marcu. Vrednost del pri gradnji inženirskih objektov je bila za 30,2 odstotka, specializiranih gradbenih del za 18,1 odstotka in na stavbah za 15,7 odstotka višja kot v lanskih prvih treh mesecih, je danes objavil državni statistični urad. Marca je bila vrednost gradbenih del za 3,3 odstotka višja kot februarja. Zvišale so se vrednosti vseh vrst del: pri specializiranih gradbenih delih za 4,5 odstotka, gradnji inženirskih objektov za 2,6 odstotka in stavbah za 0,8 odstotka. V primerjavi z marcem lani je vrednost opravljenih gradbenih del porasla za 29,6 odstotka. Tudi v tej primerjavi so se zvišale vrednosti vseh vrst del, in sicer pri gradnji inženirskih objektov za 34,7 odstotka, specializiranih gradbenih delih za 28 odstotkov in pri delih na stavbah za 26,8 odstotka.

  language

  slv

  published at

  2026-05-15T09:33:28

  source

  Dnevnik

  title

  V prvem četrtletju visoka rast gospodarstva

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/posel/v-prvem-visoka-rast-cetrtletju-gospodarstva-2802521/

• article order

  15

  body

  Levičarji so v svojem samem jedru ekonomski analfabeti, ki vsak podatek uradne statistike, če jim je pogodu ali ni, običajno komentirajo s ceneno populistično retoriko. Uporaba revolucionarnih parol, poudarjanje izkoriščevalskega neoliberalizma, fašizma in nevarnosti skrajne desnice tudi takrat, ko to sploh ni potrebno, je ritual obveznega besednjaka. Tako smo ob nedavni objavi podatka, da je slovensko gospodarstvo lani ustvarilo za 7,3 milijarde evrov dobička, lahko poslušali globokoumne ugotovitve, da je Golobova vlada delala dobro in da bi lahko zasebnike še malo bolj obdavčila. Da so vsi videli zgolj agregatne podatke, ne tudi njihovo razčlenitev, ki bi pokazali drugačno sliko "uspešnosti", nikogar ni zanimalo. Ampak to je zgodba za drugič. Zapišem le, da je bil to šolski primer Simpsovega paradoksa, o katerem boste lahko prebrali v 21. številki revije Demokracija, ki izide 21. maja. Podobno se je ta teden zgodilo z objava podatka, da se je BDP v prvih treh mesecih letos na četrtletni ravni povečal za 0,7 odstotka, medletno pa za 3 odstotke. "Danes smo dobili zelo jasen in konkreten odgovor na vse katastrofalne napovedi, ki jih poslušamo zadnja leta, predvsem pa zadnje mesece. (...) Na eni strani smo ves čas poslušali, da slovensko gospodarstvo izgublja sapo, da podjetja množično zapirajo vrata, da investicije stojijo, da se država duši pod lastnimi ukrepi in da Slovenija izgublja razvojni potencial. Danes pa imamo pred seboj uradne podatke Statističnega urada Republike Slovenije in številke govorijo same zase," je na novinarski konferenci komentiral odhajajoči minister za finance Klemen Boštjančič. Pustimo ob strani "malenkost", kot je ta, da je razmeroma visoka medletna rast BDP posledica učinka nizke osnove, saj se je BDP lani v prvem četrtletju znižal za 0,8 odstotka, posvetimo se raje orgazmičnemu navdušenju levičarskih politikov, socialističnih kruhoborcev, ki imajo magisterije in celo doktorate iz ekonomije, ter seveda sindikalistov in pouličnih znanstvenikov. Sam grob podatek o rasti BDP pošilja javnosti napačen signal. Kot je že ugotovil Ludwig von Mises, matematika v ekonomiji pogosto povsem odpove. Zato je treba podatke o padcu in rasti BDP sprejemati z zadržkom, saj se drugače ustvarja vtis, da BDP odslikava dejansko blaginjo, razvoj in napredek neke države. To sicer ne pomeni, da je BDP povsem brez pomena, nekakšna računovodska enota, ki nič ne pove. Je, ampak blaginja in razvitost nekega gospodarstva zagotovo ni zgolj BDP. Zato vprašanje, ali rast BDP v resnici predstavlja gospodarsko rast, ni zgolj retorično. BDP se izračuna po formuli Z + D + I + NI (iz-uv), pri čemer so: Z = potrošnja zasebnega sektorja, D = (državna potrošnja), I = naložbe (investicije) in NI (izvoz minus uvoz). Tako dobimo nominalni znesek, ki predstavlja BDP za določeno obdobje. In zakaj BDP v resnici ne odraža dejanskega stanja blaginje in napredka? Ker naletimo na nekaj velikih težav, ki jim ekonomisti avstrijske ekonomske šole pravijo "napačni signali trgu". Samo prosti trg, kjer se država ne vmešava v odnose med posamezniki, lahko prinaša napredek in blaginjo ter zmanjšuje revščino, opletanje s katero je med levičarji postalo v zadnjem času zelo popularno. Poglejmo najprej domačo porabo. Domača potrošnja se je medletno povečala za 3,7 odstotka, pri čemer je šla poraba gospodinjstev navzgor za 2,7 odstotka, poraba države za 3,9 odstotka. Torej je poraba države rasla hitreje kot potrošnja gospodinjstev. Enako je z investicijami, ki so se v zgradbe in objekte dvignile za 20,7 odstotka. Toda največji delež so prispevale investicije države. Vprašanje, ki se tukaj postavlja, je, .....

