MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Zakon predstavlja razkroj socialne države in prehod v neoliberalno ekonomijo.
• Predlagatelji zakona sistematično zatirajo demokratično javno razpravo.
• Interventni zakon je bil sprejet brez ustreznega socialnega dialoga s partnerji.
• Zakon posega v delovna razmerja, pokojninsko reformo in zdravstveno zakonodajo.
• Število podpisov je sporočilo, da je zakon namenjen kapitalu in bogatim, ne ljudem.
• Referendum je temeljna pravica ljudstva, da se opredeli do prihodnosti države.
• V Sloveniji ni izrednih razmer, ki bi opravičevale obravnavo zakona na izrednih sejah.
• Zakon vključuje davčne določbe, o katerih referendum po zakonu ni dopusten.
• V DZ je bilo vloženih 47.223 podpisov za razpis referenduma o interventnem zakonu.
• Sindikati in nevladne organizacije so oblikovali zavezništvo za socialno državo.
• Pri zbiranju podpisov je prihajalo do pritiskov in prepovedi na delovnih mestih.
• DZ mora po vložitvi pobude določiti rok za zbiranje 40.000 podpisov podpore.
• Sindikati se bodo obrnili na ustavno sodišče, če bo referendum razglašen za nedopustnega.
• Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila na ustavnopravne težave referenduma o celotnem zakonu.

key differences

DZ mora po vložitvi pobude določiti rok za zbiranje 40.000 podpisov podpore.

Večina potrjuje, Svet24 molči, STA izpostavlja 35 dni.

Interventni zakon je bil sprejet brez ustreznega socialnega dialoga s partnerji.

RTV potrjuje odsotnost dialoga, ostali le citirajo sindikate.

Predlagatelji zakona sistematično zatirajo demokratično javno razpravo.

Viri nihajo med citiranjem obtožb in opisom oviranja dialoga.

Pri zbiranju podpisov je prihajalo do pritiskov in prepovedi na delovnih mestih.

Večina potrjuje navedbe sindikatov, Svet24 trditev zamolči.

Referendum je temeljna pravica ljudstva, da se opredeli do prihodnosti države.

Večina citira Štruklja, STA poudarja pomen, Svet24 molči.

Sindikati in nevladne organizacije so oblikovali zavezništvo za socialno državo.

STA poudarja vlogo civilne družbe, ostali citirajo Štruklja.

Sindikati se bodo obrnili na ustavno sodišče, če bo referendum razglašen za nedopustnega.

Večina potrjuje Štrukljevo napoved, STA in Svet24 molčita.

V DZ je bilo vloženih 47.223 podpisov za razpis referenduma o interventnem zakonu.

Viri so enotni; razlike so le v poudarku na hitrosti zbiranja.

V Sloveniji ni izrednih razmer, ki bi opravičevale obravnavo zakona na izrednih sejah.

RTV in Večer citirata Zorka, STA povzema, ostali molčijo.

Zakon posega v delovna razmerja, pokojninsko reformo in zdravstveno zakonodajo.

RTV potrjuje vsebinske posege, ostali le zavezništva.

Zakon predstavlja razkroj socialne države in prehod v neoliberalno ekonomijo.

Viri se ločijo po vključitvi neoliberalizma v citat Štruklja.

Zakon vključuje davčne določbe, o katerih referendum po zakonu ni dopusten.

RTV in Večer potrjujeta davčno omejitev, večina molči.

Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila na ustavnopravne težave referenduma o celotnem zakonu.

Le RTV poroča o opozorilu ZPS, ostali viri ga povsem prezrejo.

Število podpisov je sporočilo, da je zakon namenjen kapitalu in bogatim, ne ljudem.

Viri enotno citirajo Štruklja, Svet24 pa poudarja razkroj.

source analyses

Delo

DZ mora po vložitvi pobude določiti rok za zbiranje 40.000 podpisov podpore.

Da: Članek navaja, da bo DZ moral odločiti o roku za 40.000 podpisov.

Interventni zakon je bil sprejet brez ustreznega socialnega dialoga s partnerji.

Delno: Štrukelj omenja, da je bila pobuda odgovor na zavrnjen dialog.

Predlagatelji zakona sistematično zatirajo demokratično javno razpravo.

Delno: Štrukelj omenja zavrnjen dialog in oviranje zbiranja podpisov.

Pri zbiranju podpisov je prihajalo do pritiskov in prepovedi na delovnih mestih.

Da: Štrukelj je izpostavil pritiske in prepovedi na delovnih mestih.

Referendum je temeljna pravica ljudstva, da se opredeli do prihodnosti države.

Da: Štrukelj je referendum označil za pravico ljudstva do prihodnosti.

Sindikati in nevladne organizacije so oblikovali zavezništvo za socialno državo.

Da: Štrukelj je potrdil spontano oblikovanje tega zavezništva.

Sindikati se bodo obrnili na ustavno sodišče, če bo referendum razglašen za nedopustnega.

Da: Štrukelj je potrdil pritožbo na US v primeru nedopustnosti.

V DZ je bilo vloženih 47.223 podpisov za razpis referenduma o interventnem zakonu.

Da: Vložili so pobudo s 47.223 podpisi volivcev.

V Sloveniji ni izrednih razmer, ki bi opravičevale obravnavo zakona na izrednih sejah.

Ni omenjeno

Zakon posega v delovna razmerja, pokojninsko reformo in zdravstveno zakonodajo.

Delno: Omenjena so zavezništva za delovna razmerja, zdravstvo in starost.

Zakon predstavlja razkroj socialne države in prehod v neoliberalno ekonomijo.

Da: Štrukelj trdi, da gre za razkroj in smer neoliberalne ekonomije.

Zakon vključuje davčne določbe, o katerih referendum po zakonu ni dopusten.

Ni omenjeno

Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila na ustavnopravne težave referenduma o celotnem zakonu.

Ni omenjeno

Število podpisov je sporočilo, da je zakon namenjen kapitalu in bogatim, ne ljudem.

Da: Štrukelj je izjavil, da je to zakon za kapital in bogate.

Mladina

DZ mora po vložitvi pobude določiti rok za zbiranje 40.000 podpisov podpore.

Da: Članek navaja, da bo DZ moral odločiti o roku za 40.000 podpisov.

Interventni zakon je bil sprejet brez ustreznega socialnega dialoga s partnerji.

Delno: Štrukelj omenja zavrnjen dialog kot razlog za pobudo.

Predlagatelji zakona sistematično zatirajo demokratično javno razpravo.

Delno: Omenjen zavrnjen dialog in pritiski pri zbiranju podpisov.

Pri zbiranju podpisov je prihajalo do pritiskov in prepovedi na delovnih mestih.

Da: Štrukelj je izpostavil pritiske in prepovedi na delovnih mestih.

Referendum je temeljna pravica ljudstva, da se opredeli do prihodnosti države.

Da: Navedeno, da je referendum pravica ljudstva do izbire o prihodnosti.

Sindikati in nevladne organizacije so oblikovali zavezništvo za socialno državo.

Da: Štrukelj je ocenil, da se je spontano oblikovalo to zavezništvo.

Sindikati se bodo obrnili na ustavno sodišče, če bo referendum razglašen za nedopustnega.

Da: Štrukelj je potrdil pritožbo na US v primeru nedopustnosti.

V DZ je bilo vloženih 47.223 podpisov za razpis referenduma o interventnem zakonu.

Da: Štrukelj je potrdil vložitev natanko 47.223 podpisov v DZ.

V Sloveniji ni izrednih razmer, ki bi opravičevale obravnavo zakona na izrednih sejah.

