MedVrsticami

Milan Kučan v Mariboru o osamosvojitvi in pomenu pekrskih dogodkov 20.5.2026

Analiziranih 10 virov Slovenščina

Nekdanji predsednik Milan Kučan je na pogovornem večeru v Mariboru obeležil 35. obletnico pekrskih dogodkov, ki so bili ključni uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. V svojem nagovoru je poudaril pomen ohranjanja zgodovinskega spomina na dogodke iz maja 1991, ko so se prebivalci Maribora uprli Jugoslovanski ljudski armadi in zaščitili slovenske nabornike v učnem centru Pekre. Kučan se je v razpravi odzval tudi na dolgoletne kritike glede njegovega odnosa do osamosvojitve in pojasnil svojo izjavo o 'intimni opciji', ki naj bi bila po njegovih besedah vzeta iz konteksta. Izpostavil je, da je bila njegova primarna odgovornost iskanje mirne rešitve znotraj preoblikovane skupne države, ko pa to ni bilo več mogoče, je postala samostojnost edina alternativa. Dogodek je sprožil tudi kritične odzive političnih nasprotnikov, predvsem Janeza Janše, ki Kučanu očitajo pomanjkanje prvotne podpore neodvisnosti.

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Delo	Nova24TV	Mladina	N1	Dnevnik	Slovenske Novice	Žurnal24
Najbolj glasni kritiki osamosvojitvenih dogodkov so ljudje, ki takrat niso nosili nobene odgovornosti.	Viri se razlikujejo v stopnji potrditve in poudarku izjave.	Delno: Kučan pravi, da o dogodkih govorijo tisti, ki niso bili zraven.	Da: Kučan meni, da so najbolj glasni tisti brez takratne odgovornosti.	Delno: Kučan pravi, da so najbolj glasni tisti brez odgovornosti.	Delno: Kučan pravi, da so najbolj glasni tisti brez odgovornosti.	Delno: Kučan pravi, da o dogodkih govorijo tisti, ki niso bili zraven.	Da: Kučan meni, da so najbolj glasni tisti brez odgovornosti.	Delno: Naslov navaja, da so najbolj glasni tisti brez odgovornosti.	Da: Kučan meni, da so najbolj glasni tisti brez takratne odgovornosti.	Delno: Kučan pravi, da so najbolj glasni tisti brez odgovornosti.	Da: Kučan meni, da so najbolj glasni tisti brez odgovornosti.
Pekrski dogodki so predstavljali uvod v slovensko osamosvojitveno vojno.	Viri nihajo med neposredno potrditvijo in zgolj omembo obletnice.	Delno: Pogovorni večer ob 35-letnici pekrskih dogodkov in osamosvojitve.	Da: Članek navaja, da so bili dogodki uvod v osamosvojitveno vojno.	Da: Članek navaja, da so bili ti dogodki uvod v vojno.	Delno: Dogodek je potekal v Pekrah na večeru veteranov vojne za Slovenijo.	Delno: Omenjen je pogovorni večer ob 35-letnici Pekrskih dogodkov.	Da: Članek navaja, da so bili ti dogodki uvod v vojno.	Ni omenjeno	Delno: Članek omenja 35. obletnico pekrskih dogodkov in osamosvojitve.	Delno: Dogodek je bil ob 35-letnici pekrskih dogodkov in osamosvojitve.	Da: Članek navaja, da so bili dogodki uvod v vojno.
Narod brez zgodovinskega spomina nima velike prihodnosti.	Večina potrjuje citat, Nova24TV doda mnenje, N1 molči.	Delno: Kučan meni, da je prav, da se ohranja spomin na te dogodke.	Da: Kučan je prepričan, da narod brez spomina nima velike prihodnosti.	Da: Kučan je prepričan, da tak narod nima velike prihodnosti.	Da: Kučan je prepričan, da brez spomina narod nima velike prihodnosti.	Da: Kučan je to izjavil, avtor članka pa se s tem strinja.	Da: Kučan je prepričan, da tak narod nima velike prihodnosti.	Ni omenjeno	Da: Kučan je prepričan, da tak narod nima velike prihodnosti.	Delno: Kučan meni, da je prav, da se ohranja spomin na te dogodke.	Delno: Kučan poudarja pomen ohranjanja spomina na te dogodke.
Slovenska osamosvojitev je bila skupen projekt politike in naroda, ki je uspel.	Večina potrjuje enotnost, Nova24TV izpostavlja delitve.	Ni omenjeno	Da: Kučan poudarja uspeh skupnega projekta politike in naroda.	Da: Kučan poudarja uspeh tega skupnega projekta.	Da: Poudaril je, da je ta skupen projekt uspel in smo nanj ponosni.	Delno: Omenjen je uspeh in sodelovanje, a poudarjene so delitve.	Da: Kučan poudarja uspeh tega skupnega projekta.	Delno: Kučan izraža ponos nad potjo Slovenije in svojim deležem.	Da: Kučan poudarja uspeh skupnega projekta politike in naroda.	Delno: Kučan je ponosen na pot Slovenije in svoj delež pri tem.	Da: Kučan je dejal, da je ta skupen projekt uspel.
V sedanji politiki so stranke pozabile na pomen pogovarjanja z ljudmi.	Leva sredina citira Kučana, desni in tabloidi molčijo.	Ni omenjeno	Delno: Kučan pravi, da so razen ene stranke vsi ostali na to pozabili.	Da: Kučan to izpostavlja kot ključno slabost sedanje politike.	Da: Navaja, da so razen ene stranke vsi pozabili na pogovor z ljudmi.	Ni omenjeno	Da: Kučan izpostavlja to kot ključno slabost sedanje politike.	Ni omenjeno	Da: Kučan to izpostavlja kot ključno slabost sedanje politike.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Milan Kučan trdi, da so bile njegove besede o samostojni Sloveniji kot neintimni opciji vzete iz konteksta.	Večina potrjuje, STA in 24ur pa trditve sploh ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Kučan je potrdil, da so bile besede o intimni odločitvi iztrgane.	Ni omenjeno	Da: Kučan je potrdil, da so bile besede o intimni opciji iztrgane.	Da: Kučan je vztrajal, da so bile besede vzete iz konteksta.	Da: Kučan je potrdil, da so bile besede vzete iz konteksta.	Da: Kučan je potrdil, da so bile besede vzete iz konteksta.	Da: Kučan je potrdil, da so bile besede vzete iz konteksta.	Da: Kučan je potrdil, da so bile besede vzete iz konteksta.	Da: Kučan je povedal, da so bile besede vzete iz konteksta.
Glavni cilj pri osamosvajanju Slovenije je bila preprečitev vojaškega spopada.	Večina citira Kučana, STA in N1 trditve sploh ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Kučan navaja, da je bil to vedno glavni cilj pri osamosvajanju.	Da: Kučan navaja, da je bil to vedno glavni cilj.	Da: Navaja, da je bil to vedno glavni cilj pri sprejemanju odločitev.	Da: Kučan je dejal, da je bil to glavni cilj pri osamosvajanju.	Da: Kučan navaja, da je bil to vedno glavni cilj.	Ni omenjeno	Da: Kučan navaja, da je bil to vedno glavni cilj.	Da: Kučan navaja, da je bil to vedno glavni cilj.	Da: Kučan navaja, da je bil to vedno glavni cilj.
Slovenija je dala domovinsko pravico nevednosti pred vednostjo.	Večina citira Kučana, Delo in N1 pa izjavo povsem prezreta.	Da: Naslov in vsebina citirata Kučana o domovinski pravici nevednosti.	Da: Kučan ugotavlja, da smo dali prednost nevednosti pred vednostjo.	Da: To je izpostavljeno že v naslovu in citatu Kučana.	Ni omenjeno	Da: Kučan je izrekel točno to trditev.	Da: Kučan obžaluje, da smo dali to pravico nevednosti.	Ni omenjeno	Da: Kučan je to izrecno izjavil v svojem govoru.	Da: Kučan je to neposredno izjavil v besedilu.	Da: Kučan je to izrecno izjavil v svojem govoru.
Današnja svetovna diplomacija govori samo o vojni in oborožitvi, o miru pa nihče ne razmišlja.	Večina povzema Kučana, STA, N1 in Nova24TV pa trditev zamolčijo.	Ni omenjeno	Da: Kučan opozarja, da diplomacija danes o miru ne razmišlja.	Da: Kučan opozarja, da diplomacija o miru ne razmišlja.	Da: Kučan opozarja, da diplomacija danes ne razmišlja o miru.	Ni omenjeno	Da: Kučan opozarja, da nihče ne razmišlja o miru.	Ni omenjeno	Da: Kučan opozarja na pomanjkanje razmišljanja o miru v diplomaciji.	Da: Kučan opozarja na pomanjkanje razmišljanja o miru v diplomaciji.	Da: Kučan opozarja, da nihče ne razmišlja o miru.
Primarna odgovornost Kučana je bila najprej poskus preoblikovanja skupne države.	Večina virov citira Kučana, STA in 24ur trditve ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Kučan pravi, da je bila to njegova primarna odgovornost.	Ni omenjeno	Da: Izjavil je, da je bila to njegova primarna odgovornost.	Da: Kučan je dejal, da je bila to njegova primarna odgovornost.	Da: Kučan navaja to kot svojo primarno odgovornost.	Da: Kučan navaja, da je bila to njegova primarna odgovornost.	Da: Kučan navaja, da je bila to njegova primarna odgovornost.	Da: Kučan navaja ohranitev in preoblikovanje kot prvo odgovornost.	Ni omenjeno
Eden od predsednikov trenutnih strank je na televiziji izjavil, da je v politiki laž dovoljena.	Večina povzema Kučana, STA in Nova24TV trditev ignorirata.	Ni omenjeno	Da: Kučan navaja izjavo predsednika stranke na TV o dovoljeni laži.	Da: Kučan navaja to izjavo neimenovanega predsednika stranke.	Da: Kučan citira izjavo predsednika stranke s televizije o laži.	Ni omenjeno	Da: Kučan navaja to izjavo enega od predsednikov strank.	Ni omenjeno	Da: Kučan navaja to izjavo neimenovanega predsednika stranke.	Da: Navedeno v naslovu in citatu Kučana o predsedniku stranke.	Ni omenjeno
Kučan meni, da je bila njegova največja napaka v 80. in 90. letih preveliko zaupanje.	Večina potrjuje, nekateri (STA, Nova24, N1) pa sploh ne.	Ni omenjeno	Da: Kučan meni, da je bila njegova največja napaka preveliko zaupanje.	Da: Kučan to neposredno potrjuje kot svojo največjo napako.	Da: Ob pogledu nazaj meni, da je bila to njegova največja napaka.	Ni omenjeno	Da: Kučan meni, da je bila to njegova največja napaka.	Ni omenjeno	Da: Kučan meni, da je bilo preveliko zaupanje njegova največja napaka.	Ni omenjeno	Da: Kučan meni, da je bila to njegova največja napaka.
Janez Janša obtožuje Kučana, da je pomagal razorožiti Slovenijo zaradi upanja po novi SFRJ.	Le Nova24TV trditev izpostavlja, ostali viri jo povsem prezrejo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Janša trdi, da jo je pomagal razorožiti zaradi upanja po novi SFRJ.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Jože Pučnik je podpis štirih članov predsedstva proti oboroževanju označil za veleizdajo.	Le Nova24TV izpostavlja Pučnikovo obtožbo, ostali molčijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Pučnik je podpis proti oboroževanju označil za veleizdajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

