MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Predelovalne dejavnosti so z 1,9 milijarde evrov neto dobička najuspešnejša panoga v državi.
• Slovenske gospodarske družbe so lani ustvarile 7,34 milijarde evrov neto čistega dobička.
• Koroška regija je zabeležila največji padec neto čistega dobička v Sloveniji, in sicer za 29 odstotkov.
• Realna rast dodane vrednosti v slovenskem gospodarstvu je bila v letu 2025 le 0,4-odstotna.
• Bojan Ivanc opozarja, da podatki o rasti dobičkov zavajajo zaradi nekonsolidiranih finančnih izkazov.
• V celjski regiji je četrtina podjetij leto zaključila v rdečih številkah.
• Čista izguba v posavski regiji se je lani povečala za skoraj trikrat.
• Mestna občina Krško ustvari tri četrtine vseh prihodkov posavskih družb.
• Produktivnost dela v celjski regiji zaostaja za slovenskim povprečjem.
• Gospodarska zbornica Slovenije kritizira prvo objavo podatkov Ajpesa kot nepopolno.
• Povprečna bruto plača v Posavju je presegla slovensko povprečje in znašala 2.531 evrov.
• Družbe iz občine Krško so dosegle tretjo najvišjo neto dodano vrednost v Sloveniji.

key differences

Bojan Ivanc opozarja, da podatki o rasti dobičkov zavajajo zaradi nekonsolidiranih finančnih izkazov.

Le Demokracija poroča o Ivancu, ostali viri molčijo.

Družbe iz občine Krško so dosegle tretjo najvišjo neto dodano vrednost v Sloveniji.

Le Dolenjski list potrjuje podatek; ostali viri ga ignorirajo.

Gospodarska zbornica Slovenije kritizira prvo objavo podatkov Ajpesa kot nepopolno.

Le Demokracija poroča o kritiki GZS, ostali viri molčijo.

Koroška regija je zabeležila največji padec neto čistega dobička v Sloveniji, in sicer za 29 odstotkov.

Le STA potrjuje padec; ostali viri podatka ne omenjajo.

Mestna občina Krško ustvari tri četrtine vseh prihodkov posavskih družb.

Le Dolenjski list potrjuje podatek, ostali viri ga ne omenjajo.

Povprečna bruto plača v Posavju je presegla slovensko povprečje in znašala 2.531 evrov.

Le Dolenjski list poroča o podatku, ostali viri ga ignorirajo.

Predelovalne dejavnosti so z 1,9 milijarde evrov neto dobička najuspešnejša panoga v državi.

Delo potrjuje znesek, drugi viri so manj natančni ali tiho.

Produktivnost dela v celjski regiji zaostaja za slovenskim povprečjem.

Le Svet24 trditev potrjuje s številkami, ostali jo prezrejo.

Realna rast dodane vrednosti v slovenskem gospodarstvu je bila v letu 2025 le 0,4-odstotna.

Le Demokracija navaja podatek, ostali viri ga povsem prezrejo.

Slovenske gospodarske družbe so lani ustvarile 7,34 milijarde evrov neto čistega dobička.

Le Delo potrjuje podatek, ostali viri ga sploh ne omenjajo.

V celjski regiji je četrtina podjetij leto zaključila v rdečih številkah.

Samo Svet24 potrjuje trditev, ostali je ne omenjajo.

Čista izguba v posavski regiji se je lani povečala za skoraj trikrat.

Le Dolenjski list potrjuje in podrobno utemeljuje podatek.

source analyses

Delo

Bojan Ivanc opozarja, da podatki o rasti dobičkov zavajajo zaradi nekonsolidiranih finančnih izkazov.

Ni omenjeno

Družbe iz občine Krško so dosegle tretjo najvišjo neto dodano vrednost v Sloveniji.

Ni omenjeno

Gospodarska zbornica Slovenije kritizira prvo objavo podatkov Ajpesa kot nepopolno.

Ni omenjeno

Koroška regija je zabeležila največji padec neto čistega dobička v Sloveniji, in sicer za 29 odstotkov.

Ni omenjeno

Mestna občina Krško ustvari tri četrtine vseh prihodkov posavskih družb.

Ni omenjeno

Povprečna bruto plača v Posavju je presegla slovensko povprečje in znašala 2.531 evrov.

Ni omenjeno

Predelovalne dejavnosti so z 1,9 milijarde evrov neto dobička najuspešnejša panoga v državi.

Da: Navedeno je, da so ustvarile največji neto čisti dobiček.