  language

  slv

  published at

  2026-05-17T12:58:43

  source

  Tednik Demokracija

  title

  Kaj je narobe z rastjo BDP, s katero se hvali Boštjančič?

  url

  https://demokracija.si/komentar/kaj-je-narobe-z-rastjo-bdp-s-katero-se-hvali-bostjancic/

• article order

  10

  body

  Slovensko gospodarstvo je v prvem četrtletju po podatkih SURS medletno zraslo za tri odstotke, pri čemer so rast poganjali predvsem domača potrošnja, investicije in delno okrevanje predelovalnih dejavnosti. Čeprav je k višji medletni številki prispeval tudi učinek nizke primerjalne osnove iz začetka lanskega leta, podatki kažejo na nekoliko živahnejšo gospodarsko aktivnost in večjo pripravljenost gospodinjstev za trošenje, hkrati pa gospodarstvo ostaja izpostavljeno negotovim razmeram v mednarodnem okolju, dražjim energentom in šibkejši rasti ključnih evropskih trgov. Slovensko gospodarstvo je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije SURS medletno zraslo za 3 odstotke, rast pa so poganjali predvsem domača potrošnja, investicije ter izboljšanje razmer v delu predelovalnih dejavnosti. Na zvišanje medletne rasti je vplival tudi učinek osnove (padec BDP v 1. četrtletju 2025), saj je bila desezonirana (očiščena sezonskih nihanj) četrtletna rast (+0,7 %) zelo blizu pričakovane (+0,6 %). "Objavljeni podatki so skladni z našo pomladansko napovedjo, kjer za letošnje pričakujemo postopno okrevanje gospodarske aktivnosti (+2,0 %). Ob tem pa velja poudariti, da je letošnja medletna rast deloma tudi posledica razmeroma nizke primerjalne osnove iz prvega četrtletja lanskega leta, ko se je gospodarstvo skrčilo za 0,6 odstotka. Poleg tega bodo na letošnjo rast gospodarsko rast vplivali tudi trije dodatni delovni dnevi," je ocenil glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. Spodbudna je rast investicij v osnovna sredstva, v opremo in stroje kot državnih projektov, podprtih tudi z evropskimi sredstvi. Prvo odraža vlaganja v krepitev produktivnosti v predelovalnih in drugih dejavnostih, kar je po oceni GZS dobro. Ob želji, da bi se pozitivni trendi nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih, na GZS opozarjajo na potrebno previdnosti. Slovensko gospodarstvo ostaja izrazito izvozno usmerjeno in močno vpeto v mednarodno okolje, zato povečana geopolitična negotovost, višje cene energentov, šibkejša rast ključnih evropskih trgov ter nepredvidljive razmere v svetu predstavljajo pomembna tveganja za nadaljnjo gospodarsko rast. Prav zato sta tako Urad RS za makroekonomske analize in razvoj kot Mednarodni denarni sklad znižala gospodarsko rast za Slovenijo z 2,1 oz. 2,2 odstotka na dva odstotka. Ključna negotovost je zunanje okolje, in sicer konflikt na Bližnjem vzhodu in njegove posledica na cenovna gibanja v gospodarstvu in izvozno konkurenčnost. Za nadaljnje ohranjanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva bodo ključni stabilno in predvidljivo poslovno okolje, spodbudna investicijska politika ter ukrepi za krepitev produktivnosti in razvojne naravnanosti gospodarstva, kar so tudi med drugim priporočila v UMAR-jevem poročilu o kakovosti življenja v Sloveniji - Poročilo o razvoju 2026. Rast v evrskem območju je bila namreč v prvem četrtletju medletno 0,8-odstotna, v EU pa enoodstotna (v Sloveniji 3,1-odstotna). V četrtletni primerjavi se je BDP v evrskem območju okrepil za 0,1 odstotka, v EU pa za 0,2 odstotka (v Sloveniji za 0,7 odstotka). Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat, ki sicer še ni objavil podatkov o rasti BDP za vse države članice, je Slovenija v prvem četrtletju dosegla tudi najvišjo medletno gospodarsko rast med državami EU. Domača potrošnja se je v prvem četrtletju okrepila za 3,7 odstotka, k čemur sta pozitivno prispevali povečanje končne potrošnje in bruto investicij. Izdatki gospodinjstev za nakupe na domačem trgu so zrasli v vseh skupinah proizvodov, s šestodstotno rastjo najbolj pri trajnih proizvodih. Izdatki za nakupe poltrajnih proizvodov so se povečali za 2,4 odstotka, pri storitvah za dva odstotka, pri netrajnih proizvodih pa za 1,9 odstotka. "Ljudje kupujejo več, posebej trajne dobrine. Če se spomnite, je bilo pred enim letom to največje presenečenje, ker kljub temu, da je bilo več denarja, so se ljudje na globalne razmere odzvali konservativno. Zdaj pa vidimo, da so tudi gospodinjstva začela trošiti več," je dejal finančni minister v odhodu Klemen Boštjančič. Opozoril je, da izzivi ostajajo, še posebej v delu evropskega industrijskega okolja, izvozne konkurenčnosti in negotovosti na mednarodnih trgih. "Soočamo se tudi s politično negotovostjo, energetskimi pretresi in ohlajanjem evropskega gospodarstva," je opozoril in dodal, da je ravno zato toliko pomembneje, da se Slovenija drži odgovorne ekonomske politike in stabilnih javnih financ. V prvem četrtletju sta se povečala izvoz in uvoz. Izvoz se je povečal za 0,7 odstotka, od tega se je izvoz blaga povečal za 1,8 odstotka, izvoz storitev pa upadel za 2,9 odstotka. Uvoz se je povečal izraziteje, in sicer za 1,5 odstotka. Uvoz blaga je zrasel za 2,1 odstotka, uvoz storitev pa upadel za 1,1 odstotka. Na Sursu so sicer opozorili, da se posledice vojne in zapiranja Hormuške ožine že odražajo na nekaterih kratkoročnih ekonomskih kazalnikih za april. Izpostavili so kazalnik gospodarske klime - njegova vrednost se je v primerjavi z marcem znižala za 2,8 odstotne točke. K temu je najbolj prispevalo znižanje vrednosti kazalnika zaupanja potrošnikov, ki je upadel za 10 odstotnih točk - kar je tretji največji mesečni upad v zadnjih desetih letih. Podobno izrazit mesečni upad, tj. za 12 odstotnih točk, smo nazadnje zaznali marca 2022, največjega, in sicer za 23 odstotnih točk, pa aprila 2020. Zaupanje potrošnikov se je bistveno poslabšalo tudi v večini držav EU, Slovenija je zabeležila največji padec vrednosti kazalnika. V 1. četrtletju je bilo prostih približno 20.300 delovnih mest oz. za 12,2 odstotka več kot v prejšnjem. Pregled po področjih dejavnosti kaže, da je bilo povpraševanje po novi delovni sili nekoliko povečano v 13 izmed skupno 19 opazovanih. Največ ga je bilo v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in trgovini. V omenjenih treh področjih je bila skupno razpisana skoraj polovica vseh prostih delovnih mest. Tudi zasedenih delovnih mest je bilo več, in sicer za skoraj 3.200, medtem ko se je stopnja prostih zvišala za 0,3 odstotne točke. Skupno je bilo v 1. četrtletju zaposlenih približno 1.097.000 oseb. Po štirih četrtletjih upadanja se je zaposlenost v 1. četrtletju povečala, in sicer za 0,4 odstotka oz. za 4.000 oseb. Največ novih zaposlitev je bilo v združenih dejavnostih uprave in obrambe, izobraževanja ter zdravstvenega in socialnega varstva (za 5.100 oseb oz. za 2,3 %) ter strokovnih, znanstvenih, tehničnih in drugih poslovnih dejavnostih (za 3.200 oseb oz. za 2,3 %). Po drugi strani se je zaposlenost v nekaterih področjih dejavnosti zmanjšala; najizrazitejši upad, za 3.400 oseb oz. za 1,6 odstotka, se je zgodil v predelovalnih dejavnostih.