claims

Najbolj glasni kritiki osamosvojitvenih dogodkov so ljudje, ki takrat niso nosili nobene odgovornosti.
Pekrski dogodki so predstavljali uvod v slovensko osamosvojitveno vojno.
Narod brez zgodovinskega spomina nima velike prihodnosti.
Slovenska osamosvojitev je bila skupen projekt politike in naroda, ki je uspel.
V sedanji politiki so stranke pozabile na pomen pogovarjanja z ljudmi.
Milan Kučan trdi, da so bile njegove besede o samostojni Sloveniji kot neintimni opciji vzete iz konteksta.
Glavni cilj pri osamosvajanju Slovenije je bila preprečitev vojaškega spopada.
Slovenija je dala domovinsko pravico nevednosti pred vednostjo.
Današnja svetovna diplomacija govori samo o vojni in oborožitvi, o miru pa nihče ne razmišlja.
Primarna odgovornost Kučana je bila najprej poskus preoblikovanja skupne države.
Eden od predsednikov trenutnih strank je na televiziji izjavil, da je v politiki laž dovoljena.
Kučan meni, da je bila njegova največja napaka v 80. in 90. letih preveliko zaupanje.
Janez Janša obtožuje Kučana, da je pomagal razorožiti Slovenijo zaradi upanja po novi SFRJ.
Jože Pučnik je podpis štirih članov predsedstva proti oboroževanju označil za veleizdajo.

key differences

Današnja svetovna diplomacija govori samo o vojni in oborožitvi, o miru pa nihče ne razmišlja.: Večina povzema Kučana, STA, N1 in Nova24TV pa trditev zamolčijo.
Eden od predsednikov trenutnih strank je na televiziji izjavil, da je v politiki laž dovoljena.: Večina povzema Kučana, STA in Nova24TV trditev ignorirata.
Glavni cilj pri osamosvajanju Slovenije je bila preprečitev vojaškega spopada.: Večina citira Kučana, STA in N1 trditve sploh ne omenjata.
Janez Janša obtožuje Kučana, da je pomagal razorožiti Slovenijo zaradi upanja po novi SFRJ.: Le Nova24TV trditev izpostavlja, ostali viri jo povsem prezrejo.
Jože Pučnik je podpis štirih članov predsedstva proti oboroževanju označil za veleizdajo.: Le Nova24TV izpostavlja Pučnikovo obtožbo, ostali molčijo.
Kučan meni, da je bila njegova največja napaka v 80. in 90. letih preveliko zaupanje.: Večina potrjuje, nekateri (STA, Nova24, N1) pa sploh ne.
Milan Kučan trdi, da so bile njegove besede o samostojni Sloveniji kot neintimni opciji vzete iz konteksta.: Večina potrjuje, STA in 24ur pa trditve sploh ne omenjata.
Najbolj glasni kritiki osamosvojitvenih dogodkov so ljudje, ki takrat niso nosili nobene odgovornosti.: Viri se razlikujejo v stopnji potrditve in poudarku izjave.
Narod brez zgodovinskega spomina nima velike prihodnosti.: Večina potrjuje citat, Nova24TV doda mnenje, N1 molči.
Pekrski dogodki so predstavljali uvod v slovensko osamosvojitveno vojno.: Viri nihajo med neposredno potrditvijo in zgolj omembo obletnice.
Primarna odgovornost Kučana je bila najprej poskus preoblikovanja skupne države.: Večina virov citira Kučana, STA in 24ur trditve ne omenjata.
Slovenija je dala domovinsko pravico nevednosti pred vednostjo.: Večina citira Kučana, Delo in N1 pa izjavo povsem prezreta.
Slovenska osamosvojitev je bila skupen projekt politike in naroda, ki je uspel.: Večina potrjuje enotnost, Nova24TV izpostavlja delitve.
V sedanji politiki so stranke pozabile na pomen pogovarjanja z ljudmi.: Leva sredina citira Kučana, desni in tabloidi molčijo.

source analyses

24ur

Današnja svetovna diplomacija govori samo o vojni in oborožitvi, o miru pa nihče ne razmišlja.: Da: Kučan opozarja, da diplomacija o miru ne razmišlja.
Eden od predsednikov trenutnih strank je na televiziji izjavil, da je v politiki laž dovoljena.: Da: Kučan navaja to izjavo neimenovanega predsednika stranke.
Glavni cilj pri osamosvajanju Slovenije je bila preprečitev vojaškega spopada.: Da: Kučan navaja, da je bil to vedno glavni cilj.
Janez Janša obtožuje Kučana, da je pomagal razorožiti Slovenijo zaradi upanja po novi SFRJ.: Ni omenjeno
Jože Pučnik je podpis štirih članov predsedstva proti oboroževanju označil za veleizdajo.: Ni omenjeno
Kučan meni, da je bila njegova največja napaka v 80. in 90. letih preveliko zaupanje.: Da: Kučan to neposredno potrjuje kot svojo največjo napako.
Milan Kučan trdi, da so bile njegove besede o samostojni Sloveniji kot neintimni opciji vzete iz konteksta.: Ni omenjeno
Najbolj glasni kritiki osamosvojitvenih dogodkov so ljudje, ki takrat niso nosili nobene odgovornosti.: Delno: Kučan pravi, da so najbolj glasni tisti brez odgovornosti.
Narod brez zgodovinskega spomina nima velike prihodnosti.: Da: Kučan je prepričan, da tak narod nima velike prihodnosti.
Pekrski dogodki so predstavljali uvod v slovensko osamosvojitveno vojno.: Da: Članek navaja, da so bili ti dogodki uvod v vojno.
Primarna odgovornost Kučana je bila najprej poskus preoblikovanja skupne države.: Ni omenjeno
Slovenija je dala domovinsko pravico nevednosti pred vednostjo.: Da: To je izpostavljeno že v naslovu in citatu Kučana.
Slovenska osamosvojitev je bila skupen projekt politike in naroda, ki je uspel.: Da: Kučan poudarja uspeh tega skupnega projekta.
V sedanji politiki so stranke pozabile na pomen pogovarjanja z ljudmi.: Da: Kučan to izpostavlja kot ključno slabost sedanje politike.

Delo

Današnja svetovna diplomacija govori samo o vojni in oborožitvi, o miru pa nihče ne razmišlja.: Da: Kučan opozarja, da diplomacija danes ne razmišlja o miru.
Eden od predsednikov trenutnih strank je na televiziji izjavil, da je v politiki laž dovoljena.: Da: Kučan citira izjavo predsednika stranke s televizije o laži.
Glavni cilj pri osamosvajanju Slovenije je bila preprečitev vojaškega spopada.: Da: Navaja, da je bil to vedno glavni cilj pri sprejemanju odločitev.
Janez Janša obtožuje Kučana, da je pomagal razorožiti Slovenijo zaradi upanja po novi SFRJ.: Ni omenjeno
Jože Pučnik je podpis štirih članov predsedstva proti oboroževanju označil za veleizdajo.: Ni omenjeno
Kučan meni, da je bila njegova največja napaka v 80. in 90. letih preveliko zaupanje.: Da: Ob pogledu nazaj meni, da je bila to njegova največja napaka.
Milan Kučan trdi, da so bile njegove besede o samostojni Sloveniji kot neintimni opciji vzete iz konteksta.: Da: Kučan je potrdil, da so bile besede o intimni opciji iztrgane.
Najbolj glasni kritiki osamosvojitvenih dogodkov so ljudje, ki takrat niso nosili nobene odgovornosti.: Delno: Kučan pravi, da so najbolj glasni tisti brez odgovornosti.
Narod brez zgodovinskega spomina nima velike prihodnosti.: Da: Kučan je prepričan, da brez spomina narod nima velike prihodnosti.
Pekrski dogodki so predstavljali uvod v slovensko osamosvojitveno vojno.: Delno: Dogodek je potekal v Pekrah na večeru veteranov vojne za Slovenijo.
Primarna odgovornost Kučana je bila najprej poskus preoblikovanja skupne države.: Da: Izjavil je, da je bila to njegova primarna odgovornost.
Slovenija je dala domovinsko pravico nevednosti pred vednostjo.: Ni omenjeno
Slovenska osamosvojitev je bila skupen projekt politike in naroda, ki je uspel.: Da: Poudaril je, da je ta skupen projekt uspel in smo nanj ponosni.
V sedanji politiki so stranke pozabile na pomen pogovarjanja z ljudmi.: Da: Navaja, da so razen ene stranke vsi pozabili na pogovor z ljudmi.

Dnevnik

Današnja svetovna diplomacija govori samo o vojni in oborožitvi, o miru pa nihče ne razmišlja.: Da: Kučan opozarja na pomanjkanje razmišljanja o miru v diplomaciji.
Eden od predsednikov trenutnih strank je na televiziji izjavil, da je v politiki laž dovoljena.: Da: Kučan navaja to izjavo neimenovanega predsednika stranke.
Glavni cilj pri osamosvajanju Slovenije je bila preprečitev vojaškega spopada.: Da: Kučan navaja, da je bil to vedno glavni cilj.
Janez Janša obtožuje Kučana, da je pomagal razorožiti Slovenijo zaradi upanja po novi SFRJ.: Ni omenjeno
Jože Pučnik je podpis štirih članov predsedstva proti oboroževanju označil za veleizdajo.: Ni omenjeno
Kučan meni, da je bila njegova največja napaka v 80. in 90. letih preveliko zaupanje.: Da: Kučan meni, da je bilo preveliko zaupanje njegova največja napaka.
Milan Kučan trdi, da so bile njegove besede o samostojni Sloveniji kot neintimni opciji vzete iz konteksta.: Da: Kučan je potrdil, da so bile besede vzete iz konteksta.
Najbolj glasni kritiki osamosvojitvenih dogodkov so ljudje, ki takrat niso nosili nobene odgovornosti.: Da: Kučan meni, da so najbolj glasni tisti brez takratne odgovornosti.
Narod brez zgodovinskega spomina nima velike prihodnosti.: Da: Kučan je prepričan, da tak narod nima velike prihodnosti.
Pekrski dogodki so predstavljali uvod v slovensko osamosvojitveno vojno.: Delno: Članek omenja 35. obletnico pekrskih dogodkov in osamosvojitve.
Primarna odgovornost Kučana je bila najprej poskus preoblikovanja skupne države.: Da: Kučan navaja, da je bila to njegova primarna odgovornost.
Slovenija je dala domovinsko pravico nevednosti pred vednostjo.: Da: Kučan je to izrecno izjavil v svojem govoru.
Slovenska osamosvojitev je bila skupen projekt politike in naroda, ki je uspel.: Da: Kučan poudarja uspeh skupnega projekta politike in naroda.
V sedanji politiki so stranke pozabile na pomen pogovarjanja z ljudmi.: Da: Kučan to izpostavlja kot ključno slabost sedanje politike.