Produktivnost dela v celjski regiji zaostaja za slovenskim povprečjem.

Ni omenjeno

Realna rast dodane vrednosti v slovenskem gospodarstvu je bila v letu 2025 le 0,4-odstotna.

Ni omenjeno

Slovenske gospodarske družbe so lani ustvarile 7,34 milijarde evrov neto čistega dobička.

Da: Članek navaja točno to številko za lanski neto čisti dobiček.

V celjski regiji je četrtina podjetij leto zaključila v rdečih številkah.

Ni omenjeno

Čista izguba v posavski regiji se je lani povečala za skoraj trikrat.

Ni omenjeno

STA

Bojan Ivanc opozarja, da podatki o rasti dobičkov zavajajo zaradi nekonsolidiranih finančnih izkazov.

Ni omenjeno

Družbe iz občine Krško so dosegle tretjo najvišjo neto dodano vrednost v Sloveniji.

Ni omenjeno

Gospodarska zbornica Slovenije kritizira prvo objavo podatkov Ajpesa kot nepopolno.

Ni omenjeno

Koroška regija je zabeležila največji padec neto čistega dobička v Sloveniji, in sicer za 29 odstotkov.

Da: Članek navaja 29-odstotni padec, ki je največji v Sloveniji.

Mestna občina Krško ustvari tri četrtine vseh prihodkov posavskih družb.

Ni omenjeno

Povprečna bruto plača v Posavju je presegla slovensko povprečje in znašala 2.531 evrov.

Ni omenjeno

Predelovalne dejavnosti so z 1,9 milijarde evrov neto dobička najuspešnejša panoga v državi.

Delno: Omenja, da ta panoga na Koroškem ustvari največ prihodkov.

Produktivnost dela v celjski regiji zaostaja za slovenskim povprečjem.

Ni omenjeno

Realna rast dodane vrednosti v slovenskem gospodarstvu je bila v letu 2025 le 0,4-odstotna.

Ni omenjeno

Slovenske gospodarske družbe so lani ustvarile 7,34 milijarde evrov neto čistega dobička.

Ni omenjeno

V celjski regiji je četrtina podjetij leto zaključila v rdečih številkah.

Ni omenjeno

Čista izguba v posavski regiji se je lani povečala za skoraj trikrat.

Ni omenjeno

Svet24

Bojan Ivanc opozarja, da podatki o rasti dobičkov zavajajo zaradi nekonsolidiranih finančnih izkazov.

Ni omenjeno

Družbe iz občine Krško so dosegle tretjo najvišjo neto dodano vrednost v Sloveniji.

Ni omenjeno

Gospodarska zbornica Slovenije kritizira prvo objavo podatkov Ajpesa kot nepopolno.

Ni omenjeno

Koroška regija je zabeležila največji padec neto čistega dobička v Sloveniji, in sicer za 29 odstotkov.

Ni omenjeno

Mestna občina Krško ustvari tri četrtine vseh prihodkov posavskih družb.

Ni omenjeno

Povprečna bruto plača v Posavju je presegla slovensko povprečje in znašala 2.531 evrov.

Ni omenjeno

Predelovalne dejavnosti so z 1,9 milijarde evrov neto dobička najuspešnejša panoga v državi.

Ni omenjeno

Produktivnost dela v celjski regiji zaostaja za slovenskim povprečjem.

Da: Regijska produktivnost (58.000 €) je pod povprečjem (67.102 €).

Realna rast dodane vrednosti v slovenskem gospodarstvu je bila v letu 2025 le 0,4-odstotna.

Ni omenjeno

Slovenske gospodarske družbe so lani ustvarile 7,34 milijarde evrov neto čistega dobička.

Ni omenjeno

V celjski regiji je četrtina podjetij leto zaključila v rdečih številkah.

Da: Članek navaja, da je lani četrtina podjetij ustvarila čisto izgubo.

Čista izguba v posavski regiji se je lani povečala za skoraj trikrat.

Ni omenjeno

Tednik Demokracija

Bojan Ivanc opozarja, da podatki o rasti dobičkov zavajajo zaradi nekonsolidiranih finančnih izkazov.

Da: Ivanc izpostavlja podvajanje kazalnikov pri nekonsolidiranih izkazih.

Družbe iz občine Krško so dosegle tretjo najvišjo neto dodano vrednost v Sloveniji.

Ni omenjeno

Gospodarska zbornica Slovenije kritizira prvo objavo podatkov Ajpesa kot nepopolno.

Da: Ivanc potrjuje kritiko GZS zaradi pomanjkanja ključnih agregatov.