  language

  slv

  published at

  2026-05-16T04:00:41

  source

  Domovina

  title

  Rast gospodarstva pospešili potrošnja, investicije in okrevanje industrije - Domovina

  url

  https://www.domovina.je/rast-gospodarstva-pospesili-potrosnja-investicije-in-okrevanje-industrije

• article order

  11

  body

  Slovenski bruto domači proizvod se je v prvem četrtletju leta 2026 v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 3,0 odstotka, rast pa sta podprla predvsem domače trošenje in okrepljene investicije, je danes sporočil Surs. "Danes smo dobili zelo jasen in konkreten odgovor na vse katastrofalne napovedi, ki jih poslušamo v zadnjem čas. Na eni strani smo ves čas poslušali, da slovensko gospodarstvo izgublja sapo, da podjetja množično zapirajo vrata, da investicije stojijo, da se izgublja razvojni potencial. Danes imamo pred seboj uradne podatke Sursa in številke govorijo same zase," je Sursove podatke komentiral minister za finance Klemen Boštjančič. "Ne stagnacija, ne recesija, ne zlom gospodarstva," je dejal in dodal, da "dosegamo najvišjo rast od vseh držav, ki so do zdaj objavile podatke (20 od 27 držav)." Priznava, da izzivi "so in jih poznamo", zato pa je treba biti odgovoren pri ekonomski politiki in skrbeti za stabilne javne finance. "Medtem ko so nekateri napovedovali propad gospodarstva, so številke pokazale drugačno sliko: Slovenija danes raste hitreje od večine evropskih držav," je poudaril Boštjančič, ki pravi, da je slovensko gospodarstvo odporno, javne finance stabilne, država pa razvojno aktivna. "Brez dramatiziranja, brez ustvarjanja panike in predvsem na podlagi dejstev. Ker gospodarstvo ne potrebuje politike strahu, potrebuje stabilno okolje, zaupanje in odgovorno državo." Dodal je še, da gre Sloveniji dobro, a da ne smemo zaspati. Izdatki gospodinjstev za nakupe na domačem trgu so se povečali v vseh skupinah proizvodov. Najizrazitejša je bila rast pri trajnih proizvodih, kjer so se izdatki povečali za 6,0 odstotka. Izdatki za poltrajne proizvode so zrasli za 2,4 odstotka, za storitve za 2,0 odstotka, za netrajne proizvode pa za 1,9 odstotka. Državna končna potrošnja se je povečala za 3,9 odstotka. Izdatki države za kolektivne storitve so porasli za 5,0 odstotka, izdatki za individualne storitve pa za 3,3 odstotka, ugotavlja Surs. Bruto investicije so se povečale za 5,6 odstotka, pri čemer so bruto investicije v osnovna sredstva zrasle za 12,6 odstotka. Največ so k rasti prispevale investicije v zgradbe in objekte, ki so se povečale za 20,7 odstotka. Investicije v stanovanjske zgradbe so bile višje za 3,9 odstotka, v druge zgradbe in objekte pa za 27,6 odstotka. Menjava s tujino se je v prvem četrtletju povečala, vendar je uvoz rasel hitreje od izvoza. Izvoz je bil višji za 0,7 odstotka, pri čemer se je izvoz blaga povečal za 1,8 odstotka, izvoz storitev pa se je zmanjšal za 2,9 odstotka. Uvoz se je povečal za 1,5 odstotka; uvoz blaga je zrasel za 2,1 odstotka, uvoz storitev pa upadel za 1,1 odstotka. Zaposlenost se je po štirih četrtletjih upadanja znova povečala. V prvem četrtletju je bilo zaposlenih približno 1.097.000 oseb, kar je 0,4 odstotka oziroma 4.000 oseb več kot leto prej. Največ novih zaposlitev je bilo v združenih dejavnostih uprave in obrambe, izobraževanja ter zdravstva in socialnega varstva, kjer se je število zaposlenih povečalo za 5.100 oseb oziroma 2,3 odstotka. Najizrazitejši upad zaposlenosti je bil v predelovalnih dejavnostih, kjer se je število zaposlenih zmanjšalo za 3.400 oseb oziroma 1,6 odstotka, je še sporočil Surs.