Mladina

Današnja svetovna diplomacija govori samo o vojni in oborožitvi, o miru pa nihče ne razmišlja.: Da: Kučan opozarja, da nihče ne razmišlja o miru.
Eden od predsednikov trenutnih strank je na televiziji izjavil, da je v politiki laž dovoljena.: Da: Kučan navaja to izjavo enega od predsednikov strank.
Glavni cilj pri osamosvajanju Slovenije je bila preprečitev vojaškega spopada.: Da: Kučan navaja, da je bil to vedno glavni cilj.
Janez Janša obtožuje Kučana, da je pomagal razorožiti Slovenijo zaradi upanja po novi SFRJ.: Ni omenjeno
Jože Pučnik je podpis štirih članov predsedstva proti oboroževanju označil za veleizdajo.: Ni omenjeno
Kučan meni, da je bila njegova največja napaka v 80. in 90. letih preveliko zaupanje.: Da: Kučan meni, da je bila to njegova največja napaka.
Milan Kučan trdi, da so bile njegove besede o samostojni Sloveniji kot neintimni opciji vzete iz konteksta.: Da: Kučan je potrdil, da so bile besede vzete iz konteksta.
Najbolj glasni kritiki osamosvojitvenih dogodkov so ljudje, ki takrat niso nosili nobene odgovornosti.: Da: Kučan meni, da so najbolj glasni tisti brez odgovornosti.
Narod brez zgodovinskega spomina nima velike prihodnosti.: Da: Kučan je prepričan, da tak narod nima velike prihodnosti.
Pekrski dogodki so predstavljali uvod v slovensko osamosvojitveno vojno.: Da: Članek navaja, da so bili ti dogodki uvod v vojno.
Primarna odgovornost Kučana je bila najprej poskus preoblikovanja skupne države.: Da: Kučan navaja to kot svojo primarno odgovornost.
Slovenija je dala domovinsko pravico nevednosti pred vednostjo.: Da: Kučan obžaluje, da smo dali to pravico nevednosti.
Slovenska osamosvojitev je bila skupen projekt politike in naroda, ki je uspel.: Da: Kučan poudarja uspeh tega skupnega projekta.
V sedanji politiki so stranke pozabile na pomen pogovarjanja z ljudmi.: Da: Kučan izpostavlja to kot ključno slabost sedanje politike.

N1

Današnja svetovna diplomacija govori samo o vojni in oborožitvi, o miru pa nihče ne razmišlja.: Ni omenjeno
Eden od predsednikov trenutnih strank je na televiziji izjavil, da je v politiki laž dovoljena.: Ni omenjeno
Glavni cilj pri osamosvajanju Slovenije je bila preprečitev vojaškega spopada.: Ni omenjeno
Janez Janša obtožuje Kučana, da je pomagal razorožiti Slovenijo zaradi upanja po novi SFRJ.: Ni omenjeno
Jože Pučnik je podpis štirih članov predsedstva proti oboroževanju označil za veleizdajo.: Ni omenjeno
Kučan meni, da je bila njegova največja napaka v 80. in 90. letih preveliko zaupanje.: Ni omenjeno
Milan Kučan trdi, da so bile njegove besede o samostojni Sloveniji kot neintimni opciji vzete iz konteksta.: Da: Kučan je potrdil, da so bile besede vzete iz konteksta.
Najbolj glasni kritiki osamosvojitvenih dogodkov so ljudje, ki takrat niso nosili nobene odgovornosti.: Delno: Naslov navaja, da so najbolj glasni tisti brez odgovornosti.
Narod brez zgodovinskega spomina nima velike prihodnosti.: Ni omenjeno
Pekrski dogodki so predstavljali uvod v slovensko osamosvojitveno vojno.: Ni omenjeno
Primarna odgovornost Kučana je bila najprej poskus preoblikovanja skupne države.: Da: Kučan navaja, da je bila to njegova primarna odgovornost.
Slovenija je dala domovinsko pravico nevednosti pred vednostjo.: Ni omenjeno
Slovenska osamosvojitev je bila skupen projekt politike in naroda, ki je uspel.: Delno: Kučan izraža ponos nad potjo Slovenije in svojim deležem.
V sedanji politiki so stranke pozabile na pomen pogovarjanja z ljudmi.: Ni omenjeno

Nova24TV

Današnja svetovna diplomacija govori samo o vojni in oborožitvi, o miru pa nihče ne razmišlja.: Ni omenjeno
Eden od predsednikov trenutnih strank je na televiziji izjavil, da je v politiki laž dovoljena.: Ni omenjeno
Glavni cilj pri osamosvajanju Slovenije je bila preprečitev vojaškega spopada.: Da: Kučan je dejal, da je bil to glavni cilj pri osamosvajanju.
Janez Janša obtožuje Kučana, da je pomagal razorožiti Slovenijo zaradi upanja po novi SFRJ.: Da: Janša trdi, da jo je pomagal razorožiti zaradi upanja po novi SFRJ.
Jože Pučnik je podpis štirih članov predsedstva proti oboroževanju označil za veleizdajo.: Da: Pučnik je podpis proti oboroževanju označil za veleizdajo.
Kučan meni, da je bila njegova največja napaka v 80. in 90. letih preveliko zaupanje.: Ni omenjeno
Milan Kučan trdi, da so bile njegove besede o samostojni Sloveniji kot neintimni opciji vzete iz konteksta.: Da: Kučan je vztrajal, da so bile besede vzete iz konteksta.
Najbolj glasni kritiki osamosvojitvenih dogodkov so ljudje, ki takrat niso nosili nobene odgovornosti.: Delno: Kučan pravi, da o dogodkih govorijo tisti, ki niso bili zraven.
Narod brez zgodovinskega spomina nima velike prihodnosti.: Da: Kučan je to izjavil, avtor članka pa se s tem strinja.
Pekrski dogodki so predstavljali uvod v slovensko osamosvojitveno vojno.: Delno: Omenjen je pogovorni večer ob 35-letnici Pekrskih dogodkov.
Primarna odgovornost Kučana je bila najprej poskus preoblikovanja skupne države.: Da: Kučan je dejal, da je bila to njegova primarna odgovornost.
Slovenija je dala domovinsko pravico nevednosti pred vednostjo.: Da: Kučan je izrekel točno to trditev.
Slovenska osamosvojitev je bila skupen projekt politike in naroda, ki je uspel.: Delno: Omenjen je uspeh in sodelovanje, a poudarjene so delitve.
V sedanji politiki so stranke pozabile na pomen pogovarjanja z ljudmi.: Ni omenjeno

RTV Slovenija

Današnja svetovna diplomacija govori samo o vojni in oborožitvi, o miru pa nihče ne razmišlja.: Da: Kučan opozarja, da diplomacija danes o miru ne razmišlja.
Eden od predsednikov trenutnih strank je na televiziji izjavil, da je v politiki laž dovoljena.: Da: Kučan navaja izjavo predsednika stranke na TV o dovoljeni laži.
Glavni cilj pri osamosvajanju Slovenije je bila preprečitev vojaškega spopada.: Da: Kučan navaja, da je bil to vedno glavni cilj pri osamosvajanju.
Janez Janša obtožuje Kučana, da je pomagal razorožiti Slovenijo zaradi upanja po novi SFRJ.: Ni omenjeno
Jože Pučnik je podpis štirih članov predsedstva proti oboroževanju označil za veleizdajo.: Ni omenjeno
Kučan meni, da je bila njegova največja napaka v 80. in 90. letih preveliko zaupanje.: Da: Kučan meni, da je bila njegova največja napaka preveliko zaupanje.
Milan Kučan trdi, da so bile njegove besede o samostojni Sloveniji kot neintimni opciji vzete iz konteksta.: Da: Kučan je potrdil, da so bile besede o intimni odločitvi iztrgane.
Najbolj glasni kritiki osamosvojitvenih dogodkov so ljudje, ki takrat niso nosili nobene odgovornosti.: Da: Kučan meni, da so najbolj glasni tisti brez takratne odgovornosti.
Narod brez zgodovinskega spomina nima velike prihodnosti.: Da: Kučan je prepričan, da narod brez spomina nima velike prihodnosti.
Pekrski dogodki so predstavljali uvod v slovensko osamosvojitveno vojno.: Da: Članek navaja, da so bili dogodki uvod v osamosvojitveno vojno.
Primarna odgovornost Kučana je bila najprej poskus preoblikovanja skupne države.: Da: Kučan pravi, da je bila to njegova primarna odgovornost.
Slovenija je dala domovinsko pravico nevednosti pred vednostjo.: Da: Kučan ugotavlja, da smo dali prednost nevednosti pred vednostjo.
Slovenska osamosvojitev je bila skupen projekt politike in naroda, ki je uspel.: Da: Kučan poudarja uspeh skupnega projekta politike in naroda.
V sedanji politiki so stranke pozabile na pomen pogovarjanja z ljudmi.: Delno: Kučan pravi, da so razen ene stranke vsi ostali na to pozabili.