Koroška regija je zabeležila največji padec neto čistega dobička v Sloveniji, in sicer za 29 odstotkov.

Ni omenjeno

Mestna občina Krško ustvari tri četrtine vseh prihodkov posavskih družb.

Ni omenjeno

Povprečna bruto plača v Posavju je presegla slovensko povprečje in znašala 2.531 evrov.

Ni omenjeno

Predelovalne dejavnosti so z 1,9 milijarde evrov neto dobička najuspešnejša panoga v državi.

Delno: Omenjene so kot pomemben vir rasti dobička, a brez zneska.

Produktivnost dela v celjski regiji zaostaja za slovenskim povprečjem.

Ni omenjeno

Realna rast dodane vrednosti v slovenskem gospodarstvu je bila v letu 2025 le 0,4-odstotna.

Da: Ivanc navaja, da se je dodana vrednost realno povečala za 0,4 %.

Slovenske gospodarske družbe so lani ustvarile 7,34 milijarde evrov neto čistega dobička.

Ni omenjeno

V celjski regiji je četrtina podjetij leto zaključila v rdečih številkah.

Ni omenjeno

Čista izguba v posavski regiji se je lani povečala za skoraj trikrat.

Ni omenjeno

dolenjskilist

Bojan Ivanc opozarja, da podatki o rasti dobičkov zavajajo zaradi nekonsolidiranih finančnih izkazov.

Ni omenjeno

Družbe iz občine Krško so dosegle tretjo najvišjo neto dodano vrednost v Sloveniji.

Da: Barbara Gerjevič potrjuje tretje mesto za Žirovnico in Kanalom.

Gospodarska zbornica Slovenije kritizira prvo objavo podatkov Ajpesa kot nepopolno.

Ni omenjeno

Koroška regija je zabeležila največji padec neto čistega dobička v Sloveniji, in sicer za 29 odstotkov.

Ni omenjeno

Mestna občina Krško ustvari tri četrtine vseh prihodkov posavskih družb.

Da: Članek navaja, da so dosegle skoraj tri četrtine vseh prihodkov.

Povprečna bruto plača v Posavju je presegla slovensko povprečje in znašala 2.531 evrov.

Da: Plača je znašala 2.531 EUR in presegla slovensko za 57 EUR.

Predelovalne dejavnosti so z 1,9 milijarde evrov neto dobička najuspešnejša panoga v državi.

Ni omenjeno

Produktivnost dela v celjski regiji zaostaja za slovenskim povprečjem.

Ni omenjeno

Realna rast dodane vrednosti v slovenskem gospodarstvu je bila v letu 2025 le 0,4-odstotna.

Ni omenjeno

Slovenske gospodarske družbe so lani ustvarile 7,34 milijarde evrov neto čistega dobička.

Ni omenjeno

V celjski regiji je četrtina podjetij leto zaključila v rdečih številkah.

Ni omenjeno

Čista izguba v posavski regiji se je lani povečala za skoraj trikrat.

Da: Skupna izguba je bila skoraj 49 mio EUR, indeks 288 glede na 2024.

Analiza sentimenta

entities

• Trgovina
• Ajpes
• Slovenija
• Predelovalne dejavnosti
• Bojan Ivanc
• Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)
• Koroška
• Posavje
• Celjska regija
• Mestna občina Krško
• Mestna občina Celje
• Barbara Gerjevič
• Občina Žalec
• Občina Šentjur

key differences

Ajpes

Vsi viri so nevtralni, le Demokracija dodaja kritično interpretacijo.

Barbara Gerjevič

Le Dolenjski list jo nevtralno navaja kot vir podatkov.

Bojan Ivanc

Le Demokracija ga izpostavlja kot vrhunskega strokovnjaka.

Celjska regija

Le Svet24 poroča nevtralno o gospodarskih rezultatih.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Le Demokracija jo nevtralno umešča kot delovno okolje.

Koroška

Le STA nevtralno poroča o gospodarstvu, drugi molčijo.

Mestna občina Celje

Le Svet24 jo nevtralno izpostavlja kot finančno najmočnejšo.

Mestna občina Krško

Lokalni medij jo edini izpostavlja kot razvojno gonilno silo.

Občina Šentjur

Le Svet24 jo nevtralno izpostavlja ob stabilnih prihodkih.

Občina Žalec

Le Svet24 poroča nevtralno o gospodarski rasti, drugi molčijo.

Posavje

Le lokalni medij poroča o statistiki, ostali molčijo.