Ni omenjeno

Zakon posega v delovna razmerja, pokojninsko reformo in zdravstveno zakonodajo.

Delno: Omenjena so zavezništva za delovna razmerja, zdravstvo in starost.

Zakon predstavlja razkroj socialne države in prehod v neoliberalno ekonomijo.

Da: Štrukelj trdi, da zakon vodi v razkroj in neoliberalno ideologijo.

Zakon vključuje davčne določbe, o katerih referendum po zakonu ni dopusten.

Delno: Nakazano s Štrukljevo napovedjo odziva na sklep o nedopustnosti.

Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila na ustavnopravne težave referenduma o celotnem zakonu.

Ni omenjeno

Število podpisov je sporočilo, da je zakon namenjen kapitalu in bogatim, ne ljudem.

Da: Štrukelj je citiran, da je to jasno sporočilo podpisov.

RTV Slovenija

DZ mora po vložitvi pobude določiti rok za zbiranje 40.000 podpisov podpore.

Da: DZ bo moral odločiti o začetku roka za zbiranje 40.000 podpisov.

Interventni zakon je bil sprejet brez ustreznega socialnega dialoga s partnerji.

Da: Sindikati trdijo, da je bil zakon sprejet brez socialnega dialoga.

Predlagatelji zakona sistematično zatirajo demokratično javno razpravo.

Da: Počivavšek je dejal, da predlagatelji postopek sistematično zatirajo.

Pri zbiranju podpisov je prihajalo do pritiskov in prepovedi na delovnih mestih.

Da: Štrukelj in Počivavšek sta izpostavila pritiske in prepovedi.

Referendum je temeljna pravica ljudstva, da se opredeli do prihodnosti države.

Da: Štrukelj je referendum označil za pravico do izbire o prihodnosti.

Sindikati in nevladne organizacije so oblikovali zavezništvo za socialno državo.

Da: Štrukelj je ocenil, da se je spontano oblikovalo to zavezništvo.

Sindikati se bodo obrnili na ustavno sodišče, če bo referendum razglašen za nedopustnega.

Da: Sindikati napovedujejo ustavno presojo ob sklepu o nedopustnosti.

V DZ je bilo vloženih 47.223 podpisov za razpis referenduma o interventnem zakonu.

Da: Štrukelj je potrdil vložitev 47.223 podpisov v DZ.

V Sloveniji ni izrednih razmer, ki bi opravičevale obravnavo zakona na izrednih sejah.

Da: Zorko je poudaril, da v Sloveniji ni izrednih razmer.

Zakon posega v delovna razmerja, pokojninsko reformo in zdravstveno zakonodajo.

Da: Članek navaja posege v delovna razmerja, pokojnine in zdravstvo.

Zakon predstavlja razkroj socialne države in prehod v neoliberalno ekonomijo.

Da: Štrukelj je zakon označil za razkroj in smer v neoliberalizem.

Zakon vključuje davčne določbe, o katerih referendum po zakonu ni dopusten.

Da: Članek navaja, da zakon vključuje davčne določbe.

Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila na ustavnopravne težave referenduma o celotnem zakonu.

Da: ZPS je opozorila na nedopusten položaj zaradi referenduma o celoti.

Število podpisov je sporočilo, da je zakon namenjen kapitalu in bogatim, ne ljudem.

Da: Štrukelj je izjavil, da je to zakon za kapital in bogate.

Reporter

DZ mora po vložitvi pobude določiti rok za zbiranje 40.000 podpisov podpore.

Da: Članek navaja, da bo DZ moral odločiti o roku za 40.000 podpisov.

Interventni zakon je bil sprejet brez ustreznega socialnega dialoga s partnerji.

Delno: Štrukelj navaja, da je pobuda odgovor na zavrnjen dialog.

Predlagatelji zakona sistematično zatirajo demokratično javno razpravo.

Delno: Omenjen je zavrnjen dialog in oviranje zbiranja podpisov.

Pri zbiranju podpisov je prihajalo do pritiskov in prepovedi na delovnih mestih.

Da: Štrukelj je izpostavil pritiske in prepovedi na delovnih mestih.

Referendum je temeljna pravica ljudstva, da se opredeli do prihodnosti države.

Da: Štrukelj pravi, da je referendum pravica do izbire o prihodnosti.

Sindikati in nevladne organizacije so oblikovali zavezništvo za socialno državo.

Da: Štrukelj navaja spontano oblikovanje zavezništva za socialno državo.

Sindikati se bodo obrnili na ustavno sodišče, če bo referendum razglašen za nedopustnega.

Da: Štrukelj je potrdil pritožbo na US v primeru nedopustnosti.

V DZ je bilo vloženih 47.223 podpisov za razpis referenduma o interventnem zakonu.

Da: Štrukelj je potrdil zbiranje 47.223 podpisov v treh dneh in pol.

V Sloveniji ni izrednih razmer, ki bi opravičevale obravnavo zakona na izrednih sejah.

Ni omenjeno

Zakon posega v delovna razmerja, pokojninsko reformo in zdravstveno zakonodajo.

Delno: Omenjena so zavezništva za delovna razmerja, zdravstvo in starost.

Zakon predstavlja razkroj socialne države in prehod v neoliberalno ekonomijo.

Da: Štrukelj trdi, da zakon vodi v razkroj in neoliberalno ekonomijo.

Zakon vključuje davčne določbe, o katerih referendum po zakonu ni dopusten.

Ni omenjeno

Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila na ustavnopravne težave referenduma o celotnem zakonu.

Ni omenjeno

Število podpisov je sporočilo, da je zakon namenjen kapitalu in bogatim, ne ljudem.

Da: Štrukelj je izpostavil, da je to zakon za kapital in bogate.

STA

DZ mora po vložitvi pobude določiti rok za zbiranje 40.000 podpisov podpore.

Da: Predsednik DZ mora določiti 35-dnevni rok za zbiranje podpisov.

Interventni zakon je bil sprejet brez ustreznega socialnega dialoga s partnerji.

Delno: Sindikati opozarjajo na odsotnost dialoga in ignoranco vlade.

Predlagatelji zakona sistematično zatirajo demokratično javno razpravo.

Delno: Omenjeno je izigravanje demokratičnih postopkov in javnosti.

Pri zbiranju podpisov je prihajalo do pritiskov in prepovedi na delovnih mestih.

Da: Omenjeni so pritiski in prepovedi zbiranja podpisov v podjetjih.

Referendum je temeljna pravica ljudstva, da se opredeli do prihodnosti države.

Delno: Poudarjen pomen neposredne demokracije in volje ljudi.

Sindikati in nevladne organizacije so oblikovali zavezništvo za socialno državo.

Da: Pobudo so vložili predstavniki sindikatov in civilne družbe.

Sindikati se bodo obrnili na ustavno sodišče, če bo referendum razglašen za nedopustnega.

Ni omenjeno

V DZ je bilo vloženih 47.223 podpisov za razpis referenduma o interventnem zakonu.

Da: Vloženih je bilo več kot 47.000 podpisov (točno 47.223).

V Sloveniji ni izrednih razmer, ki bi opravičevale obravnavo zakona na izrednih sejah.

Delno: Sindikati zavračajo argumente o izrednih razmerah za hitenje.

Zakon posega v delovna razmerja, pokojninsko reformo in zdravstveno zakonodajo.

Delno: Omenjeno je, da zakon posega v številne sistemske zakone.

Zakon predstavlja razkroj socialne države in prehod v neoliberalno ekonomijo.