STA

Današnja svetovna diplomacija govori samo o vojni in oborožitvi, o miru pa nihče ne razmišlja.: Ni omenjeno
Eden od predsednikov trenutnih strank je na televiziji izjavil, da je v politiki laž dovoljena.: Ni omenjeno
Glavni cilj pri osamosvajanju Slovenije je bila preprečitev vojaškega spopada.: Ni omenjeno
Janez Janša obtožuje Kučana, da je pomagal razorožiti Slovenijo zaradi upanja po novi SFRJ.: Ni omenjeno
Jože Pučnik je podpis štirih članov predsedstva proti oboroževanju označil za veleizdajo.: Ni omenjeno
Kučan meni, da je bila njegova največja napaka v 80. in 90. letih preveliko zaupanje.: Ni omenjeno
Milan Kučan trdi, da so bile njegove besede o samostojni Sloveniji kot neintimni opciji vzete iz konteksta.: Ni omenjeno
Najbolj glasni kritiki osamosvojitvenih dogodkov so ljudje, ki takrat niso nosili nobene odgovornosti.: Delno: Kučan pravi, da o dogodkih govorijo tisti, ki niso bili zraven.
Narod brez zgodovinskega spomina nima velike prihodnosti.: Delno: Kučan meni, da je prav, da se ohranja spomin na te dogodke.
Pekrski dogodki so predstavljali uvod v slovensko osamosvojitveno vojno.: Delno: Pogovorni večer ob 35-letnici pekrskih dogodkov in osamosvojitve.
Primarna odgovornost Kučana je bila najprej poskus preoblikovanja skupne države.: Ni omenjeno
Slovenija je dala domovinsko pravico nevednosti pred vednostjo.: Da: Naslov in vsebina citirata Kučana o domovinski pravici nevednosti.
Slovenska osamosvojitev je bila skupen projekt politike in naroda, ki je uspel.: Ni omenjeno
V sedanji politiki so stranke pozabile na pomen pogovarjanja z ljudmi.: Ni omenjeno

Slovenske Novice

Današnja svetovna diplomacija govori samo o vojni in oborožitvi, o miru pa nihče ne razmišlja.: Da: Kučan opozarja na pomanjkanje razmišljanja o miru v diplomaciji.
Eden od predsednikov trenutnih strank je na televiziji izjavil, da je v politiki laž dovoljena.: Da: Navedeno v naslovu in citatu Kučana o predsedniku stranke.
Glavni cilj pri osamosvajanju Slovenije je bila preprečitev vojaškega spopada.: Da: Kučan navaja, da je bil to vedno glavni cilj.
Janez Janša obtožuje Kučana, da je pomagal razorožiti Slovenijo zaradi upanja po novi SFRJ.: Ni omenjeno
Jože Pučnik je podpis štirih članov predsedstva proti oboroževanju označil za veleizdajo.: Ni omenjeno
Kučan meni, da je bila njegova največja napaka v 80. in 90. letih preveliko zaupanje.: Ni omenjeno
Milan Kučan trdi, da so bile njegove besede o samostojni Sloveniji kot neintimni opciji vzete iz konteksta.: Da: Kučan je potrdil, da so bile besede vzete iz konteksta.
Najbolj glasni kritiki osamosvojitvenih dogodkov so ljudje, ki takrat niso nosili nobene odgovornosti.: Delno: Kučan pravi, da so najbolj glasni tisti brez odgovornosti.
Narod brez zgodovinskega spomina nima velike prihodnosti.: Delno: Kučan meni, da je prav, da se ohranja spomin na te dogodke.
Pekrski dogodki so predstavljali uvod v slovensko osamosvojitveno vojno.: Delno: Dogodek je bil ob 35-letnici pekrskih dogodkov in osamosvojitve.
Primarna odgovornost Kučana je bila najprej poskus preoblikovanja skupne države.: Da: Kučan navaja ohranitev in preoblikovanje kot prvo odgovornost.
Slovenija je dala domovinsko pravico nevednosti pred vednostjo.: Da: Kučan je to neposredno izjavil v besedilu.
Slovenska osamosvojitev je bila skupen projekt politike in naroda, ki je uspel.: Delno: Kučan je ponosen na pot Slovenije in svoj delež pri tem.
V sedanji politiki so stranke pozabile na pomen pogovarjanja z ljudmi.: Ni omenjeno

Žurnal24

Današnja svetovna diplomacija govori samo o vojni in oborožitvi, o miru pa nihče ne razmišlja.: Da: Kučan opozarja, da nihče ne razmišlja o miru.
Eden od predsednikov trenutnih strank je na televiziji izjavil, da je v politiki laž dovoljena.: Ni omenjeno
Glavni cilj pri osamosvajanju Slovenije je bila preprečitev vojaškega spopada.: Da: Kučan navaja, da je bil to vedno glavni cilj.
Janez Janša obtožuje Kučana, da je pomagal razorožiti Slovenijo zaradi upanja po novi SFRJ.: Ni omenjeno
Jože Pučnik je podpis štirih članov predsedstva proti oboroževanju označil za veleizdajo.: Ni omenjeno
Kučan meni, da je bila njegova največja napaka v 80. in 90. letih preveliko zaupanje.: Da: Kučan meni, da je bila to njegova največja napaka.
Milan Kučan trdi, da so bile njegove besede o samostojni Sloveniji kot neintimni opciji vzete iz konteksta.: Da: Kučan je povedal, da so bile besede vzete iz konteksta.
Najbolj glasni kritiki osamosvojitvenih dogodkov so ljudje, ki takrat niso nosili nobene odgovornosti.: Da: Kučan meni, da so najbolj glasni tisti brez odgovornosti.
Narod brez zgodovinskega spomina nima velike prihodnosti.: Delno: Kučan poudarja pomen ohranjanja spomina na te dogodke.
Pekrski dogodki so predstavljali uvod v slovensko osamosvojitveno vojno.: Da: Članek navaja, da so bili dogodki uvod v vojno.
Primarna odgovornost Kučana je bila najprej poskus preoblikovanja skupne države.: Ni omenjeno
Slovenija je dala domovinsko pravico nevednosti pred vednostjo.: Da: Kučan je to izrecno izjavil v svojem govoru.
Slovenska osamosvojitev je bila skupen projekt politike in naroda, ki je uspel.: Da: Kučan je dejal, da je ta skupen projekt uspel.
V sedanji politiki so stranke pozabile na pomen pogovarjanja z ljudmi.: Ni omenjeno

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Delo	Nova24TV	Mladina	N1	Dnevnik	Slovenske Novice	Žurnal24
Slovenija	Razkorak med nevtralnim zgodovinjenjem in ponosom na uspeh.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu obletnice osamosvojitve.	Pozitivno: Kučan izraža ponos nad potjo države in uspehom projekta.	Pozitivno: Izpostavljen uspeh skupnega projekta in ponos nanj.	Pozitivno: Opisana kot uspešen skupen projekt, na katerega smo ponosni.	Nevtralno: Omenjena kot subjekt osamosvajanja in državnosti.	Pozitivno: Kučan izrazi ponos nad njeno potjo in uspehom projekta.	Nevtralno: Omenjena kot subjekt osamosvajanja in državni okvir.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu zgodovinskih procesov in osamosvojitve.	Nevtralno: omenjena v kontekstu osamosvojitvenih procesov in poti.	Pozitivno: Kučan poudari ponos na uspeh skupnega projekta naroda.
Milan Kučan	Večina poroča nevtralno, Nova24TV napada, Novice hvalijo.	Nevtralno: Nastopa kot govorec in gost večera brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Govorec, ki pojasnjuje svoja dejanja in poglede brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki podaja svoje mnenje brez meta-ocen.	Nevtralno: Nastopa kot osrednji govorec, ki pojasnjuje svoja stališča.	Negativno: Avtor mu očita veleizdajo, revizionizem in nasprotovanje samostojnosti.	Nevtralno: Osrednji govorec, citiran brez uredniškega vrednotenja.	Nevtralno: Poročanje o njegovih izjavah in pojasnilih brez vrednotenja.	Nevtralno: Nastopa kot osrednji govorec, citiran brez meta-vrednotenja.	Pozitivno: avtor ga citira kot osrednjo osebnost, ki izraža ponos.	Nevtralno: Nastopa kot govorec, opisuje svoje odločitve in poglede.
Pekre	Vsi viri poročajo nevtralno, razlika je le v (ne)objavi.	Nevtralno: Omenjene kot lokacija zgodovinskih dogodkov in obletnice.	Nevtralno: Kraj dogodka, omenjen v informativnem in spominskem smislu.	Nevtralno: Omenjene kot lokacija zgodovinskih dogodkov.	Nevtralno: Omenjene kot lokacija dogodka v naslovu.	Nevtralno: Omenjene v kontekstu obletnice dogodkov.	Nevtralno: Omenjene kot kraj zgodovinskih dogodkov in obletnice.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjene kot lokacija obletnice in zgodovinskih dogodkov.	Nevtralno: omenjene kot kraj obletnice dogodkov brez vrednotenja.	Nevtralno: Omenjene kot prizorišče zgodovinskih dogodkov in obletnice.
SFRJ	Viri so enotno nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot nekdanja skupna država v Kučanovem pojasnilu.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena posredno kot skupna država v zgodovinskem kontekstu.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu političnih prizadevanj in pretekle države.	Nevtralno: Implicirana kot skupna država v Kučanovih izjavah.	Nevtralno: Omenjena posredno kot skupna država v zgodovinskem kontekstu.	Nevtralno: Omenjena posredno kot skupna država v zgodovinskem kontekstu.	Nevtralno: omenjena posredno kot skupna država v Kučanovem opisu.	Ni omenjeno
Maribor	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju lokacije.	Nevtralno: Naveden kot kraj dogodka in poročanja.	Nevtralno: Kraj dogodka in obeležitve, omenjen brez vrednotenja.	Nevtralno: Omenjen kot prizorišče obletnice in delovanja občanov.	Nevtralno: Omenjen v imenu organizatorja dogodka.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot lokacija dogodka in delovanja občanov.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot lokacija združenja veteranov.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot lokacija dogodka in delovanja občanov.
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Maribor	Viri so enotno nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeno le kot organizator dogodka.	Nevtralno: Omenjeno le kot organizator dogodka.	Nevtralno: Omenjeno zgolj kot organizator dogodka.	Ni omenjeno	Nevtralno: Navedeno le kot organizator dogodka.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeno le kot organizator dogodka.	Ni omenjeno	Nevtralno: Navedeno le kot organizator pogovornega večera.
Hrvaška	Enoten nevtralen primerjalni kontekst; nekateri je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot primerjalni primer vojaškega spopada.	Nevtralno: Omenjena le kot primerjalni kontekst za vojaški spopad.	Nevtralno: Omenjena le kot primerjalni kontekst glede vojne.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot primerjalni kontekst za vojne dogodke.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena le kot primerjalni kontekst za vojaško dogajanje.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot primerjalni primer vojaškega spopada.
Bosna in Hercegovina	Vsi viri so nevtralni, državo pa rabijo le za primerjavo vojn.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot primerjalni primer trajajočih težav.	Nevtralno: Omenjena le kot primerjalni kontekst za vojaški spopad.	Nevtralno: Omenjena le kot primerjalni kontekst glede vojne.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot primerjalni kontekst za vojne dogodke.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena le kot primerjalni kontekst za vojaško dogajanje.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot primerjalni primer trajajočih težav.
Jugoslovanska ljudska armada (JLA)	Vsi viri so nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena le v kontekstu zgodovinskega opisa dogodkov v Pekrah.	Nevtralno: Informativna omemba vloge v zgodovinskem dogodku.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena v kontekstu zgodovinskih dejstev o obkolitvi.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Informativna omemba vloge v pekrskih dogodkih.
Teritorialna obramba	Vsi viri so nevtralni, poudarki so le na različnih lokacijah.	Ni omenjeno	Nevtralno: Informativna omemba v opisu zgodovinskega dogodka.	Nevtralno: Omenjena le kot objekt vojaškega obkoljevanja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Informativna omemba učnega centra v Pekrah.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena v kontekstu obkolitve učnega centra v Pekrah.
Janez Janša	Le Nova24TV ga citira kot kritika, ostali viri ga ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Citiran kot govorec, ki kritizira Kučana, brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Jože Pučnik	Le Nova24TV ga izpostavlja s pozitivno, državotvorno oznako.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Pozitivno: Avtor ga označi za očeta slovenske države.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Ivan Oman	Le Nova24TV ga nevtralno izpostavlja kot izjemo pri podpisu.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen le kot izjema, ki ni podpisala sporne izjave.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