Predelovalne dejavnosti

Vsi viri so nevtralni, a različno poudarjajo dobiček ali kader.

Slovenija

Vsi viri ohranjajo nevtralnost, a z različnimi konteksti.

Trgovina

Dolenjski list izstopa s hvalo, ostali le suhoparno poročajo.

source analyses

Delo

Ajpes

Nevtralno: Vir statističnih podatkov o poslovanju.

Barbara Gerjevič

Ni omenjeno

Bojan Ivanc

Ni omenjeno

Celjska regija

Ni omenjeno

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Ni omenjeno

Koroška

Ni omenjeno

Mestna občina Celje

Ni omenjeno

Mestna občina Krško

Ni omenjeno

Občina Šentjur

Ni omenjeno

Občina Žalec

Ni omenjeno

Posavje

Ni omenjeno

Predelovalne dejavnosti

Nevtralno: Informativna navedba rezultatov poslovanja.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu nacionalnega gospodarstva.

Trgovina

Nevtralno: Omenjena kot največja dejavnost po prihodkih.

STA

Ajpes

Nevtralno: Vir statističnih podatkov o poslovanju.

Barbara Gerjevič

Ni omenjeno

Bojan Ivanc

Ni omenjeno

Celjska regija

Ni omenjeno

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Ni omenjeno

Koroška

Nevtralno: Informativna omemba regije v kontekstu padca dobička.

Mestna občina Celje

Ni omenjeno

Mestna občina Krško

Ni omenjeno

Občina Šentjur

Ni omenjeno

Občina Žalec

Ni omenjeno

Posavje

Ni omenjeno

Predelovalne dejavnosti

Nevtralno: Omenjene kot ključni sektor prihodkov brez vrednotenja.

Slovenija

Nevtralno: Geografski okvir za primerjavo podatkov.

Trgovina

Ni omenjeno

Svet24

Ajpes

Nevtralno: Vir statističnih podatkov brez meta-vrednotenja.

Barbara Gerjevič

Ni omenjeno

Bojan Ivanc

Ni omenjeno

Celjska regija

Nevtralno: Osrednji predmet poročanja o gospodarskih rezultatih.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Ni omenjeno

Koroška

Ni omenjeno

Mestna občina Celje

Nevtralno: Omenjena kot lokacija z največjim obsegom prihodkov.

Mestna občina Krško

Ni omenjeno

Občina Šentjur

Nevtralno: Omenjena v kontekstu stabilnih prihodkov.

Občina Žalec

Nevtralno: Omenjena v kontekstu rasti prihodkov in izvoza.

Posavje

Ni omenjeno

Predelovalne dejavnosti

Nevtralno: Informativna omemba upada zaposlenih in dobička.

Slovenija

Nevtralno: Uporabljena le kot statistično povprečje za primerjavo.

Trgovina

Nevtralno: Informativna omemba rasti prihodkov in padca dobička.

Tednik Demokracija

Ajpes

Nevtralno: Vir podatkov, ki ga Ivanc kritično dopolnjuje in pojasnjuje.

Barbara Gerjevič

Ni omenjeno

Bojan Ivanc

Pozitivno: Avtor ga označi za enega najboljših poznavalcev gospodarstva.

Celjska regija

Ni omenjeno

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Nevtralno: Omenjena kot institucija, kjer deluje sogovornik.

Koroška

Ni omenjeno

Mestna občina Celje

Ni omenjeno

Mestna občina Krško

Ni omenjeno

Občina Šentjur

Ni omenjeno

Občina Žalec

Ni omenjeno

Posavje

Ni omenjeno

Predelovalne dejavnosti

Nevtralno: Omenjene v okviru statističnih podatkov o dobičku in deležu.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu stanja nacionalnega gospodarstva.

Trgovina

Nevtralno: Informativna navedba deleža v dodani vrednosti.

dolenjskilist

Ajpes

Nevtralno: Vir podatkov in informacij, naveden brez vrednotenja.

Barbara Gerjevič

Nevtralno: Nastopa kot govorka in podaja statistična dejstva.

Bojan Ivanc

Ni omenjeno

Celjska regija

Ni omenjeno

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS)

Ni omenjeno

Koroška

Ni omenjeno

Mestna občina Celje

Ni omenjeno

Mestna občina Krško

Pozitivno: Izpostavljena kot motor regije z nadpovprečnimi rezultati.

Občina Šentjur

Ni omenjeno

Občina Žalec

Ni omenjeno

Posavje

Nevtralno: Regija je predmet statistične analize gospodarskih rezultatov.