  language

  slv

  published at

  2026-05-15T09:49:44

  source

  Bloomberg Adria

  title

  Slovensko gospodarstvo v prvem četrtletju zraslo za tri odstotke, Boštjančič: 'Slovenija danes raste hitreje od večine evropskih držav'

  url

  https://si.bloombergadria.com/ekonomija/slovenija/104385/slovensko-gospodarstvo-v-prvem-cetrtletju-zraslo-za-tri-odstotke-bostjancic-slovenija-danes-raste-hitreje-od-vecine-evropskih-drzav/news

• article order

  2

  body

  Bruto domači proizvod (BDP) Slovenije je bil v prvem letošnjem četrtletju realno za 3,0 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. Razmeroma visoka rast prihaja tudi ob učinku nizke osnove, saj se je BDP v prvih treh mesecih lani medletno zmanjšal za 0,6 odstotka. Domača potrošnja se je tako medletno povečala za 3,7 odstotka, pri čemer je šla poraba gospodinjstev navzgor za 2,7 odstotka, poraba države pa za 3,9 odstotka, je danes objavil statistični urad. Bruto investicije v osnovna sredstva so narasle za 12,6 odstotka. K rasti so največ prispevale investicije v zgradbe in objekte. Te so se skupno dvignile za 20,7 odstotka. Investicije v opremo in stroje so se povečale za 8,2 odstotka. V prvem četrtletju sta se povečala izvoz in uvoz. Izvoz se je povečal za 0,7 odstotka, uvoz pa za 1,5 odstotka. Menjava s tujino je tako rast zniževala, in sicer za 0,5 odstotka. V celotnem letu 2026 naj bi Slovenija zaradi vojne na Bližnjem vzhodu po najnovejših ocenah domačih in tujih analitikov zabeležila nekaj nižjo gospodarsko rast od prvotnih napovedi. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je v začetku marca znižal svojo napoved rasti slovenskega BDP z 2,1 na dva odstotka, Mednarodni denarni sklad pa sredi aprila z 2,2 prav tako na dva odstotka. Nekaj dni pozneje so na dva odstotka znižali napoved letošnje gospodarske rasti tudi v Gospodarski zbornici Slovenije.

  language

  slv

  published at

  2026-05-15T09:00:41

  source

  SiOL

  title

  Slovenija z eno višjih gospodarskih rasti v EU

  url

  https://siol.net/novice/slovenija/bdp-v-prvem-cetrtletju-s-triodstotno-rastjo-691570