entities

Slovenija
Milan Kučan
Pekre
SFRJ
Maribor
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Maribor
Hrvaška
Bosna in Hercegovina
Jugoslovanska ljudska armada (JLA)
Teritorialna obramba
Janez Janša
Jože Pučnik
Ivan Oman

key differences

Bosna in Hercegovina: Vsi viri so nevtralni, državo pa rabijo le za primerjavo vojn.
Hrvaška: Enoten nevtralen primerjalni kontekst; nekateri je ne omenjajo.
Ivan Oman: Le Nova24TV ga nevtralno izpostavlja kot izjemo pri podpisu.
Janez Janša: Le Nova24TV ga citira kot kritika, ostali viri ga ne omenjajo.
Jože Pučnik: Le Nova24TV ga izpostavlja s pozitivno, državotvorno oznako.
Jugoslovanska ljudska armada (JLA): Vsi viri so nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju.
Maribor: Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju lokacije.
Milan Kučan: Večina poroča nevtralno, Nova24TV napada, Novice hvalijo.
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Maribor: Viri so enotno nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju.
Pekre: Vsi viri poročajo nevtralno, razlika je le v (ne)objavi.
SFRJ: Viri so enotno nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju.
Slovenija: Razkorak med nevtralnim zgodovinjenjem in ponosom na uspeh.
Teritorialna obramba: Vsi viri so nevtralni, poudarki so le na različnih lokacijah.

source analyses

24ur

Bosna in Hercegovina: Nevtralno: Omenjena le kot primerjalni kontekst za vojaški spopad.
Hrvaška: Nevtralno: Omenjena le kot primerjalni kontekst za vojaški spopad.
Ivan Oman: Ni omenjeno
Janez Janša: Ni omenjeno
Jože Pučnik: Ni omenjeno
Jugoslovanska ljudska armada (JLA): Nevtralno: Informativna omemba vloge v zgodovinskem dogodku.
Maribor: Nevtralno: Omenjen kot prizorišče obletnice in delovanja občanov.
Milan Kučan: Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki podaja svoje mnenje brez meta-ocen.
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Maribor: Nevtralno: Omenjeno le kot organizator dogodka.
Pekre: Nevtralno: Omenjene kot lokacija zgodovinskih dogodkov.
SFRJ: Ni omenjeno
Slovenija: Pozitivno: Izpostavljen uspeh skupnega projekta in ponos nanj.
Teritorialna obramba: Nevtralno: Omenjena le kot objekt vojaškega obkoljevanja.

Delo

Bosna in Hercegovina: Nevtralno: Omenjena le kot primerjalni kontekst glede vojne.
Hrvaška: Nevtralno: Omenjena le kot primerjalni kontekst glede vojne.
Ivan Oman: Ni omenjeno
Janez Janša: Ni omenjeno
Jože Pučnik: Ni omenjeno
Jugoslovanska ljudska armada (JLA): Ni omenjeno
Maribor: Nevtralno: Omenjen v imenu organizatorja dogodka.
Milan Kučan: Nevtralno: Nastopa kot osrednji govorec, ki pojasnjuje svoja stališča.
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Maribor: Nevtralno: Omenjeno zgolj kot organizator dogodka.
Pekre: Nevtralno: Omenjene kot lokacija dogodka v naslovu.
SFRJ: Nevtralno: Omenjena posredno kot skupna država v zgodovinskem kontekstu.
Slovenija: Pozitivno: Opisana kot uspešen skupen projekt, na katerega smo ponosni.
Teritorialna obramba: Ni omenjeno

Dnevnik

Bosna in Hercegovina: Nevtralno: Omenjena le kot primerjalni kontekst za vojaško dogajanje.
Hrvaška: Nevtralno: Omenjena le kot primerjalni kontekst za vojaško dogajanje.
Ivan Oman: Ni omenjeno
Janez Janša: Ni omenjeno
Jože Pučnik: Ni omenjeno
Jugoslovanska ljudska armada (JLA): Ni omenjeno
Maribor: Nevtralno: Omenjen kot lokacija združenja veteranov.
Milan Kučan: Nevtralno: Nastopa kot osrednji govorec, citiran brez meta-vrednotenja.
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Maribor: Nevtralno: Omenjeno le kot organizator dogodka.
Pekre: Nevtralno: Omenjene kot lokacija obletnice in zgodovinskih dogodkov.
SFRJ: Nevtralno: Omenjena posredno kot skupna država v zgodovinskem kontekstu.
Slovenija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu zgodovinskih procesov in osamosvojitve.
Teritorialna obramba: Ni omenjeno

Mladina

Bosna in Hercegovina: Nevtralno: Omenjena kot primerjalni kontekst za vojne dogodke.
Hrvaška: Nevtralno: Omenjena kot primerjalni kontekst za vojne dogodke.
Ivan Oman: Ni omenjeno
Janez Janša: Ni omenjeno
Jože Pučnik: Ni omenjeno
Jugoslovanska ljudska armada (JLA): Nevtralno: Omenjena v kontekstu zgodovinskih dejstev o obkolitvi.
Maribor: Nevtralno: Omenjen kot lokacija dogodka in delovanja občanov.
Milan Kučan: Nevtralno: Osrednji govorec, citiran brez uredniškega vrednotenja.
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Maribor: Nevtralno: Navedeno le kot organizator dogodka.
Pekre: Nevtralno: Omenjene kot kraj zgodovinskih dogodkov in obletnice.
SFRJ: Nevtralno: Implicirana kot skupna država v Kučanovih izjavah.
Slovenija: Pozitivno: Kučan izrazi ponos nad njeno potjo in uspehom projekta.
Teritorialna obramba: Nevtralno: Informativna omemba učnega centra v Pekrah.

N1

Bosna in Hercegovina: Ni omenjeno
Hrvaška: Ni omenjeno
Ivan Oman: Ni omenjeno
Janez Janša: Ni omenjeno
Jože Pučnik: Ni omenjeno
Jugoslovanska ljudska armada (JLA): Ni omenjeno
Maribor: Ni omenjeno
Milan Kučan: Nevtralno: Poročanje o njegovih izjavah in pojasnilih brez vrednotenja.
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Maribor: Ni omenjeno
Pekre: Ni omenjeno
SFRJ: Nevtralno: Omenjena posredno kot skupna država v zgodovinskem kontekstu.
Slovenija: Nevtralno: Omenjena kot subjekt osamosvajanja in državni okvir.
Teritorialna obramba: Ni omenjeno

Nova24TV

Bosna in Hercegovina: Ni omenjeno
Hrvaška: Ni omenjeno
Ivan Oman: Nevtralno: Omenjen le kot izjema, ki ni podpisala sporne izjave.
Janez Janša: Nevtralno: Citiran kot govorec, ki kritizira Kučana, brez meta-vrednotenja.
Jože Pučnik: Pozitivno: Avtor ga označi za očeta slovenske države.
Jugoslovanska ljudska armada (JLA): Ni omenjeno
Maribor: Ni omenjeno
Milan Kučan: Negativno: Avtor mu očita veleizdajo, revizionizem in nasprotovanje samostojnosti.
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Maribor: Ni omenjeno
Pekre: Nevtralno: Omenjene v kontekstu obletnice dogodkov.
SFRJ: Nevtralno: Omenjena v kontekstu političnih prizadevanj in pretekle države.
Slovenija: Nevtralno: Omenjena kot subjekt osamosvajanja in državnosti.
Teritorialna obramba: Ni omenjeno

RTV Slovenija

Bosna in Hercegovina: Nevtralno: Omenjena kot primerjalni primer trajajočih težav.
Hrvaška: Nevtralno: Omenjena kot primerjalni primer vojaškega spopada.
Ivan Oman: Ni omenjeno
Janez Janša: Ni omenjeno
Jože Pučnik: Ni omenjeno
Jugoslovanska ljudska armada (JLA): Nevtralno: Omenjena le v kontekstu zgodovinskega opisa dogodkov v Pekrah.
Maribor: Nevtralno: Kraj dogodka in obeležitve, omenjen brez vrednotenja.
Milan Kučan: Nevtralno: Govorec, ki pojasnjuje svoja dejanja in poglede brez meta-vrednotenja.
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Maribor: Nevtralno: Omenjeno le kot organizator dogodka.
Pekre: Nevtralno: Kraj dogodka, omenjen v informativnem in spominskem smislu.
SFRJ: Nevtralno: Omenjena kot nekdanja skupna država v Kučanovem pojasnilu.
Slovenija: Pozitivno: Kučan izraža ponos nad potjo države in uspehom projekta.
Teritorialna obramba: Nevtralno: Informativna omemba v opisu zgodovinskega dogodka.