Predelovalne dejavnosti

Nevtralno: Omenjene v kontekstu ustvarjene dodane vrednosti in upada dobička.

Slovenija

Nevtralno: Uporabljena le kot statistično povprečje za primerjavo.

Trgovina

Pozitivno: Opisana kot dejavnost z izjemno težo, ki uspešno posluje.

Viri

articles

• article order

  6

  body

  Dravograd, 21. maja (STA) Koroška podjetja, med katerimi največ prihodkov ustvarijo tista v predelovalni dejavnosti, so lani poslovala z 29-odstotnim padcem neto čistega dobička glede na leto 2024. Padec je največji v Sloveniji, hkrati je tudi v nominalnem smislu najnižji, kažejo podatki ...

  language

  slv

  published at

  2026-05-21T11:16:36

  source

  STA

  title

  Koroška lani z največjim padcem neto čistega dobička podjetij v Sloveniji

  url

  https://www.sta.si/3557770/

• article order

  8

  body

  Slovenske gospodarske družbe so lani glede na poslana letna poročila ustvarila 7,34 milijarde evrov neto čistega dobička, kar je realno desetino, nominalno pa 13 odstotkov več kot leto prej. Z neto dobičkom so poslovale vse dejavnosti, le štiri od dvajsetih so ustvarile nižjega kot leta 2024, kažejo podatki Ajpesa. Podrobneje smo analizirali poslovanje predelovalnih dejavnosti, ki je z lani ustvarjenimi 42 milijardami evrov prihodkov za trgovino druga največja dejavnost v državi in je ustvarila največji neto čisti dobiček, in sicer 1,9 milijarde evrov. Kaj kaže analiza in kakšne so napovedi za letos?

  language

  slv

  published at

  2026-05-20T03:12:24

  source

  Delo

  title

  Del slovenske industrije z visoko izgubo

  url

  https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/del-slovenske-industrije-z-visoko-izgubo

• article order

  10

  body

  Slovensko gospodarstvo v letu 2025 kaže nenavadno sliko: dobički rastejo, realna dodana vrednost pa je komaj opazna. O tem, zakaj takšni podatki niso dober znak za prihodnost, ter o šibki konkurenčnosti, stroških dela, energentih in nujnih ukrepih smo se pogovarjali z enim najboljših poznavalcev slovenskega gospodarstva - Bojanom Ivancem, CFA, CAIA, glavnim ekonomistom Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). DEMOKRACIJA: Spoštovani gospod Ivanc, kakšna je vaša celovita ocena poslovanja slovenskih gospodarskih družb v letu 2025? Kaj vas je pri podatkih Ajpesa najbolj presenetilo? Bojan Ivanc: Ocena ni celovita, ker so v danem trenutku javno razkriti le nekateri podatki. Prva objava Ajpesa o poslovanju družb v letu 2025 ne omogoča poglobljene presoje po dejavnostih ali posameznih družbah. V majhnem slovenskem gospodarstvu lahko le poslovanje enega podjetja vpliva na agregat, kot je neto dobiček, ki je razlika med celotnim dobičkom družb in izgubo pri družbah, ki poslujejo z njimi. Dodana vrednost se je v letu 2025 v družbah realno povečala le za 0,4 odstotka, nominalno za 4 odstotke, kar potrjuje zelo šibko gospodarsko rast (1,1 odstotka v 2025). Opozoriti je treba, da se je dodana vrednost sicer povečala za 4 odstotke, in ne za 5 odstotkov, kot izhaja iz prve objave Ajpesa, saj se je med letoma spremenila sestava družb, ki so oddale letne izkaze (Ajpes poroča o rasti pri istih družbah). Produktivnost dela se je nominalno povečala za 5,2 odstotka (v agregatu vseh podjetij za 2025 in 2024), realno (upoštevaje prej omenjeni deflator) pa zgolj za 1,7 odstotka. GZS je bila kritična do prve objave Ajpesa. Kaj natanko manjka v teh podatkih? To je agregaten nabor določenih podatkov iz letnih poročil, ki so nerevidirani in nekonsolidirani. Sploh poudarek na nekonsolidiranih finančnih izkazih je pomemben, saj pomeni, da se pri lastniški prepletenosti družb določeni poslovni kazalniki vsebinsko podvajajo. Neto dobiček pri odvisni družbi pomeni pri obvladujoči rast vrednosti naložbe, kar pomeni višji neto dobiček. Niso tudi še dosegljivi podatki po dejavnostih in ključni agregati, kot so EBITDA, stroški dela in investicije. Običajno prejmemo tudi podatke za posamezne družbe, vendar nekje konec meseca maja. V javnosti je veliko pozornosti uprte v rast neto dobička, vendar tu opozarjamo na naslednje: k 12-odstotni rasti neto dobička gospodarskih družb naj bi največ prispevale strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, energetika ter predelovalne dejavnosti. Pri tem velja poudariti, da prvi dve dejavnosti običajno ne prispevata veliko k rasti neto dobička, saj imata relativno majhen makroekonomski pomen z vidika zaposlenosti in ustvarjene dodane vrednosti (10 odstotkov). Predelovalne dejavnosti imajo 22-odstotni delež v dodani vrednosti in trgovina 11-odstotnega.