Delno: Sindikati trdijo, da zakon pomeni razgradnjo socialne države.

Zakon vključuje davčne določbe, o katerih referendum po zakonu ni dopusten.

Ni omenjeno

Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila na ustavnopravne težave referenduma o celotnem zakonu.

Ni omenjeno

Število podpisov je sporočilo, da je zakon namenjen kapitalu in bogatim, ne ljudem.

Da: Semolič je izpostavil, da je zakon pisan za kapital in bogate.

Slovenske Novice

DZ mora po vložitvi pobude določiti rok za zbiranje 40.000 podpisov podpore.

Da: Članek navaja, da bo DZ moral odločiti o roku za 40.000 podpisov.

Interventni zakon je bil sprejet brez ustreznega socialnega dialoga s partnerji.

Delno: Štrukelj omenja, da je pobuda odgovor na zavrnjen dialog.

Predlagatelji zakona sistematično zatirajo demokratično javno razpravo.

Delno: Omenjen je zavrnjen dialog in pritiski pri zbiranju podpisov.

Pri zbiranju podpisov je prihajalo do pritiskov in prepovedi na delovnih mestih.

Da: Štrukelj je izpostavil pritiske in prepovedi na delovnih mestih.

Referendum je temeljna pravica ljudstva, da se opredeli do prihodnosti države.

Da: Štrukelj je referendum označil za pravico ljudstva do prihodnosti.

Sindikati in nevladne organizacije so oblikovali zavezništvo za socialno državo.

Da: Štrukelj je ocenil, da se je oblikovalo takšno zavezništvo.

Sindikati se bodo obrnili na ustavno sodišče, če bo referendum razglašen za nedopustnega.

Da: Štrukelj je potrdil pritožbo na ustavno sodišče ob nedopustnosti.

V DZ je bilo vloženih 47.223 podpisov za razpis referenduma o interventnem zakonu.

Da: Štrukelj je potrdil vložitev 47.223 podpisov v DZ.

V Sloveniji ni izrednih razmer, ki bi opravičevale obravnavo zakona na izrednih sejah.

Ni omenjeno

Zakon posega v delovna razmerja, pokojninsko reformo in zdravstveno zakonodajo.

Delno: Omenjena so zavezništva za delovna razmerja, zdravstvo in starost.

Zakon predstavlja razkroj socialne države in prehod v neoliberalno ekonomijo.

Da: Štrukelj trdi, da gre za razkroj in smer neoliberalne ekonomije.

Zakon vključuje davčne določbe, o katerih referendum po zakonu ni dopusten.

Ni omenjeno

Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila na ustavnopravne težave referenduma o celotnem zakonu.

Ni omenjeno

Število podpisov je sporočilo, da je zakon namenjen kapitalu in bogatim, ne ljudem.

Da: Štrukelj je izjavil, da je to zakon za kapital in bogate.

Svet24

DZ mora po vložitvi pobude določiti rok za zbiranje 40.000 podpisov podpore.

Ni omenjeno

Interventni zakon je bil sprejet brez ustreznega socialnega dialoga s partnerji.

Delno: Štrukelj navaja, da je referendum odgovor na zavrnjen dialog.

Predlagatelji zakona sistematično zatirajo demokratično javno razpravo.

Delno: Omenjen je zavrnjen dialog s strani predlagateljev.

Pri zbiranju podpisov je prihajalo do pritiskov in prepovedi na delovnih mestih.

Ni omenjeno

Referendum je temeljna pravica ljudstva, da se opredeli do prihodnosti države.

Ni omenjeno

Sindikati in nevladne organizacije so oblikovali zavezništvo za socialno državo.

Da: Štrukelj je izpostavil oblikovanje zavezništva za socialno državo.

Sindikati se bodo obrnili na ustavno sodišče, če bo referendum razglašen za nedopustnega.

Ni omenjeno

V DZ je bilo vloženih 47.223 podpisov za razpis referenduma o interventnem zakonu.

Da: Štrukelj je predstavil 47.223 zbranih podpisov v 3,5 dneh.

V Sloveniji ni izrednih razmer, ki bi opravičevale obravnavo zakona na izrednih sejah.

Ni omenjeno

Zakon posega v delovna razmerja, pokojninsko reformo in zdravstveno zakonodajo.

Delno: Omenja se zavezništvo za delavce, zdravstvo in varno starost.

Zakon predstavlja razkroj socialne države in prehod v neoliberalno ekonomijo.

Delno: Štrukelj trdi, da gre za zakon za razkroj države.

Zakon vključuje davčne določbe, o katerih referendum po zakonu ni dopusten.

Ni omenjeno

Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila na ustavnopravne težave referenduma o celotnem zakonu.

Ni omenjeno

Število podpisov je sporočilo, da je zakon namenjen kapitalu in bogatim, ne ljudem.

Delno: Štrukelj pravi, da je to zakon proti ljudem in za razkroj.

Večer

DZ mora po vložitvi pobude določiti rok za zbiranje 40.000 podpisov podpore.

Da: Članek navaja to obveznost DZ po vložitvi pobude.

Interventni zakon je bil sprejet brez ustreznega socialnega dialoga s partnerji.

Delno: Štrukelj omenja zavrnjen dialog, Volf pa zatiranje dialoga.

Predlagatelji zakona sistematično zatirajo demokratično javno razpravo.

Da: Jakob Počivavšek je neposredno obtožil predlagatelje zatiranja.

Pri zbiranju podpisov je prihajalo do pritiskov in prepovedi na delovnih mestih.

Da: Štrukelj in Počivavšek sta izpostavila pritiske in prepovedi.

Referendum je temeljna pravica ljudstva, da se opredeli do prihodnosti države.

Da: Štrukelj je referendum označil za pravico ljudstva do opredelitve.

Sindikati in nevladne organizacije so oblikovali zavezništvo za socialno državo.

Da: Štrukelj navaja, da se je spontano oblikovalo takšno zavezništvo.

Sindikati se bodo obrnili na ustavno sodišče, če bo referendum razglašen za nedopustnega.

Da: Štrukelj je potrdil, da se bodo v tem primeru obrnili na sodišče.

V DZ je bilo vloženih 47.223 podpisov za razpis referenduma o interventnem zakonu.

Da: Štrukelj in Zorko potrjujeta vložitev 47.223 zbranih podpisov v DZ.

V Sloveniji ni izrednih razmer, ki bi opravičevale obravnavo zakona na izrednih sejah.

Da: Andrej Zorko je izrecno poudaril, da v državi ni izrednih razmer.

Zakon posega v delovna razmerja, pokojninsko reformo in zdravstveno zakonodajo.

Delno: Omenjena so zavezništva za delovna razmerja, zdravstvo in starost.

Zakon predstavlja razkroj socialne države in prehod v neoliberalno ekonomijo.

Da: Štrukelj neposredno povezuje zakon z razkrojem in neoliberalizmom.

Zakon vključuje davčne določbe, o katerih referendum po zakonu ni dopusten.

Delno: Članek omenja ustavno določilo o davkih kot razlog za nedopustnost.

Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila na ustavnopravne težave referenduma o celotnem zakonu.

Ni omenjeno

Število podpisov je sporočilo, da je zakon namenjen kapitalu in bogatim, ne ljudem.

Da: Štrukelj je to izrecno poudaril v svoji izjavi.

Analiza sentimenta

entities

• Državni zbor (DZ)
• Branimir Štrukelj
• Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije
• Slovenija
• Ustavno sodišče
• Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS)
• Andrej Zorko
• Jakob Počivavšek
• Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam
• SDS
• Janez Janša
• NSi
• Državni svet
• Resni.ca
• Zakonodajno-pravna služba DZ

key differences

Andrej Zorko

Viri so enotno nevtralni, razlika je le v citiranih temah.