• article order

  13

  body

  Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo. Bruto domači proizvod (BDP) Slovenije je bil v prvem letošnjem četrtletju realno za tri odstotke večji kot v enakem obdobju lani, je danes objavil statistični urad. Po desezoniranih podatkih se je BDP v prvih treh mesecih letos na četrtletni ravni povečal za 0,7 odstotka, medletno pa za 3,1 odstotka. S tem je bila rast precej višja od povprečja evrskega območja. Slovenija je skupaj s Ciprom na vrhu med članicami EU, za katere so zaenkrat na voljo podatki (20 od 27 članic). Vodja analitske službe GZS in glavni ekonomist zbornice Bojan Ivanc je dejal, da so objavljeni podatki skladni s pomladansko napovedjo GZS, v kateri za letos pričakujejo dvoodstotno gospodarsko rast, kar bi bilo skoraj dvakratnik lanske rasti. Omenil je, da je letošnja visoka medletna rast deloma tudi posledica razmeroma nizke primerjalne osnove iz prvega četrtletja lanskega leta, ko se je gospodarstvo skrčilo za 0,6 odstotka. Poleg tega bodo na ugodnejšo letošnjo gospodarsko rast od lanske vplivali tudi trije dodatni delovni dnevi. Mi pa spomnimo, da GZS v primeru slabših rezultatov redko spomni na preteklo visoko rast oz. na "razmeroma visoko primerjalno osnovo". Lani maja je ob objavi podatka, da se je obseg BDP v prvem četrtletju na letni ravni zmanjšal za 0,7 odstotka, je glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček dejal, da gre za posledico dveh let napačnih odločitev vlade, zaradi katerih Slovenija izgublja konkurenčnost. Omenil je novelo zakona o dohodnini, pa ukrepe na področju zdravstva, prispevek za dolgotrajno oskrbo in zakon o čezmejnem opravljanju storitev, s katerim se je po njegovih besedah iz Slovenije dejansko izgnalo določena podjetja. Kako je torej možno, da je slovenski BDP zrasel, če je Golobova vlada po mnenju GZS ubirala napačne odločitve? Finančni minister v odhajanju Klemen Boštjančič je danes povedal: "Danes smo dobili zelo jasen in konkreten odgovor na vse katastrofalne napovedi, ki jih poslušamo zadnja leta, predvsem zadnje mesece, še bolj pa zadnje tedne."Gospodarska rast je po njegovi oceni "rezultat stabilnega okolja, visoke zaposlenosti, aktivne investicijske politike države in odpornosti slovenskega gospodarstva." V GZS so sicer triodstotno rast BDP v prvem letošnjem trimesečju pozdravili in kot spodbudno označili rast investicij v osnovna sredstva, tako večje naložbe podjetij v opremo in stroje kot državne projekte, podprte tudi z evropskimi sredstvi. "Prvo odraža vlaganja v krepitev produktivnosti v predelovalnih in drugih dejavnostih, kar je dobro," so navedli. V zbornici si želijo, da bi se pozitivni trendi nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih, vendar opozarjajo na potrebno previdnost. Ker je slovensko gospodarstvo izrazito izvozno usmerjeno in močno vpeto v mednarodno okolje, povečana geopolitična negotovost, višje cene energentov, šibkejša rast ključnih evropskih trgov ter nepredvidljive razmere v svetu predstavljajo pomembna tveganja za nadaljnjo rast. Ključna negotovost tako ostaja zunanje okolje, in sicer vojna na Bližnjem vzhodu in njene posledice na cenovna gibanja v gospodarstvu in na izvozno konkurenčnost slovenskih podjetij. V GZS so ponovili tudi, da bodo za nadaljnje ohranjanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ključni stabilno in predvidljivo poslovno okolje, spodbudna investicijska politika ter ukrepi za krepitev produktivnosti in razvojne naravnanosti gospodarstva.

  language

  slv

  published at

  2026-05-15T16:23:48

  source

  Svet24

  title

  Odgovor na katastrofalne napovedi, GZS pa o nizki primerjalni osnovi

  url

  https://svet24.si/novice/gospodarstvo/bdp-rast-gzs-odziv-1899591

source scope

analyzed source count

8

omitted articles

omitted source count

0

total source count

8