  language

  slv

  published at

  2026-05-23T05:47:29

  source

  Tednik Demokracija

  title

  Bojan Ivanc, glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS, v intervjuju za Demokracijo: "Slovensko gospodarstvo izgublja zagon - realna rast je skoraj nič, dobički pa zavajajo"

  url

  https://demokracija.si/fokus/bojan-ivanc-glavni-ekonomist-in-vodja-analitske-sluzbe-gzs-v-intervjuju-za-demokracijo-slovensko-gospodarstvo-izgublja-zagon-realna-rast-je-skoraj-nic-dobicki-pa-zavajajo/

• article order

  4

  body

  Število zaposlenih v podjetjih celjske regije se je lani v primerjavi z letom 2024 zmanjšalo za pol odstotka. Po podatkih celjske izpsotave Ajpesa večji upad zaposlenih beležijo v predelovalnih dejavnostih, medtem ko se je število zaposlenih povečalo zlasti v gradbeništvu. Produktivnost se je izboljšala in presegla rast plač. Vsak zaposleni je v povprečju k dodani vrednosti prispeval približno 58.000 evrov. Zaostanek regijske produktivnosti za slovenskim povprečjem, ki je znašalo 67.102 evra, je ostal na enaki ravni kot leto prej. Odhodki so nekoliko presegli 9,8 milijard evrov, njihova rast pa je ostala malce pod rastjo prihodkov. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom 2024 rahlo zmanjšal, čista izguba je bila nižja za dobro tretjino. Glede na to so družbe celjske regije leto 2025 sklenile v zelenih številkah, to je s 438 milijoni evri neto čistega dobička. Trgovina kot druga najmočnejša dejavnost je lani dosegla nekoliko višjo rast prihodkov - nominalno za 4 odstotke, pri čemer gre tudi tukaj zlasti zasluga prihodkom od prodaje na tujem trgu. Tudi v gradbeništvu so se lasnki prihodki razmeroma močno povečali, in sicer so dosegli nominalno 14-odstotno rast, dvig pa beležijo tako na domačem kot tujem trgu. Z vidika najvišjega deleža neto čistega dobička v prihodkih oziroma marže so bile nadpovprečno uspešne družbe iz finančnih in zavarovalniških dejavnosti, pa tudi iz dejavnosti rudarstva ter poslovanja z nepremičninami. Med gospodarsko močnejšimi dejavnostmi so najnižji delež neto čistega dobička v prihodkih dosegle družbe iz dejavnosti trgovine. Kot je še razvidno iz podakov Ajpesa, so glede na sedež družb lani največji obseg celotnih prihodkov podobno kot minula leta ustvarile družbe iz Mestne občine Celje, v kateri sta bili registrirani dve petini podjetij regije. Obseg prihodkov v teh družbah je lani zrastel nominalno za 4 odstotke, pri čemer so se povečali prihodki od prodaje na domačem in tujem trgu. Delež teh družb v regijskem izvozu je znašal 35 odstotkov. Sledijo družbe iz žalske občine, kjer je bila registrirana dobra desetina družb regije. Rast prihodkov v teh družbah je bila lani 7-odstotna, pri čemer so secdosti izraziteje povečali prihodki od prodaje na tujem kot na domačem trgu. Na tretjem mestu po obsegu prihodkov so podjetja iz občine Šentjur, ki so lani obdržale prihodke, približno na enakem nivoju kot leto prej, pri čemer so se prihodki od prodaje na domačem trgu nekoliko povečali, na tujem trgu pa zmanjšali. Čisti dobiček družb je lani znašal 520 milijonov evrov (520.274 tisoč evrov) in se je glede na leto prej nekoliko zmanjšal - upoštevajoč inflacijo je v primerjavi z letom 2024 nižji za slabe 3 odstotke. Malo manj kot tretjino čistega dobička regije so ustvarile družbe s področja predelovalnih dejavnosti, njegov obseg pa se je v teh dejavnostih zmanjšal bolj kot na regijskem nivoju - nominalno za 9 odstotkov. Še večji, 22-odstotni padec, so beležile družbe v dejavnosti trgovine. Nasprotno se je v dejavnosti gradbeništva okrepil za desetino. Skoraj 50-odstotno rast čistega dobička so dosegle družbe iz finančnih in zavarovalniških dejavnosti ter poslovanja z nepremičninami, vendar pa te družbe v masi čistega dobička regije predstavljajo majhen delež. Lani je četrtina podjetij v celjski regiji ustvarila čisto izgubo. V njih je po podatkih Ajpesa zaposlenih 18 odstotkov vseh delovno aktivnih ljudi v celjski regiji. Čista izguba je znašala nekaj manj kot 83 milijonov evrov in se je glede na leto prej zmanjšala za dobro tretjino. Največji delež regijske izgube so v letu 2025 ustvarile družbe iz predelovalnih dejavnosti in trgovine, pri čemer se je obseg čiste izgube v predelovalnih dejavnostih prepolovil, v trgovini pa povečal za 3,3- krat. Lansko poslovno leto so v rdečih številkah zaključila podjetja s področja kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih, medtem ko so ostale dejavnosti leto zaključile v zelenih številkah. Povprečna mesečna bruto plača v družbah celjske regije je lani znašala 2.188 evrov ali dobrih 80 evrov več kot leto poprej. Glede na leto prej se je povečala za 4 odstotke, realno pa za odstotek. Še naprej je zaostajala za povprečno plačo družb v Sloveniji (2.474 evrov), lani je bila nižja za 286 evrov ali dobro desetino. Najvišje povprečne plače so prejemali zaposleni v dejavnostih v zvezi z informacijskimi storitvami, oskrbe z električno energijo, plinom, paro in hladnim zrakom, zdravstva in socialnega varstva ter rudarstva. Te plače so po podatkih Ajpesa presegle tudi državno povprečje, v teh dejavnostih so zaposleni dosegali tudi nadpovprečno produktivnost. Lani so najvišje plače izplačevale družbe iz občin Štore, Dobje in Vitanje, pri čemer so slovensko povprečje presegle zgolj podjetja iz štorske občine. Na repu so bile glede plač družbe iz občin Tabor, Kozje in Podčetrtek, ki so dosegle le okrog 80 odstotkov slovenskega povprečja.