Branimir Štrukelj

Vsi viri ohranjajo nevtralno držo brez ključnih razlik.

Državni svet

Večina molči, le en vir nevtralno izpostavlja veto.

Državni zbor (DZ)

Večer izstopa z negativnim sentimentom, ostali so nevtralni.

Jakob Počivavšek

Viri so nevtralni; razlika je le v citiranih razlogih upora.

Janez Janša

Le STA ga nevtralno citira, ostali viri ga sploh ne omenjajo.

Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam

Viri so nevtralni; razlika je le v omembi ali popolnem molku.

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije

Vsi viri so nevtralni; razlikujejo se le v vlogi akterja.

NSi

Le RTV poroča nevtralno, ostali viri entitete ne omenjajo.

Resni.ca

Večina molči, RTV nevtralno o zakonodajni vlogi.

SDS

Le STA in RTV nevtralno poročata, ostali viri molčijo.

Slovenija

Vsi viri ohranjajo nevtralnost, poudarki so le na kontekstu.

Ustavno sodišče

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju.

Zakonodajno-pravna služba DZ

Le RTV poroča nevtralno o pravnih opozorilih, drugi molčijo.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS)

Poročanje je zgolj nevtralno, večina virov jo povsem spregleda.

source analyses

Delo

Andrej Zorko

Ni omenjeno

Branimir Štrukelj

Nevtralno: Nastopa kot govorec in vir informacij brez meta-vrednotenja.

Državni svet

Ni omenjeno

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: Omenjen le kot lokacija dogodka in organ v postopku.

Jakob Počivavšek

Ni omenjeno

Janez Janša

Ni omenjeno

Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam

Ni omenjeno

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije

Nevtralno: Omenjena kot organizacija, ki vlaga pobudo; brez vrednotenja.

NSi

Ni omenjeno

Resni.ca

Ni omenjeno

SDS

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu imena zakona in razvoja države.

Ustavno sodišče

Nevtralno: Omenjeno kot potencialna instanca za nadaljnje postopke.

Zakonodajno-pravna služba DZ

Ni omenjeno

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS)

Ni omenjeno

Mladina

Andrej Zorko

Ni omenjeno

Branimir Štrukelj

Nevtralno: Nastopa kot govorec in vir informacij brez meta-vrednotenja.

Državni svet

Ni omenjeno

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: Omenjen le kot institucija, kjer so vložili podpise.

Jakob Počivavšek

Ni omenjeno

Janez Janša

Ni omenjeno

Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam

Ni omenjeno

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije

Nevtralno: Omenjena kot organizacija, ki je vložila pobudo.

NSi

Ni omenjeno

Resni.ca

Ni omenjeno

SDS

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v imenu zakona in v kontekstu razvoja države.

Ustavno sodišče

Nevtralno: Omenjeno kot potencialna pravna pot v prihodnosti.

Zakonodajno-pravna služba DZ

Ni omenjeno

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS)

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Andrej Zorko

Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki opozarja na pravico do referenduma.

Branimir Štrukelj

Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki kritizira zakon brez meta-vrednotenja.

Državni svet

Ni omenjeno

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: Omenjen kot organ, ki sprejema odločitve o referendumu.

Jakob Počivavšek

Nevtralno: Citiran kot govorec o ovirah pri zbiranju podpisov.

Janez Janša

Ni omenjeno

Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam

Nevtralno: Omenjena v povezavi z izjavami Jakoba Počivavška.

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije

Nevtralno: Omenjena kot organizatorka zbiranja podpisov.

NSi

Nevtralno: Omenjena kot ena izmed pripravljavk zakona.

Resni.ca

Nevtralno: Omenjena kot ena izmed pripravljavk zakona.

SDS

Nevtralno: Omenjena zgolj kot podpornica predlaganega zakona.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu zakonodaje in stanja v državi.

Ustavno sodišče

Nevtralno: Omenjeno kot organ, ki bo verjetno presojal o referendumu.

Zakonodajno-pravna služba DZ

Nevtralno: Omenjena kot organ, ki je opozoril na pravne dileme.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS)

Nevtralno: Omenjena v kontekstu izjav predsednika Andreja Zorka.

Reporter

Andrej Zorko

Ni omenjeno

Branimir Štrukelj

Nevtralno: Nastopa kot govorec in vir informacij brez meta-vrednotenja.

Državni svet

Ni omenjeno

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: Omenjen le v okviru postopkovnih dolžnosti po vložitvi.

Jakob Počivavšek

Ni omenjeno

Janez Janša

Ni omenjeno

Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam

Ni omenjeno

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije

Nevtralno: Omenjena kot organizatorka zbiranja podpisov in govorec.

NSi

Ni omenjeno

Resni.ca

Ni omenjeno

SDS

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu razvoja države v Štrukljevem citatu.

Ustavno sodišče

Nevtralno: Omenjeno kot potencialna instanca za pravno varstvo.

Zakonodajno-pravna služba DZ

Ni omenjeno

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS)

Ni omenjeno

STA

Andrej Zorko

Nevtralno: Citiran kot predstavnik sindikatov brez meta-vrednotenja.

Branimir Štrukelj

Nevtralno: Nastopa kot govorec in predstavnik sindikatov brez vrednotenja.

Državni svet

Ni omenjeno

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: Omenjen le kot lokacija in organ, kjer se vlaga pobuda.

Jakob Počivavšek

Nevtralno: Naveden kot govorec, ki pojasnjuje razloge za referendum.

Janez Janša

Nevtralno: Citiran kot govorec, ki podaja svoje mnenje o referendumu.

Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam

Nevtralno: Omenjena kot sodelujoča organizacija pri zbiranju podpisov.

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije

Nevtralno: Omenjena kot ena izmed podpisnic pobude.

NSi

Ni omenjeno

Resni.ca

Ni omenjeno

SDS

Nevtralno: Omenjena v povezavi z odzivom predsednika stranke.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu imena zakona in države.

Ustavno sodišče

Ni omenjeno

Zakonodajno-pravna služba DZ

Ni omenjeno

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS)

Nevtralno: Omenjena kot organizacija, ki sodeluje pri pobudi.

Slovenske Novice

Andrej Zorko

Ni omenjeno

Branimir Štrukelj

Nevtralno: Nastopa kot govorec in vir informacij brez meta-vrednotenja.

Državni svet

Ni omenjeno

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: Omenjen le kot lokacija in organ, ki bo odločal o postopku.

Jakob Počivavšek

Ni omenjeno

Janez Janša

Ni omenjeno

Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam

Ni omenjeno

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije

Nevtralno: Omenjena v vlogi predlagatelja pobude in vira informacij.

NSi

Ni omenjeno

Resni.ca

Ni omenjeno

SDS

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu imena zakona in razvoja države.

Ustavno sodišče

Nevtralno: Omenjeno kot potencialna instanca za pravno varstvo.

Zakonodajno-pravna služba DZ

Ni omenjeno

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS)

Ni omenjeno

Svet24

Andrej Zorko

Ni omenjeno

Branimir Štrukelj

Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki predstavlja rezultate zbiranja.

Državni svet

Ni omenjeno

Državni zbor (DZ)

Ni omenjeno

Jakob Počivavšek

Ni omenjeno

Janez Janša

Ni omenjeno

Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam

Ni omenjeno

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije

Nevtralno: Omenjena v vlogi organizatorja zbiranja podpisov.