STA

Bosna in Hercegovina: Ni omenjeno
Hrvaška: Ni omenjeno
Ivan Oman: Ni omenjeno
Janez Janša: Ni omenjeno
Jože Pučnik: Ni omenjeno
Jugoslovanska ljudska armada (JLA): Ni omenjeno
Maribor: Nevtralno: Naveden kot kraj dogodka in poročanja.
Milan Kučan: Nevtralno: Nastopa kot govorec in gost večera brez meta-vrednotenja.
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Maribor: Ni omenjeno
Pekre: Nevtralno: Omenjene kot lokacija zgodovinskih dogodkov in obletnice.
SFRJ: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu obletnice osamosvojitve.
Teritorialna obramba: Ni omenjeno

Slovenske Novice

Bosna in Hercegovina: Ni omenjeno
Hrvaška: Ni omenjeno
Ivan Oman: Ni omenjeno
Janez Janša: Ni omenjeno
Jože Pučnik: Ni omenjeno
Jugoslovanska ljudska armada (JLA): Ni omenjeno
Maribor: Ni omenjeno
Milan Kučan: Pozitivno: avtor ga citira kot osrednjo osebnost, ki izraža ponos.
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Maribor: Ni omenjeno
Pekre: Nevtralno: omenjene kot kraj obletnice dogodkov brez vrednotenja.
SFRJ: Nevtralno: omenjena posredno kot skupna država v Kučanovem opisu.
Slovenija: Nevtralno: omenjena v kontekstu osamosvojitvenih procesov in poti.
Teritorialna obramba: Ni omenjeno

Žurnal24

Bosna in Hercegovina: Nevtralno: Omenjena kot primerjalni primer trajajočih težav.
Hrvaška: Nevtralno: Omenjena kot primerjalni primer vojaškega spopada.
Ivan Oman: Ni omenjeno
Janez Janša: Ni omenjeno
Jože Pučnik: Ni omenjeno
Jugoslovanska ljudska armada (JLA): Nevtralno: Informativna omemba vloge v pekrskih dogodkih.
Maribor: Nevtralno: Omenjen kot lokacija dogodka in delovanja občanov.
Milan Kučan: Nevtralno: Nastopa kot govorec, opisuje svoje odločitve in poglede.
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Maribor: Nevtralno: Navedeno le kot organizator pogovornega večera.
Pekre: Nevtralno: Omenjene kot prizorišče zgodovinskih dogodkov in obletnice.
SFRJ: Ni omenjeno
Slovenija: Pozitivno: Kučan poudari ponos na uspeh skupnega projekta naroda.
Teritorialna obramba: Nevtralno: Omenjena v kontekstu obkolitve učnega centra v Pekrah.