  language

  slv

  published at

  2026-05-21T04:01:36

  source

  Svet24

  title

  V celjski regiji več prihodkov, a četrtina podjetij v rdečih številkah

  url

  https://svet24.si/lokalno/savinjska/novice/gospodarstvo/ajpes-celje-podjetja-poslovanje-1900528

• article order

  3

  body

  Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo. Kot je povedala Barbara Gerjevič, vodja izpostave Ajpes Krško, so slabši poslovni rezultati v posavski regiji v lanskem letu glede na leto 2024 predvsem posledica upada neto čistega dobička v dejavnostih prevoza in skladiščenja, finančne in zavarovalniške dejavnosti ter predelovalne industrije. Še vedno dobiček, a manjši Podatke o poslovanju za lansko leto je Ajpesu predložilo 1.664 gospodarskih družb (97,6 odstotka), ki so skupaj zaposlovale 13.785 ljudi. 70 odstotkov družb je poslovalo pozitivno. Ustvarile so 193 milijonov evrov skupnega neto čistega dobička, kar je dobro četrtino manj kot leto prej, a še vedno presega obseg čiste izgube. Neto čisti dobiček na zaposlenega je znašal 14.000 evrov in je prav tako za dobro četrtino manjši kot leto prej, a je še vedno nad slovenskim povprečjem (13.667 evrov). Dobra četrtina družb v posavski regiji je poslovno leto zaključila s čisto izgubo. Skupni obseg čiste izgube je znašal skoraj 49 milijonov evrov, kar je skoraj trikrat več kot v letu 2024 (indeks 288). Prihodki posavskih družb so znašali 5,3 milijarde evrov in so se glede na leto 2024 povečali za osem odstotkov, realno pa zaradi rasti indeksa rasti cen za šest odstotkov. Dobro polovico vseh prihodkov so družbe ustvarile na tujih trgih. "Po drugi strani pa so posavske gospodarske družbe odhodke povečale za deset odstotkov (realno za osem odstotkov) na dobrih 5 milijard evrov in ustvarile milijardo evrov neto dodane vrednosti, kar je dva odstotka (realno štiri odstotke) manj kot leto prej," pravi Barbara Gerjevič. Neto dodana vrednost na zaposlenega v regiji je znašala 74.920 evrov in je bila 12 odstotkov višja od regijskega povprečja. V Krškem tudi letos najvišje plače v regiji Podobno kot pretekla leta so pri poslovanju tudi lani izstopale družbe na področju oskrbe z električno energijo, plinom, paro in hladnim zrakom, ki so ustvarile skoraj polovico vseh prihodkov Posavja. Družbe finančnih in zavarovalniških dejavnosti so ustvarile polovico neto čistega dobička v regiji, družbe predelovalnih dejavnosti pa so ustvarile skoraj tretjino neto dodane vrednosti Posavja. Med posavskimi občinami so tudi lani izstopale gospodarske družbe v Mestni občini Krško, ki so dosegle skoraj tri četrtine vseh prihodkov posavskih družb, več kot tri četrtine neto čistega dobička ter skoraj dve tretjini neto dodane vrednosti. "Družbe iz krške občine so dosegle tudi