NSi

Ni omenjeno

Resni.ca

Ni omenjeno

SDS

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu razvoja države v citatu.

Ustavno sodišče

Ni omenjeno

Zakonodajno-pravna služba DZ

Ni omenjeno

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS)

Ni omenjeno

Večer

Andrej Zorko

Nevtralno: Citiran kot govorec, ki kritizira DZ in zakon.

Branimir Štrukelj

Nevtralno: Nastopa kot glavni govorec in vir informacij brez meta-ocene.

Državni svet

Nevtralno: Omenjen v kontekstu poziva k izglasovanju veta.

Državni zbor (DZ)

Negativno: Govorci mu očitajo razkroj socialne države in pijanost od oblasti.

Jakob Počivavšek

Nevtralno: Citiran kot govorec, ki opozarja na zatiranje dialoga.

Janez Janša

Ni omenjeno

Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam

Nevtralno: Omenjena le kot organizacija, ki jo vodi Počivavšek.

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije

Nevtralno: Omenjena le kot organizacija, ki jo vodi Štrukelj.

NSi

Ni omenjeno

Resni.ca

Ni omenjeno

SDS

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot država, kjer potekajo dogodki in razprave.

Ustavno sodišče

Nevtralno: Omenjeno le kot pravna instanca za morebitno presojo.

Zakonodajno-pravna služba DZ

Ni omenjeno

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS)

Nevtralno: Omenjena le kot organizacija, ki jo vodi Andrej Zorko.

Viri

articles

• article order

  6

  body

  z odzivom prvaka SDS Janše v 14. odstavku Ljubljana, 18. maja (STA) - Predstavniki sindikatov in civilne družbe so danes v DZ vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev, medtem ko je ...

  language

  slv

  published at

  2026-05-18T18:35:49

  source

  STA

  title

  Pod pobudo za referendum o interventnem zakonu več kot 47.000 podpisov (dopolnjeno)

  url

  https://www.sta.si/3556672/

• article order

  8

  body

  V sindikalnih centralah v intervencijskem zakonu za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v strankah NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca, podprli pa tudi v SDS-u, vidijo "zakon za razkroj Slovenije", ki je bil sprejet brez socialnega dialoga, četudi posega na temeljna področja, na katerih delujejo socialni partnerji, med drugim v zakon o delovnih razmerjih, pokojninsko reformo, zdravstveno zakonodajo. Pretekli teden so zato zagnali zbiranje podpisov za referendum, pri čemer so pomagali tudi v nevladnih organizacijah in strankah odhajajoče koalicije. "V treh delovnih dneh in pol smo skupaj zbrali 47.223 podpisov," je na novinarski konferenci pred vložitvijo podpisov v DZ pred poslopjem parlamenta povedal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. "Niti pritiski, oviranje in celo prepovedi zbiranja podpisov na delovnih mestih niso odvrnili od tega, da so državljanke in državljani povedali, kaj si mislijo o tem zakonu," je poudaril. "Tako impresivno število podpisov v tako kratkem času je prvo jasno sporočilo - to ni zakon za ljudi, to je zakon proti ljudem, za kapital in za bogate. To ni zakon za razvoj Slovenije, to je zakon za razkroj socialne države," je še dejal Štrukelj. Poudaril je še, da je referendum pravica ljudstva, da se neposredno opredeli do izbire o prihodnosti, ki je položena v ta zakon. "Naj ljudje povedo, ali podpirajo usmeritev, ki temelji na socialni državi in na konceptu socialno-tržnega gospodarstva, ali pa želijo v smer neoliberalne ekonomije in ideologije, kjer je dobiček edino merilo uspeha, solidarnost med ljudmi pa pridobi negativen prizvok," je še dejal Štrukelj. Štrukelj je ocenil, da se je v teh nekaj dneh zbiranja podpisov med sindikati in nevladnimi organizacijami spontano oblikovalo zavezništvo, ki ga je po njihovi presoji treba ohraniti. "Lahko bi ga poimenovali zavezništvo za socialno državo, zavezništvo za zaščito pravic delavk in delavcev ter za varna delovna razmerja, zavezništvo za univerzalno dostopno javno zdravstvo in kakovostno javno šolstvo, zavezništvo za varno starost, zavezništvo za pravično razporeditev bremen med prebivalstvom z upoštevanjem načela solidarnosti, da tisti, ki ima več, tudi več prispeva za skupno dobro," je dejal. DZ bo moral po vložitvi odločiti o začetku roka za zbiranje 40.000 podpisov podpore za razpis referenduma. Če bodo poslanci vmes sprejeli sklep o nedopustnosti referenduma, sindikati napovedujejo, da se bodo obrnili na ustavno sodišče. Zakon namreč ob določbah, o katerih je referendum dopusten, vključuje tudi davčne določbe, o katerih referendum ni dopusten. Da slovenska zakonodaja pozna le referendum o zakonu kot celoti, ne pa o posameznih delih, zaradi česar bi se lahko znašli v ustavnopravnem nedopustnem položaju, je že pred sprejetjem zakona v DZ-ju opozorila tudi zakonodajno-pravne službe DZ-ja. Izražena stališča pravne stroke glede tega sicer niso enotna. "Ustavno sodišče bo moralo tehtati, ali je pravica do referenduma, pravica do odločanja v demokratični državi, dovoljena ali ne. V nasprotnem primeru lahko namreč v vsak zakon da nekdo neko določbo o davku in s tem prepreči referendum," je ob tem na novinarski konferenci dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko. "Prepričani smo, da je pravica do referenduma temeljna človekova pravica, ki je ni dovoljeno zlorabljati ali pa s kakršnimikoli pravnimi malverzacijami poskušati zaobiti," je dodal in izrazil mnenje, da bo ustavno sodišče v primeru odločanja referendum omogočilo. Zorko je poudaril še, da v Sloveniji ni izrednih razmer, kljub temu pa je DZ interventni zakon obravnaval na izrednih sejah. "V Sloveniji si želimo socialno in pravično državo, ki temelji na solidarnosti. To je tisto, kar zahteva teh 47.223 podpisov," je dejal. Zbrane podpise je označil kot "odgovornost poslank in poslancev, ki želijo razkroj socialne države". "Zato jim na tem mestu zelo jasno sporočam, naj ne odločajo o ljudeh brez ljudi," je dodal. Po besedah predsednika Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakoba Počivavška podpisi niso samo prvi korak k referendumu, temveč tudi prvi korak k demokratični javni razpravi in odločanju o "interventnem zakonu za razkroj države". "Gre za postopek, ki ga predlagatelji tega zakona sistematično zatirajo," je dejal. Izpostavil je, da so bili med zbiranjem podpisov deležni številnih ovir in prepovedi, diskreditacij ter žaljivega in sovražnega govora. Prepričan je, da ne glede na vse za socialni dialog še ni prepozno. Pomen takšnega števila zbranih podpisov sta izpostavila tudi predsednica Konfederacije novih sindikatov Slovenije - Neodvisnost Evelin Tožbar in predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf. Kot je dejal slednji, sindikati in civilna družba preprosto morajo braniti pridobljene pravice, ki so si jih izborili predniki. "Zato na tem mestu zelo jasno povem, da vam ne bo uspelo. Kakršno koli zatiranje socialnega dialoga je enostavno samo strah pred golo resnico," je dejal. Predstavnica civilne iniciative Glas ljudstva Katarina Rotar pa je poudarila, da gre za škodljiv zakon, ki bo povzročil razkroj države na več ravneh. "Odločanja o tako škodljivem zakonu ne moremo prepustiti samo peščici od oblasti pijanih posameznikov v parlamentu, o tem mora odločati ljudstvo," je dejala. V sporočilu za javnost so v Pravni mreži za varstvo demokracije spomnili, da interventni zakon poleg določb z več drugih pravnih področij vključuje tudi določbe o ureditvi davkov in drugih obveznih dajatev, po ustavi pa zakonodajnega referenduma o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ni dopustno razpisati. Posebej so izpostavili problematičnost uporabe t. i. omnibus zakonodajne tehnike v primerih, ko zakon poleg drugih vsebin vključuje materijo, ki je po ustavi izvzeta iz referendumskega odločanja, hkrati pa ureja tudi druga področja, glede katerih je referendum načeloma dopusten. Tudi slovenska ustavnopravna teorija s področja pravice do referenduma prav pri prepovedi referenduma o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah opozarja na kompleksnost tega vprašanja, zlasti pa tudi na možnost zlorab s strani zakonodajalca, so navedli. V pravni mreži so zato preučili znanstvena in strokovna dela s tega področja. Med drugim so izpostavili navedbo profesorja z ljubljanske pravne fakultete Igorja Kaučiča, da "referendum o zakonih, ki celovito urejajo posamezno področje, vsebujejo pa tudi določbo o posamezni obvezni dajatvi, praviloma ne bo prepovedan". Izpostavili so tudi navedbo profesorice s te fakultete Brune Žuber glede t. i. davčnih zakonov. V svojem doktorskem delu, ki je po oceni pravne mreže najbolj poglobljeno delo o naknadnem zakonodajnem referendumu pri nas, je Žuber navedla, da je bil "namen določitve te referendumske omejitve v preprečitvi odložitve sprejetja teh zakonov oziroma v preprečitvi njihove zavrnitve na referendumu, saj bi bila v nasprotnem primeru neposredno ogrožena finančna stabilnost države, onemogočeno stabilno izvrševanje financiranja državnega proračuna in drugih blagajn javnega financiranja ter s tem izvrševanje državnih funkcij". Upoštevajoč navedeno bo moral DZ po mnenju Pravne mreže za varstvo demokracije pri odločanju o dopustnosti referenduma upoštevati vse relevantne vidike, ki jih izpostavlja stroka. "Pri tem velja posebej izpostaviti, da bi glede na ukrepe iz interventnega zakona, ki naj bi brez kompenzacijskih ukrepov po oceni fiskalnega sveta proračunski primanjkljaj dodatno strukturno povečali za okoli 900 milijonov evrov oziroma za več kot eno odstotno točko bruto domačega proizvoda letno, težko trdili, da bi pobudniki oziroma državljani na referendumu o tem zakonu ogrožali stabilnosti javnih financ," so zapisali. Glede na ustavnopravni okvir, problematično uporabo omnibus zakonodajne tehnike v konkretnem primeru, namen ustavne prepovedi razpisa referenduma in pomen pravice do glasovanja na referendumu pravna mreža, tako kot sindikati, pričakuje, da bi ustavno sodišče v morebitni ustavnopravni presoji sklepa DZ-ja o nedopustnosti razpisa referenduma odločilo, da je referendum dopusten. Kot omenjeno, so zakon pripravili poslanci NSi-ja, SLS-a in Fokusa ter Demokratov in Resnice. Predpis v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin. V javnosti se je odprlo vprašanje glede dopustnosti referenduma. Izražena stališča pravne stroke glede tega niso enotna.