Viri

articles

article order
4
body
Maribor, 20. maja (STA) - Bivši predsednik Milan Kučan je na nocojšnjem pogovornem večeru ob 35-letnici pekrskih dogodkov in osamosvojitve Slovenije menil, da je prav, da se ohranja spomin na te dogodke. "Dostikrat o teh dogodkih in ljudeh govorijo tisti, ki niso bili zraven, ki nimajo ...
language
slv
published at
2026-05-20T18:24:35
source
STA
title
Kučan v Pekrah: Žal smo dali domovinsko pravico nevednosti pred vednostjo
url
https://www.sta.si/3557189/
article order
0
body
"Dostikrat o teh dogodkih in ljudeh govorijo tisti, ki niso bili zraven, ki nimajo nobenega spomina. Žal smo dali domovinsko pravico nevednosti pred vednostjo," je dejal. Opisal je sprejemanje odločitev, ki so vodile do osamosvojitve Slovenije, glede očitkov zaradi izjave, da samostojna Slovenija ni bila njegova intimna odločitev, povedal, da so bile njegove besede vzete iz konteksta. "Moja primarna odgovornost je bila poskusiti ohraniti Slovenijo v skupni državi, če jo je mogoče preoblikovati tako, da bodo v njej zagotovljeni zgodovinski interesi slovenskega naroda. Ko je bilo ugotovljeno, da to ni več mogoče, je bilo potrebno delati na drugem konceptu, na drugi alternativi in ta alternativa je bila samostojnost. Ponosen sem, kako je Slovenija po tej poti šla in seveda sem ponosen tudi na svoj delež pri tem," je dejal. Zavzemanje za mirne rešitve Kučan pogreša pri današnji svetovni diplomaciji. "Govori samo o vojni in oborožitvi, o miru pa ne razmišlja nihče," je opozoril. Pri osamosvajanju Slovenije je bila po njegovih besedah vedno glavni cilj preprečitev vojaškega spopada, odločitve pa nikoli niso bile lahke. "Zgodba se je res končala s srečnim koncem, a bilo je potrebno tudi veliko pameti in modrosti, da se ni izzivalo po nepotrebnem. Ker bi se nam lahko zgodilo to, kar se je zgodilo na Hrvaškem in kar se po mojem še zmeraj dogaja v Bosni in Hercegovini," je povedal. "Najbolj glasni so tisti ljudje, ki niso nosili nobene odgovornosti," je menil. Vedno je po besedah bivšega predsednika "potrebno za svoje odločitve imeti podporo v narodu". "To je ena od ključnih slabosti sedanje politike. Razen ene stranke, ki pač ima svoje zaledje, so vsi ostali pozabili, da se je potrebno z ljudmi pogovarjati. In potem dobite na televiziji enega od predsednikov teh strank, ki reče, da v politiki je laž dovoljena. Če bi mi takrat tako delali, mislim, da se ne bi mogli danes tukaj tako pogovarjati," je še povedal. Ko gleda nazaj na dogodke v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, meni, da je bila njegova največja napaka preveliko zaupanje. "Preveliko zaupanje je lahko napaka, hkrati pa premajhno zaupanje človeka ohromi. Če ne zaupaš svojim sodelavcem, se je zelo težko izogniti napakam. Torej ni dobro ne eno ne drugo," je dejal. "Pomembno je, da je ta skupen projekt slovenske politike in slovenskega naroda uspel, da smo dosegli ta rezultat, kakršen je. Drugo je seveda vprašanje, kaj s tem rezultatom danes počnemo, prav te dni. Ampak takrat je ta projekt uspel in na to moramo biti ponosni," je še dejal Kučan na pogovornem večeru, ki ga je priredilo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Maribor. "Narod, ki nima zgodovinskega spomina in ga ne spoštuje, tudi nima velike prihodnosti," je prepričan. V Mariboru bodo v soboto obeležili 35. obletnico pekrskih dogodkov, ki so predstavljali uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. S tem se spominjajo dogodkov 23. maja 1991, ko je Jugoslovanska ljudska armada v času slovenskih priprav na razglasitev samostojnosti obkolila učni center Teritorialne obrambe v Pekrah in zahtevala izročitev slovenskih nabornikov, Mariborčani pa so zasedli ulice.
language
slv
published at
2026-05-20T18:40:52
source
RTV Slovenija
title
Kučan v Pekrah: Za odločitve je vedno treba imeti podporo v narodu
url
https://www.rtvslo.si/slovenija/kucan-v-pekrah-za-odlocitve-je-vedno-treba-imeti-podporo-v-narodu/782805
article order
5
body
Zavzemanje za mirne rešitve Kučan pogreša pri današnji svetovni diplomaciji. "Govori samo o vojni in oborožitvi, o miru pa ne razmišlja nihče," je opozoril. Pri osamosvajanju Slovenije je bila po njegovih besedah vedno glavni cilj preprečitev vojaškega spopada, odločitve pa nikoli niso bile lahke. "Zgodba se je res končala s srečnim koncem, a bilo je potrebno tudi veliko pameti in modrosti, da se ni izzivalo po nepotrebnem. Ker bi se nam lahko zgodilo to, kar se je zgodilo na Hrvaškem in kar se po mojem še zmeraj dogaja v Bosni in Hercegovini," je povedal. "Najbolj glasni so tisti ljudje, ki niso nosili nobene odgovornosti," je menil. Vedno je po besedah bivšega predsednika "potrebno za svoje odločitve imeti podporo v narodu". "To je ena od ključnih slabosti sedanje politike. Razen ene stranke, ki pač ima svoje zaledje, so vsi ostali pozabili, da se je potrebno z ljudmi pogovarjati. In potem dobite na televiziji enega od predsednikov teh strank, ki reče, da v politiki je laž dovoljena. Če bi mi takrat tako delali, mislim, da se ne bi mogli danes tukaj tako pogovarjati," je še povedal. Ko gleda nazaj na dogodke v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, meni, da je bila njegova največja napaka preveliko zaupanje. "Preveliko zaupanje je lahko napaka, hkrati pa premajhno zaupanje človeka ohromi. Če ne zaupaš svojim sodelavcem, se je zelo težko izogniti napakam. Torej ni dobro ne eno ne drugo," je dejal. "Pomembno je, da je ta skupen projekt slovenske politike in slovenskega naroda uspel, da smo dosegli ta rezultat, kakršen je. Drugo je seveda vprašanje, kaj s tem rezultatom danes počnemo, prav te dni. Ampak takrat je ta projekt uspel in na to moramo biti ponosni," je še dejal Kučan na pogovornem večeru, ki ga je priredilo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Maribor. "Narod, ki nima zgodovinskega spomina in ga ne spoštuje, tudi nima velike prihodnosti," je prepričan. V Mariboru bodo v soboto obeležili 35. obletnico pekrskih dogodkov, ki so predstavljali uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. S tem se spominjajo dogodkov 23. maja 1991, ko je Jugoslovanska ljudska armada v času slovenskih priprav na razglasitev samostojnosti obkolila učni center Teritorialne obrambe v Pekrah in zahtevala izročitev slovenskih nabornikov, Mariborčani pa so zasedli ulice.
language
slv
published at
2026-05-20T18:55:42
source
24ur
title
Kučan: Žal smo dali domovinsko pravico nevednosti pred vednostjo
url
https://www.24ur.com/novice/slovenija/kucan-zal-smo-dali-domovinsko-pravico-nevednosti-pred-vednostjo.html
article order
2
body
Opisal je sprejemanje odločitev, ki so vodile do osamosvojitve Slovenije, glede očitkov zaradi izjave, da samostojna Slovenija ni bila njegova intimna odločitev, povedal, da so bile njegove besede vzete iz konteksta. "Moja primarna odgovornost je bila poskusiti ohraniti Slovenijo v skupni državi, če jo je mogoče preoblikovati tako, da bodo v njej zagotovljeni zgodovinski interesi slovenskega naroda. Ko je bilo ugotovljeno, da to ni več mogoče, je bilo potrebno delati na drugem konceptu, na drugi alternativi in ta alternativa je bila samostojnost. Ponosen sem, kako je Slovenija po tej poti šla in seveda sem ponosen tudi na svoj delež pri tem," je dejal. Zavzemanje za mirne rešitve Kučan pogreša pri današnji svetovni diplomaciji. "Govori samo o vojni in oborožitvi, o miru pa ne razmišlja nihče," je opozoril. Pri osamosvajanju Slovenije je bila po njegovih besedah vedno glavni cilj preprečitev vojaškega spopada, odločitve pa nikoli niso bile lahke. "Zgodba se je res končala s srečnim koncem, a bilo je potrebno tudi veliko pameti in modrosti, da se ni izzivalo po nepotrebnem. Ker bi se nam lahko zgodilo to, kar se je zgodilo na Hrvaškem in kar se po mojem še zmeraj dogaja v Bosni in Hercegovini," je povedal. "Najbolj glasni so tisti ljudje, ki niso nosili nobene odgovornosti," je menil. Vedno je po besedah bivšega predsednika "potrebno za svoje odločitve imeti podporo v narodu". "To je ena od ključnih slabosti sedanje politike. Razen ene stranke, ki pač ima svoje zaledje, so vsi ostali pozabili, da se je potrebno z ljudmi pogovarjati. In potem dobite na televiziji enega od predsednikov teh strank, ki reče, da v politiki je laž dovoljena. Če bi mi takrat tako delali, mislim, da se ne bi mogli danes tukaj tako pogovarjati," je še povedal. Ko gleda nazaj na dogodke v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, meni, da je bila njegova največja napaka preveliko zaupanje. "Preveliko zaupanje je lahko napaka, hkrati pa premajhno zaupanje človeka ohromi. Če ne zaupaš svojim sodelavcem, se je zelo težko izogniti napakam. Torej ni dobro ne eno ne drugo," je dejal. "Pomembno je, da je ta skupen projekt slovenske politike in slovenskega naroda uspel, da smo dosegli ta rezultat, kakršen je. Drugo je seveda vprašanje, kaj s tem rezultatom danes počnemo, prav te dni. Ampak takrat je ta projekt uspel in na to moramo biti ponosni,"je še dejal Kučan na pogovornem večeru, ki ga je priredilo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Maribor. "Narod, ki nima zgodovinskega spomina in ga ne spoštuje, tudi nima velike prihodnosti," je prepričan.
language
slv
published at
2026-05-20T18:53:44
source
Delo
title
Kučan v Pekrah: Najbolj glasni so tisti ljudje, ki niso nosili nobene odgovornosti
url
https://www.delo.si/novice/slovenija/milan-kucan-osamosvojitev-slovenije-pekre
article order
9
body
Čeprav se je nekdanji partijski šef in predsednik republike Milan Kučan oprijemal upanja po neki novi SFRJ in je celo sam izjavil, da odcepitev Slovenije od Jugoslavije ni bila nikoli njegova najintimnejša opcija, ta s pomočjo osrednjih medijev, ki so pod vplivom tranzicijske levice, vseskozi ohranja simbol enega najbolj zaslužnih za slovensko osamosvojitev. Da je ponosen na svoj delež pri osamosvajanju Slovenije, je Kučan med drugim vztrajal sinoči. Tako se je na Kučanove besede odzval Janez Janša: "Ker Slovenija ni bila intimna opcija Milana Kučana, jo je pomagal razorožiti in se nato na vso kripljo do zadnjega oprijemal upanja po neki novi SFRJ. Ne verjamete lastnim očem in ušesom?" Na pogovornem večeru ob 35-letnici Pekrskih dogodkov in osamosvojitve Slovenije je Milan Kučan razlagal, da "dostikrat o teh dogodkih in ljudeh govorijo tisti, ki niso bili zraven, ki nimajo nobenega spomina". "Žal smo dali domovinsko pravico nevednosti pred vednostjo," je izrekel. Poleg tega, da je opisal sprejemanje odločitev, ki so vodile do samostojnosti, je glede očitkov zaradi izjave, da samostojna Slovenija ni bila njegova intimna odločitev, vztrajal, da so bile njegove besede vzete iz konteksta. Po njegovih besedah je bila njegova primarna odgovornost "poskusiti ohraniti Slovenijo v skupni državi, če jo je mogoče preoblikovati tako, da bodo v njej zagotovljeni zgodovinski interesi slovenskega naroda". "Ko je bilo ugotovljeno, da to ni več mogoče, je bilo potrebno delati na drugem konceptu, na drugi alternativi in ta alternativa je bila samostojnost," je izjavil po navedbah STA in dodal, da je ponosen, kako je Slovenija po tej poti šla, prav tako pa je "ponosen tudi na svoj delež pri tem". Kot je dal vedeti, je preprečitev vojaškega spopada predstavljala glavni cilj pri osamosvajanju. "Zgodba se je res končala s srečnim koncem, a bilo je potrebno tudi veliko pameti in modrosti, da se ni izzivalo po nepotrebnem." Pučnik jih je prepoznal Na spodnjem videoposnetku je mogoče poslušati izsek govora očeta slovenske države dr. Jožeta Pučnika, ki je poudaril, da se je potrebno zavedati tega, da niso bili vsi tisti, ki danes ploskajo samostojni slovenski državi, udeleženi pri njeni graditvi. "Od petih članov državnega predsedstva, ki je bilo takrat vrhovni poveljnik slovenskih sil, so štirje, to se pravi vsi razen Ivana Omana, podpisali pravzaprav neke vrste željo, da se Slovenija ne oborožuje," je izjavil Pučnik in dodal, da v njegovih očeh, ker je to podpisal tudi predsednik predsedstva (Milan Kučan), pomeni to veleizdajo. Nato pa je bil predvajan še del govora Kučana z dne 25. 6. 1991, ki dodatno pritrjuje njegovi izjavi, da mu Slovenija ni bila nikoli najintimnejša opcija. Izjavil je namreč: "Upam, da so zdaj končno jasne tudi tistim, ki so ob plebiscitu in po njem vse do nedavnega Slovence zapeljevali z oznanili o hitrem mednarodnem priznavanju. Upam zaradi tega, da bi namesto lažnega upanja spet vsi skupaj dali prednost tistemu trdnemu delu, ki nas je pred časom, še davno pred padcem Berlinskega zidu, naredilo veliko bolj evropske, ostaja republika Slovenija tudi vnaprej odprta za poskuse preverjanja možnosti za oblikovanje morebitne nove skupnosti dosedanjih republik SFRJ, ki pa mora biti bistveno drugačno od sedanje, ker je to lahko le skupnost suverenih držav." Sicer pa kako močno si Kučan ni želel samostojnosti, po mnenju marsikoga dobro razkriva tudi izraz na njegovem obrazu, ko je bila 25. junija 1991 razglašena samostojnost Slovenije. "Naj živi samostojna in neodvisna Slovenija!", je namreč ob razglasitvi samostojne Slovenije dejal predsednik Skupščine Republike Slovenije France Bučar. Kljub temu, da je bilo v parlamentu opaziti veselje, pa se je Kučan držal kot na pogrebu. Žalostno je, da smo še naprej priča relativizaciji Kučanove politične drže iz časa, ko se je naš narod odločal med samostojno državo in ohranitvijo Jugoslavije, čeprav je bilo jasno, da je Kučan puščal odprta vrata novi federativni povezavi. V primeru, če bi prevladala Kučanova politična vizija "prenovljene Jugoslavije", se nedvomno porodi vprašanje, če bi Slovenija samostojnost pridobila tako hitro. Strinjati se je mogoče s Kučanovo izjavo, da narod, ki nima zgodovinskega spomina, nima velike prihodnosti, a vendarle je potrebno tukaj pripomniti, da je zelo pomembno, da spomin temelji na resnici.
