MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• V Levici in Svobodi očitajo predlagateljem izkoriščanje žrtev za politične namene in kulturni boj.
• Ljubljanski župan meni, da so Žale namenjene prebivalcem mesta, ne pa državnim pokopom.
• Zoran Janković bo s pravnimi službami preučil možnosti za preprečitev pokopa žrtev revolucije na Žalah.
• Iva Dimic trdi, da narod, ki mrtvim odreka grob, tvega izgubo moralnega temelja.
• Borut Sajovic meni, da je zakon nedomišljen, neizvršljiv in da zgodbe ne bo pripeljal do konca.
• Predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi uvaja sodno varstvo in možnost tožbe v upravnem sporu.
• Vlada Roberta Goloba je leta 2023 ukinila spominski dan, ki ga je uvedla tretja Janševa vlada.
• Predlog zakona predvideva ponovno razglasitev 17. maja za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja.
• Posmrtni ostanki iz Jame pod Macesnovo gorico so trenutno začasno v kostnici v Škofji Loki.
• V Sloveniji je evidentiranih več kot 700 oziroma 750 prikritih grobišč.
• Predlagatelji želijo, da del pokopališča Žale pridobi status kulturnega spomenika državnega pomena.
• Žan Mahnič trdi, da si žrtve iz prikritih grobišč zaslužijo individualen pokop, podobno kot žrtve v Srebrenici.
• Predlog zakona predvideva črtanje določbe o postavitvi osrednje kostnice na Teharjah.
• Zoran Janković razmišlja o možnosti referenduma glede pokopa na Žalah.
• V Sloveniji je evidentiranih več coup kot 700 oziroma 750 prikritih grobišč.
• Predlagatelji želijo, da del pokopališča Žale pridobi status kulturnega spomenika državnega povena.

key differences

Borut Sajovic meni, da je zakon nedomišljen, neizvršljiv in da zgodbe ne bo pripeljal do konca.

Večina molči; RTV in N1 povzemata delno, Novice pa v celoti.

Iva Dimic trdi, da narod, ki mrtvim odreka grob, tvega izgubo moralnega temelja.

Večina molči; RTV in Dnevnik citirata, SN le povzema.

Ljubljanski župan meni, da so Žale namenjene prebivalcem mesta, ne pa državnim pokopom.

Večina povzema županov argument, desni mediji le nasprotovanje.

Posmrtni ostanki iz Jame pod Macesnovo gorico so trenutno začasno v kostnici v Škofji Loki.

Večina molči, nekateri potrjujejo Sajovčevo navedbo.

Predlagatelji želijo, da del pokopališča Žale pridobi status kulturnega spomenika državnega pomena.

Le Nova24TV poroča o trditvi, ostali viri jo povsem ignorirajo.

Predlagatelji želijo, da del pokopališča Žale pridobi status kulturnega spomenika državnega povena.

Vsi analizirani viri trditve sploh ne omenjajo.

Predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi uvaja sodno varstvo in možnost tožbe v upravnem sporu.

Dnevnik in 24ur potrjujeta, SiOL zanika, ostali molčijo.

Predlog zakona predvideva ponovno razglasitev 17. maja za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja.

Večina potrjuje vsebino, STA in N1 pa predloga ne omenjata.

Predlog zakona predvideva črtanje določbe o postavitvi osrednje kostnice na Teharjah.

Le Nova24TV poroča o črtanju kostnice, ostali viri molčijo.

V Levici in Svobodi očitajo predlagateljem izkoriščanje žrtev za politične namene in kulturni boj.

Viri nihajo med molkom, politizacijo in očitki kulturnega boja.

V Sloveniji je evidentiranih več coup kot 700 oziroma 750 prikritih grobišč.

Le Slovenske novice navajajo podatek, ostali viri molčijo.

V Sloveniji je evidentiranih več kot 700 oziroma 750 prikritih grobišč.

Večina molči, Nova24TV in N1 pa potrjujeta visoko število.

Vlada Roberta Goloba je leta 2023 ukinila spominski dan, ki ga je uvedla tretja Janševa vlada.

Večina potrjuje, STA in N1 molčita, Novice le o predlogu vrnitve.

Zoran Janković bo s pravnimi službami preučil možnosti za preprečitev pokopa žrtev revolucije na Žalah.