  language

  slv

  published at

  2026-05-18T13:48:17

  source

  RTV Slovenija

  title

  V DZ vloženih 47.223 podpisov v podporo pobudi za razpis referenduma

  url

  https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-vlozenih-47-223-podpisov-v-podporo-pobudi-za-razpis-referenduma/782457

• article order

  0

  body

  V treh delovnih dneh in pol so zbrali 47.223 podpisov, je v izjavi za medije pred poslopjem DZ v Ljubljani povedal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj Predstavniki sindikatov in civilne družbe so danes v DZ vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev, medtem ko je za vložitev pobude potrebnih 2500 podpisov. V treh delovnih dneh in pol so zbrali 47.223 podpisov, je v izjavi za medije pred poslopjem DZ v Ljubljani povedal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. "Tako impresivno število podpisov v tako kratkem času je prvo, a jasno sporočilo: to ni zakon za ljudi, to je zakon proti ljudem, za kapital in za bogate, to ni zakon za razvoj Slovenije, to je zakon za razkroj socialne države," je poudaril Štrukelj. Dodal je, da niti pritiski, oviranje in celo prepovedi zbiranja podpisov na delovnih mestih ljudi niso odvrnili od tega, da bi povedali, kaj si mislijo o zakonu. Pobuda za razpis referenduma po njegovih besedah ni bila njihova prva izbira, ampak odgovor na zavrnjen dialog in na vsebino zakona, ki je zanje nesprejemljiva. Štrukelj je ocenil, da se je v teh nekaj dneh zbiranja podpisov med sindikati in nevladnimi organizacijami spontano oblikovalo zavezništvo, ki ga je po njihovi presoji treba ohraniti. "Lahko bi ga poimenovali zavezništvo za socialno državo, zavezništvo za zaščito pravic delavk in delavcev ter za varna delovna razmerja, zavezništvo za univerzalno dostopno javno zdravstvo in kakovostno javno šolstvo, zavezništvo za varno starost, zavezništvo za pravično razporeditev bremen med prebivalstvom z upoštevanjem načela solidarnosti, da tisti, ki ima več, tudi več prispeva za skupno dobro," je dejal. "Referendum je pravica ljudstva, da se neposredno opredeli do izbire o prihodnosti, ki je položena v ta zakon. Naj ljudje povedo, ali podpirajo usmeritev, ki temelji na socialni državi in na konceptu socialno-tržnega gospodarstva, ali pa želijo v smer neoliberalne ekonomije in ideologije, kjer je dobiček edino merilo uspeha, solidarnost med ljudmi pa pridobi negativen prizvok," je med drugim povedal Štrukelj. DZ bo moral po vložitvi odločiti o začetku roka za zbiranje 40.000 podpisov podpore za razpis referenduma. Štrukelj je potrdil, da se bodo sindikati, če bodo poslanci sprejeli sklep o nedopustnosti referenduma, zagotovo obrnili na ustavno sodišče.

  language

  slv

  published at

  2026-05-18T12:44:03

  source

  Delo

  title

  Pod pobudo za referendum o interventnem zakonu več kot 47.000 podpisov

  url

  https://www.delo.si/novice/slovenija/pod-pobudo-za-referendum-o-interventnem-zakonu-vec-kot-47-000-podpisov