language
slv
published at
2026-05-21T15:36:41
source
Nova24TV
title
Kučanov poskus zgodovinskega revizionizma je posledica tega, da mu Slovenija ni bila intimna opcija
url
https://nova24tv.si/kucanov-poskus-zgodovinskega-revizionizma-je-posledica-tega-da-mu-slovenija-ni-bila-intimna-opcija/
article order
1
body
Bivši predsednik Milan Kučan je na nocojšnjem pogovornem večeru ob 35-letnici pekrskih dogodkov in osamosvojitve Slovenije menil, da je prav, da se ohranja spomin na te dogodke. "Dostikrat o teh dogodkih in ljudeh govorijo tisti, ki niso bili zraven, ki nimajo nobenega spomina. Žal smo dali domovinsko pravico nevednosti pred vednostjo," je dejal. Opisal je sprejemanje odločitev, ki so vodile do osamosvojitve Slovenije, glede očitkov zaradi izjave, da samostojna Slovenija ni bila njegova intimna odločitev, povedal, da so bile njegove besede vzete iz konteksta. "Moja primarna odgovornost je bila poskusiti ohraniti Slovenijo v skupni državi, če jo je mogoče preoblikovati tako, da bodo v njej zagotovljeni zgodovinski interesi slovenskega naroda. Ko je bilo ugotovljeno, da to ni več mogoče, je bilo potrebno delati na drugem konceptu, na drugi alternativi in ta alternativa je bila samostojnost. Ponosen sem, kako je Slovenija po tej poti šla in seveda sem ponosen tudi na svoj delež pri tem," je dejal. Zavzemanje za mirne rešitve Kučan pogreša pri današnji svetovni diplomaciji. "Govori samo o vojni in oborožitvi, o miru pa ne razmišlja nihče," je opozoril. Pri osamosvajanju Slovenije je bila po njegovih besedah vedno glavni cilj preprečitev vojaškega spopada, odločitve pa nikoli niso bile lahke. "Zgodba se je res končala s srečnim koncem, a bilo je potrebno tudi veliko pameti in modrosti, da se ni izzivalo po nepotrebnem. Ker bi se nam lahko zgodilo to, kar se je zgodilo na Hrvaškem in kar se po mojem še zmeraj dogaja v Bosni in Hercegovini," je povedal. "Najbolj glasni so tisti ljudje, ki niso nosili nobene odgovornosti," je menil. Vedno je po besedah bivšega predsednika "potrebno za svoje odločitve imeti podporo v narodu". "To je ena od ključnih slabosti sedanje politike. Razen ene stranke, ki pač ima svoje zaledje, so vsi ostali pozabili, da se je potrebno z ljudmi pogovarjati. In potem dobite na televiziji enega od predsednikov teh strank, ki reče, da v politiki je laž dovoljena. Če bi mi takrat tako delali, mislim, da se ne bi mogli danes tukaj tako pogovarjati," je še povedal. Ko gleda nazaj na dogodke v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, meni, da je bila njegova največja napaka preveliko zaupanje. "Preveliko zaupanje je lahko napaka, hkrati pa premajhno zaupanje človeka ohromi. Če ne zaupaš svojim sodelavcem, se je zelo težko izogniti napakam. Torej ni dobro ne eno ne drugo," je dejal. "Pomembno je, da je ta skupen projekt slovenske politike in slovenskega naroda uspel, da smo dosegli ta rezultat, kakršen je. Drugo je seveda vprašanje, kaj s tem rezultatom danes počnemo, prav te dni. Ampak takrat je ta projekt uspel in na to moramo biti ponosni," je še dejal Kučan na pogovornem večeru, ki ga je priredilo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Maribor. "Narod, ki nima zgodovinskega spomina in ga ne spoštuje, tudi nima velike prihodnosti," je prepričan. V Mariboru bodo v soboto obeležili 35. obletnico pekrskih dogodkov, ki so predstavljali uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. S tem se spominjajo dogodkov 23. maja 1991, ko je Jugoslovanska ljudska armada v času slovenskih priprav na razglasitev samostojnosti obkolila učni center Teritorialne obrambe v Pekrah in zahtevala izročitev slovenskih nabornikov, Mariborčani pa so zasedli ulice.
language
slv
published at
2026-05-20T19:38:30
source
Mladina
title
"Ponosen tudi na svoj delež pri osamosvajanju Slovenije"
url
https://www.mladina.si/248753/milan-kucan-ponosen-tudi-na-svoj-delez-pri-osamosvajanju-slovenije/
article order
8
body
Prvi predsednik Milan Kučan je opisal sprejemanje odločitev, ki so vodile do osamosvojitve Slovenije, glede očitkov zaradi izjave, da samostojna Slovenija ni bila njegova intimna odločitev, povedal, da so bile njegove besede vzete iz konteksta. "Moja primarna odgovornost je bila poskusiti ohraniti Slovenijo v skupni državi, če jo je mogoče preoblikovati tako, da bodo v njej zagotovljeni zgodovinski interesi slovenskega naroda. Ko je bilo ugotovljeno, da to ni več mogoče, je bilo potrebno delati na drugem konceptu, na drugi alternativi in ta alternativa je bila samostojnost. Ponosen sem, kako je Slovenija po tej poti šla in seveda sem ponosen tudi na svoj delež pri tem," je dejal.
language
slv
published at
2026-05-20T19:05:43
source
N1
title
Kučan o osamosvojitvi Slovenije: Najbolj glasni so tisti, ki niso nosili odgovornosti
url
https://n1info.si/novice/slovenija/kucan-o-osamosvojitvi-slovenije-najbolj-glasni-so-tisti-ki-niso-nosili-odgovornosti/
article order
3
body
Bivši predsednik Milan Kučan je na nocojšnjem pogovornem večeru ob 35. obletnici pekrskih dogodkov in osamosvojitve Slovenije dejal, da je prav, da se ohranja spomin na te dogodke. "Dostikrat o teh dogodkih in ljudeh govorijo tisti, ki niso bili zraven, ki nimajo nobenega spomina. Žal smo dali domovinsko pravico nevednosti pred vednostjo," je dejal. Opisal je sprejemanje odločitev, ki so vodile do osamosvojitve Slovenije, glede očitkov zaradi izjave, da samostojna Slovenija ni bila njegova intimna odločitev, pa je povedal, da so bile njegove besede vzete iz konteksta. "Moja primarna odgovornost je bila poskusiti ohraniti Slovenijo v skupni državi, če jo je mogoče preoblikovati tako, da bodo v njej zagotovljeni zgodovinski interesi slovenskega naroda. Ko je bilo ugotovljeno, da to ni več mogoče, je bilo treba delati na drugem konceptu, na drugi alternativi, in ta alternativa je bila samostojnost. Ponosen sem, kako je Slovenija šla po tej poti, in seveda sem ponosen tudi na svoj delež pri tem," je povedal. Zavzemanje za mirne rešitve Kučan pogreša pri današnji svetovni diplomaciji. "Govori se samo o vojni in oborožitvi, o miru pa ne razmišlja nihče," je opozoril. Pri osamosvajanju Slovenije je bil po njegovih besedah vedno glavni cilj preprečitev vojaškega spopada, odločitve pa nikoli niso bile lahke. "Zgodba se je res končala s srečnim koncem, a bilo je potrebno tudi veliko pameti in modrosti, da se ni izzivalo po nepotrebnem. Ker bi se nam lahko zgodilo to, kar se je zgodilo na Hrvaškem in kar se po mojem še zmeraj dogaja v Bosni in Hercegovini," je povedal. "Najbolj glasni so tisti ljudje, ki niso nosili nobene odgovornosti," je menil. Vedno je po besedah bivšega predsednika "treba za svoje odločitve imeti podporo v narodu". "To je ena od ključnih slabosti sedanje politike. Razen ene stranke, ki pač ima svoje zaledje, so vsi ostali pozabili, da se je treba z ljudmi pogovarjati. In potem dobite na televiziji enega od predsednikov teh strank, ki reče, da je v politiki laž dovoljena. Če bi mi takrat tako delali, mislim, da se danes tukaj ne bi mogli tako pogovarjati," je še povedal. Ko gleda nazaj na dogodke v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, meni, da je bila njegova največja napaka preveliko zaupanje. "Preveliko zaupanje je lahko napaka, hkrati pa premajhno zaupanje človeka ohromi. Če ne zaupaš svojim sodelavcem, se je zelo težko izogniti napakam. Torej ni dobro ne eno ne drugo," je dejal. "Pomembno je, da je ta skupen projekt slovenske politike in slovenskega naroda uspel, da smo dosegli ta rezultat, kakršen je. Drugo je seveda vprašanje, kaj s tem rezultatom danes počnemo, prav te dni. Ampak takrat je ta projekt uspel in na to moramo biti ponosni," je še povedal Kučan na pogovornem večeru, ki ga je priredilo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Maribor. "Narod, ki nima zgodovinskega spomina in ga ne spoštuje, tudi nima velike prihodnosti," je prepričan Milan Kučan.
language
slv
published at
2026-05-20T19:03:47
source
Dnevnik
title
Kučan v Pekrah: Žal smo nevednosti dali prednost pred vednostjo
url
https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kucan-v-pekrah-zal-smo-dali-domovinsko-pravico-nevednosti-pred-vednostjo-2803586/
article order
7
body
Bivši predsednik Milan Kučan je na nocojšnjem pogovornem večeru ob 35-letnici pekrskih dogodkov in osamosvojitve Slovenije menil, da je prav, da se ohranja spomin na te dogodke. "Dostikrat o teh dogodkih in ljudeh govorijo tisti, ki niso bili zraven, ki nimajo nobenega spomina. Žal smo dali domovinsko pravico nevednosti pred vednostjo," je dejal. Opisal je sprejemanje odločitev, ki so vodile do osamosvojitve Slovenije, glede očitkov zaradi izjave, da samostojna Slovenija ni bila njegova intimna odločitev, povedal, da so bile njegove besede vzete iz konteksta. "Moja primarna odgovornost je bila poskusiti ohraniti Slovenijo v skupni državi, če jo je mogoče preoblikovati tako, da bodo v njej zagotovljeni zgodovinski interesi slovenskega naroda. Ko je bilo ugotovljeno, da to ni več mogoče, je bilo potrebno delati na drugem konceptu, na drugi alternativi in ta alternativa je bila samostojnost. Ponosen sem, kako je Slovenija po tej poti šla in seveda sem ponosen tudi na svoj delež pri tem," je dejal. Zavzemanje za mirne rešitve Kučan pogreša pri današnji svetovni diplomaciji. "Govori samo o vojni in oborožitvi, o miru pa ne razmišlja nihče," je opozoril. Pri osamosvajanju Slovenije je bila po njegovih besedah vedno glavni cilj preprečitev vojaškega spopada, odločitve pa nikoli niso bile lahke. "Najbolj glasni so tisti ljudje, ki niso nosili nobene odgovornosti," je menil.
language
slv
published at
2026-05-20T18:41:46
source
Slovenske Novice
title
Kučan kritično: "In potem dobite na televiziji enega od predsednikov strank, ki reče, da v politiki je laž dovoljena"
url
https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/kucan-kriticno-in-potem-dobite-na-televiziji-enega-od-predsednikov-strank-ki-rece-da-v-politiki-je-laz-dovoljena
article order
6
body
Bivši predsednik Milan Kučan je na nocojšnjem pogovornem večeru ob 35-letnici pekrskih dogodkov in osamosvojitve Slovenije menil, da je prav, da se ohranja spomin na te dogodke "Dostikrat o teh dogodkih in ljudeh govorijo tisti, ki niso bili zraven, ki nimajo nobenega spomina. Žal smo dali domovinsko pravico nevednosti pred vednostjo," je dejal. Opisal je sprejemanje odločitev, ki so vodile do osamosvojitve Slovenije, glede očitkov zaradi izjave, da samostojna Slovenija ni bila njegova intimna odločitev, povedal, da so bile njegove besede vzete iz konteksta. Zavzemanje za mirne rešitve Kučan pogreša pri današnji svetovni diplomaciji. "Govori samo o vojni in oborožitvi, o miru pa ne razmišlja nihče," je opozoril. Pri osamosvajanju Slovenije je bila po njegovih besedah vedno glavni cilj preprečitev vojaškega spopada, odločitve pa nikoli niso bile lahke. "Zgodba se je res končala s srečnim koncem, a bilo je potrebno tudi veliko pameti in modrosti, da se ni izzivalo po nepotrebnem. Ker bi se nam lahko zgodilo to, kar se je zgodilo na Hrvaškem in kar se po mojem še zmeraj dogaja v Bosni in Hercegovini," je povedal. "Najbolj glasni so tisti ljudje, ki niso nosili nobene odgovornosti," je menil. Ko gleda nazaj na dogodke v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, meni, da je bila njegova največja napaka preveliko zaupanje. "Preveliko zaupanje je lahko napaka, hkrati pa premajhno zaupanje človeka ohromi. Če ne zaupaš svojim sodelavcem, se je zelo težko izogniti napakam. Torej ni dobro ne eno ne drugo," je dejal. "Pomembno je, da je ta skupen projekt slovenske politike in slovenskega naroda uspel, da smo dosegli ta rezultat, kakršen je. Drugo je seveda vprašanje, kaj s tem rezultatom danes počnemo, prav te dni. Ampak takrat je ta projekt uspel in na to moramo biti ponosni," je še dejal Kučan na pogovornem večeru, ki ga je priredilo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Maribor. V Mariboru bodo v soboto obeležili 35. obletnico pekrskih dogodkov, ki so predstavljali uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. S tem se spominjajo dogodkov 23. maja 1991, ko je Jugoslovanska ljudska armada v času slovenskih priprav na razglasitev samostojnosti obkolila učni center Teritorialne obrambe v Pekrah in zahtevala izročitev slovenskih nabornikov, Mariborčani pa so zasedli ulice.
language
slv
published at
2026-05-20T19:24:55
source
Žurnal24
title
Kučan: "Žal smo dali domovinsko pravico nevednosti pred vednostjo
url
https://www.zurnal24.si/slovenija/kucan-zal-smo-dali-domovinsko-pravico-nevednosti-pred-vednostjo-459365

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count