tretjo najvišjo neto dodano vrednost v Sloveniji, takoj za občinama Žirovnica in Kanal," pravi Barbara Gerjevič. Tudi najvišje povprečne plače v Posavju so bile izplačane v družbah s sedežem v krški občini (2.879 evrov), najnižje pa v občini Bistrica ob Sotli (1.665 evrov). Lani je bilo zaznati rast povprečne mesečne bruto plače na zaposlenega. Ta je bila za 82 evrov višja kot leto prej in je znašala 2.531 evrov. Slovensko mesečno bruto plačo je presegla za 57 evrov. Višje plače so imeli le še v Jugovzhodni in Osrednjeslovenski regiji. Najvišje plače v Posavju so bile izplačane v družbah finančnih in zavarovalniških dejavnosti, in sicer 5.190 evrov, najnižje (1.655 evrov) pa v dejavnostih prevoza in skladiščenja. Podjetniki bolje kot leto prej Rezultate poslovanja pa so glede na leto prej izboljšali posavski podjetniki, ki so lani zaposlovali 1.764 delavcev (v ta podatek nosilci dejavnosti niso zajeti). Letno poročilo je predložilo 1.957 podjetnikov, od tega je velika večina mikro podjetij. Realizirali so za 8 odstotkov (realno 5,6 odstotka) več prihodkov kot v letu 2024. Skoraj 88 odstotkov prihodkov so ustvarili na domačem trgu. Izkazan neto podjetnikov dohodek se je povečal za 9 odstotkov in je znašal 21 milijonov evrov. Najbolj izstopajo podjetniki iz gradbene dejavnosti, saj so ustvarili najvišji delež neto podjetnikovega dohodka in največ neto dodane vrednosti. Uspešno so jim sledili podjetniki iz dejavnosti trgovine. "Podjetniki iz omenjenih dveh dejavnosti so skupaj zagotavljali skoraj polovico vseh zaposlitev med podjetniki ter ustvarili skoraj polovico vseh podjetniških prihodkov v regiji. To pomeni, da imata dejavnosti gradbeništva in trgovine v Posavju izjemno težo," je dejala Gerjevičeva. Pozitivno le deset zadrug Letno poročilo za lani je predložilo tudi vseh 21 posavskih zadrug, ki so zaposlovale skupaj 156 ljudi (11 manj kot v letu 2024). Pozitivno poslovanje je izkazalo deset zadrug, ki so skupaj ustvarile 118.000 evrov čistega dobička, kar je za polovico več kot leto prej. Sedem zadrug je poslovalo z izgubo v skupni višini 263.000 evrov, ki se je glede na leto 2024 prepolovila. "Čeprav so uspešne zadruge občutno povečale dobiček, pa so ga izgube neuspešnih zadrug presegale za več kot dvakrat. Zato so zadruge skupno zaključile poslovno leto z neto čisto izgubo v višini 145.000 evrov."

  language

  slv

  published at

  2026-05-22T09:35:38

  source

  dolenjskilist

  title

  Ajpes: Krško ostaja motor Posavja, dobički pa kopnijo, izgube močno narasle - Dolenjski list

  url

  https://dolenjskilist.svet24.si/novice/dobicek-posavske-druzbe-izguba-poslovanje-ajpes-1900912

source scope

analyzed source count

5

omitted articles

omitted source count

0

total source count

5