• article order

  4

  body

  Predstavniki sindikatov in civilne družbe so danes v DZ vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev, medtem ko je za vložitev pobude potrebnih 2500 podpisov. V treh delovnih dneh in pol so zbrali 47.223 podpisov, je v izjavi za medije pred poslopjem DZ v Ljubljani povedal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. "Tako impresivno število podpisov v tako kratkem času je prvo, a jasno sporočilo: to ni zakon za ljudi, to je zakon proti ljudem, za kapital in za bogate, to ni zakon za razvoj Slovenije, to je zakon za razkroj socialne države," je poudaril Štrukelj. Dodal je, da niti pritiski, oviranje in celo prepovedi zbiranja podpisov na delovnih mestih ljudi niso odvrnili od tega, da bi povedali, kaj si mislijo o zakonu. "Tako impresivno število podpisov v tako kratkem času je prvo, a jasno sporočilo: to ni zakon za ljudi, to je zakon proti ljudem, za kapital in za bogate, to ni zakon za razvoj Slovenije, to je zakon za razkroj socialne države." Pobuda za razpis referenduma po njegovih besedah ni bila njihova prva izbira, ampak odgovor na zavrnjen dialog in na vsebino zakona, ki je zanje nesprejemljiva. Štrukelj je ocenil, da se je v teh nekaj dneh zbiranja podpisov med sindikati in nevladnimi organizacijami spontano oblikovalo zavezništvo, ki ga je po njihovi presoji treba ohraniti. "Lahko bi ga poimenovali zavezništvo za socialno državo, zavezništvo za zaščito pravic delavk in delavcev ter za varna delovna razmerja, zavezništvo za univerzalno dostopno javno zdravstvo in kakovostno javno šolstvo, zavezništvo za varno starost, zavezništvo za pravično razporeditev bremen med prebivalstvom z upoštevanjem načela solidarnosti, da tisti, ki ima več, tudi več prispeva za skupno dobro," je dejal. "Referendum je pravica ljudstva, da se neposredno opredeli do izbire o prihodnosti, ki je položena v ta zakon. Naj ljudje povedo, ali podpirajo usmeritev, ki temelji na socialni državi in na konceptu socialno-tržnega gospodarstva, ali pa želijo v smer neoliberalne ekonomije in ideologije, kjer je dobiček edino merilo uspeha, solidarnost med ljudmi pa pridobi negativen prizvok." "Referendum je pravica ljudstva, da se neposredno opredeli do izbire o prihodnosti, ki je položena v ta zakon. Naj ljudje povedo, ali podpirajo usmeritev, ki temelji na socialni državi in na konceptu socialno-tržnega gospodarstva, ali pa želijo v smer neoliberalne ekonomije in ideologije, kjer je dobiček edino merilo uspeha, solidarnost med ljudmi pa pridobi negativen prizvok," je med drugim povedal Štrukelj. DZ bo moral po vložitvi odločiti o začetku roka za zbiranje 40.000 podpisov podpore za razpis referenduma. Štrukelj je potrdil, da se bodo sindikati, če bodo poslanci sprejeli sklep o nedopustnosti referenduma, zagotovo obrnili na ustavno sodišče.

  language

  slv

  published at

  2026-05-18T13:06:20

  source

  Mladina

  title

  Za referendum o interventnem zakonu več kot 47.000 podpisov

  url

  https://www.mladina.si/248707/za-referendum-o-interventnem-zakonu-vec-kot-47-000-podpisov/

• article order

  5

  body

  Za vložitev pobude je sicer potrebnih 2500 podpisov, v treh delovnih dneh in pol pa so zbrali 47.223 podpisov, je v izjavi za medije pred poslopjem DZ v Ljubljani povedal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. "Tako impresivno število podpisov v tako kratkem času je prvo, a jasno sporočilo: to ni zakon za ljudi, to je zakon proti ljudem, za kapital in za bogate, to ni zakon za razvoj Slovenije, to je zakon za razkroj socialne države," je poudaril Štrukelj. Dodal je, da niti pritiski, oviranje in celo prepovedi zbiranja podpisov na delovnih mestih ljudi niso odvrnili od tega, da bi povedali, kaj si mislijo o zakonu. Pobuda za razpis referenduma po njegovih besedah ni bila njihova prva izbira, ampak odgovor na zavrnjen dialog in na vsebino zakona, ki je zanje nesprejemljiva. Štrukelj je ocenil, da se je v teh nekaj dneh zbiranja podpisov med sindikati in nevladnimi organizacijami spontano oblikovalo zavezništvo, ki ga je po njihovi presoji treba ohraniti. "Lahko bi ga poimenovali zavezništvo za socialno državo, zavezništvo za zaščito pravic delavk in delavcev ter za varna delovna razmerja, zavezništvo za univerzalno dostopno javno zdravstvo in kakovostno javno šolstvo, zavezništvo za varno starost, zavezništvo za pravično razporeditev bremen med prebivalstvom z upoštevanjem načela solidarnosti, da tisti, ki ima več, tudi več prispeva za skupno dobro," je dejal. "Referendum je pravica ljudstva, da se neposredno opredeli do izbire o prihodnosti, ki je položena v ta zakon. Naj ljudje povedo, ali podpirajo usmeritev, ki temelji na socialni državi in na konceptu socialno-tržnega gospodarstva, ali pa želijo v smer neoliberalne ekonomije in ideologije, kjer je dobiček edino merilo uspeha, solidarnost med ljudmi pa pridobi negativen prizvok," je med drugim povedal Štrukelj. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je poudaril, da v Sloveniji ni izrednih razmer, kljub temu pa je DZ interventni zakon obravnaval na izrednih sejah. "V Sloveniji si želimo socialno in pravično državo, ki temelji na solidarnosti. To je tisto, kar zahteva teh 47.223 podpisov," je dejal. Zbrane podpise je označil kot "odgovornost poslank in poslancev, ki želijo razkroj socialne države". "Zato jim na tem mestu zelo jasno sporočam, naj ne odločajo o ljudeh brez ljudi," je dodal. Po besedah predsednika Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakoba Počivavška podpisi niso samo prvi korak k referendumu, temveč tudi prvi korak k demokratični javni razpravi in odločanju o "interventnem zakonu za razkroj države". "Gre za postopek, ki ga predlagatelji tega zakona sistematično zatirajo," je dejal. Izpostavil je, da so bili med zbiranjem podpisov deležni številnih ovir in prepovedi, diskreditacij ter žaljivega in sovražnega govora. Prepričan je, da ne glede na vse za socialni dialog še ni prepozno. Ob tem je državne svetnike, ki imajo danes na dnevnem redu odločanje o predlogu veta na zakon, pozval, naj tega tudi sprejmejo. Pomen takšnega števila zbranih podpisov sta izpostavila tudi predsednica Konfederacije novih sindikatov Slovenije - Neodvisnost Evelin Tožbar in predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf. Kot je dejal slednji, sindikati in civilna družba preprosto morajo braniti pridobljene pravice, ki so si jih izborili predniki. "Zato na tem mestu zelo jasno povem, da vam ne bo uspelo. Kakršno koli zatiranje socialnega dialoga je enostavno samo strah pred golo resnico," je dejal. Predstavnica civilne iniciative Glas ljudstva Katarina Rotar je poudarila, da gre za škodljiv zakon, ki bo povzročil razkroj države na več ravneh. "Odločanja o tako škodljivem zakonu ne moremo prepustiti samo peščici od oblasti pijanih posameznikov v parlamentu, o tem mora odločati ljudstvo," je dejala. DZ bo moral po vložitvi odločiti o začetku 35-dnevnega roka za zbiranje 40.000 podpisov podpore za razpis referenduma. DZ sicer lahko, če tako meni, sprejme tudi sklep o nedopustnosti referenduma. Za takšno odločitev je pomembno predvsem določilo iz drugega odstavka 90. člena ustave, ki določa, da zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki urejajo davke ali druge obvezne dajatve. Kot je prejšnji teden pojasnil ustavni pravnik Saša Zagorc, po sprejetju tega sklepa referendum načeloma ni mogoč. "Ima pa pobudnik, ki je zbral 2500 podpisov, možnost, da zahteva presojo sklepa pred ustavnim sodiščem, preden je torej zakon objavljen in začne veljati. To pravzaprav pomeni zadržanje uveljavitve tega zakona," je izpostavil. Štrukelj je potrdil, da se bodo sindikati, če bodo poslanci sprejeli sklep o nedopustnosti referenduma, zagotovo obrnili na ustavno sodišče.

  language

  slv

  published at

  2026-05-18T13:45:11

  source

  Večer

  title

  V DZ predali podpise za referendum o interventnem zakonu: "Tako impresivno število podpisov v tako kratkem času"

  url

  https://vecer.com/slovenija/v-dz-predali-podpise-za-referendum-o-interventnem-zakonu-tako-impresivno-stevilo-podpisov-v-tako-kratkem-casu-10415134

• article order

  1

  body

  Predstavniki sindikatov in civilne družbe so danes v DZ vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev, medtem ko je za vložitev pobude potrebnih 2500 podpisov. V treh delovnih dneh in pol so zbrali 47.223 podpisov, je v izjavi za medije pred poslopjem DZ v Ljubljani povedal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. "Tako impresivno število podpisov v tako kratkem času je prvo, a jasno sporočilo: to ni zakon za ljudi, to je zakon proti ljudem, za kapital in za bogate, to ni zakon za razvoj Slovenije, to je zakon za razkroj socialne države," je poudaril Štrukelj. Dodal je, da niti pritiski, oviranje in celo prepovedi zbiranja podpisov na delovnih mestih ljudi niso odvrnili od tega, da bi povedali, kaj si mislijo o zakonu. Pobuda za razpis referenduma po njegovih besedah ni bila njihova prva izbira, ampak odgovor na zavrnjen dialog in na vsebino zakona, ki je zanje nesprejemljiva. Štrukelj je ocenil, da se je v teh nekaj dneh zbiranja podpisov med sindikati in nevladnimi organizacijami spontano oblikovalo zavezništvo, ki ga je po njihovi presoji treba ohraniti. "Lahko bi ga poimenovali zavezništvo za socialno državo, zavezništvo za zaščito pravic delavk in delavcev ter za varna delovna razmerja, zavezništvo za univerzalno dostopno javno zdravstvo in kakovostno javno šolstvo, zavezništvo za varno starost, zavezništvo za pravično razporeditev bremen med prebivalstvom z upoštevanjem načela solidarnosti, da tisti, ki ima več, tudi več prispeva za skupno dobro," je dejal. "Referendum je pravica ljudstva, da se neposredno opredeli do izbire o prihodnosti, ki je položena v ta zakon. Naj ljudje povedo, ali podpirajo usmeritev, ki temelji na socialni državi in na konceptu socialno-tržnega gospodarstva, ali pa želijo v smer neoliberalne ekonomije in ideologije, kjer je dobiček edino merilo uspeha, solidarnost med ljudmi pa pridobi negativen prizvok," je med drugim povedal Štrukelj. DZ bo moral po vložitvi odločiti o začetku roka za zbiranje 40.000 podpisov podpore za razpis referenduma. Štrukelj je potrdil, da se bodo sindikati, če bodo poslanci sprejeli sklep o nedopustnosti referenduma, zagotovo obrnili na ustavno sodišče.

  language

  slv

  published at

  2026-05-18T12:51:39

  source

  Slovenske Novice

  title

  Sindikati v 3 dneh zbrali več kot 47.000 podpisov za referendum: "To ni zakon za ljudi, to je zakon za kapital"

  url

  https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/sindikati-v-3-dneh-zbrali-vec-kot-47-000-podpisov-za-referendum-to-ni-zakon-za-ljudi-to-je-zakon-za-kapital

• article order

  9

  body

  Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo. Prvi je za besedo poprijel predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj in predstavil, koliko podpisov so zbrali: 47.223 podpisov v treh dneh in pol. "Tako impresivno število podpisov v tako kratkem času je jasno sporočilo: to ni zakon za ljudi, to je zakon proti ljudem; to ni zakon za razvoj Slovenije, to je zakon za razkroj države," je med drugim povedal Štrukelj in dodal, da zbiranje podpisov za referendum ni bila prva izbira sindikatov, ampak odgovor na zavrnjen dialog in vsebino zakona, ki je za sindikate povsem nesprejemljiva. Štrukelj je še izpostavil, da so se zbiranju podpisov pridružile nevladne organizacije in nekatere politične stranke. Oblikovalo se je zavezništvo, ki bi ga lahko po njegovih besedah poimenovali "zavezništvo za socialno državo, za pravice delavk in delavcev, za univerzalno dostopno javno zdravstvo in šolstvo, za varno starost, za pravično razporeditev bremen med prebivalci - tisti, ki ima več, naj tudi prispeva več."

  language

  slv

  published at

  2026-05-18T12:30:04

  source

  Svet24

  title

  Za referedum o interventem zakonu v treh dneh in pol zbrali 47.223 podpisov

  url

  https://svet24.si/novice/slovenija/sindikati-podpisi-interventni-zakon-vlozitev-1899980

• article order

  3

  body

  V treh delovnih dneh in pol so zbrali 47.223 podpisov, je v izjavi za medije pred poslopjem DZ v Ljubljani povedal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. "Tako impresivno število podpisov v tako kratkem času je prvo, a jasno sporočilo: to ni zakon za ljudi, to je zakon proti ljudem, za kapital in za bogate, to ni zakon za razvoj Slovenije, to je zakon za razkroj socialne države," je poudaril Štrukelj. Dodal je, da niti pritiski, oviranje in celo prepovedi zbiranja podpisov na delovnih mestih ljudi niso odvrnili od tega, da bi povedali, kaj si mislijo o zakonu. Pobuda za razpis referenduma po njegovih besedah ni bila njihova prva izbira, ampak odgovor na zavrnjen dialog in na vsebino zakona, ki je zanje nesprejemljiva. Štrukelj je ocenil, da se je v teh nekaj dneh zbiranja podpisov med sindikati in nevladnimi organizacijami spontano oblikovalo zavezništvo, ki ga je po njihovi presoji treba ohraniti. "Lahko bi ga poimenovali zavezništvo za socialno državo, zavezništvo za zaščito pravic delavk in delavcev ter za varna delovna razmerja, zavezništvo za univerzalno dostopno javno zdravstvo in kakovostno javno šolstvo, zavezništvo za varno starost, zavezništvo za pravično razporeditev bremen med prebivalstvom z upoštevanjem načela solidarnosti, da tisti, ki ima več, tudi več prispeva za skupno dobro," je dejal. "Referendum je pravica ljudstva, da se neposredno opredeli do izbire o prihodnosti, ki je položena v ta zakon. Naj ljudje povedo, ali podpirajo usmeritev, ki temelji na socialni državi in na konceptu socialno-tržnega gospodarstva, ali pa želijo v smer neoliberalne ekonomije in ideologije, kjer je dobiček edino merilo uspeha, solidarnost med ljudmi pa pridobi negativen prizvok," je med drugim povedal Štrukelj. DZ bo moral po vložitvi odločiti o začetku roka za zbiranje 40.000 podpisov podpore za razpis referenduma. Štrukelj je potrdil, da se bodo sindikati, če bodo poslanci sprejeli sklep o nedopustnosti referenduma, zagotovo obrnili na ustavno sodišče.

  language

  slv

  published at

  2026-05-18T12:57:35

  source

  Reporter

  title

  Referendum o interventnem zakonu zahteva kar 47.000 podpisnikov

  url

  https://reporter.si/clanek/slovenija/referendum-o-interventnem-zakonu-zahteva-kar-47000-podpisnikov-1899994

source scope

analyzed source count

8

omitted articles

omitted source count

0

total source count

8