STA potrjuje pravno preučitev, Žurnal24 omenja le referendum.

Zoran Janković razmišlja o možnosti referenduma glede pokopa na Žalah.

Le Žurnal24 poroča o referendumu, ostali viri molčijo.

Žan Mahnič trdi, da si žrtve iz prikritih grobišč zaslužijo individualen pokop, podobno kot žrtve v Srebrenici.

Le Nova24TV poroča o primerjavi, ostali viri jo ignorirajo.

source analyses

24ur

Borut Sajovic meni, da je zakon nedomišljen, neizvršljiv in da zgodbe ne bo pripeljal do konca.

Ni omenjeno

Iva Dimic trdi, da narod, ki mrtvim odreka grob, tvega izgubo moralnega temelja.

Ni omenjeno

Ljubljanski župan meni, da so Žale namenjene prebivalcem mesta, ne pa državnim pokopom.

Ni omenjeno

Posmrtni ostanki iz Jame pod Macesnovo gorico so trenutno začasno v kostnici v Škofji Loki.

Ni omenjeno

Predlagatelji želijo, da del pokopališča Žale pridobi status kulturnega spomenika državnega pomena.

Ni omenjeno

Predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi uvaja sodno varstvo in možnost tožbe v upravnem sporu.

Da: Članek izrecno omenja uvedbo sodnega varstva in tožbe.

Predlog zakona predvideva ponovno razglasitev 17. maja za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja.

Da: Članek navaja ponovno razglasitev 17. maja za ta spominski dan.

Predlog zakona predvideva črtanje določbe o postavitvi osrednje kostnice na Teharjah.

Ni omenjeno

V Levici in Svobodi očitajo predlagateljem izkoriščanje žrtev za politične namene in kulturni boj.

Ni omenjeno

V Sloveniji je evidentiranih več kot 700 oziroma 750 prikritih grobišč.

Ni omenjeno

Vlada Roberta Goloba je leta 2023 ukinila spominski dan, ki ga je uvedla tretja Janševa vlada.

Da: Besedilo potrjuje ukinitev s strani Golobove vlade leta 2023.

Zoran Janković bo s pravnimi službami preučil možnosti za preprečitev pokopa žrtev revolucije na Žalah.

Ni omenjeno

Zoran Janković razmišlja o možnosti referenduma glede pokopa na Žalah.

Ni omenjeno

Žan Mahnič trdi, da si žrtve iz prikritih grobišč zaslužijo individualen pokop, podobno kot žrtve v Srebrenici.

Ni omenjeno

Dnevnik

Borut Sajovic meni, da je zakon nedomišljen, neizvršljiv in da zgodbe ne bo pripeljal do konca.

Ni omenjeno

Iva Dimic trdi, da narod, ki mrtvim odreka grob, tvega izgubo moralnega temelja.

Da: V citatu poudari, da narod s tem tvega izgubo moralnega temelja.

Ljubljanski župan meni, da so Žale namenjene prebivalcem mesta, ne pa državnim pokopom.

Delno: Župan poudarja, da so Žale namenjene prebivalcem mesta.

Posmrtni ostanki iz Jame pod Macesnovo gorico so trenutno začasno v kostnici v Škofji Loki.

Ni omenjeno

Predlagatelji želijo, da del pokopališča Žale pridobi status kulturnega spomenika državnega pomena.

Ni omenjeno

Predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi uvaja sodno varstvo in možnost tožbe v upravnem sporu.

Da: Članek navaja uvedbo sodnega varstva s tožbo v upravnem sporu.

Predlog zakona predvideva ponovno razglasitev 17. maja za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja.

Da: Članek navaja, da bi s predlogom 17. maj znova razglasili za ta dan.

Predlog zakona predvideva črtanje določbe o postavitvi osrednje kostnice na Teharjah.

Ni omenjeno

V Levici in Svobodi očitajo predlagateljem izkoriščanje žrtev za politične namene in kulturni boj.

Delno: Očitajo izkoriščanje za politične namene in poglabljanje delitev.

V Sloveniji je evidentiranih več kot 700 oziroma 750 prikritih grobišč.

Ni omenjeno

Vlada Roberta Goloba je leta 2023 ukinila spominski dan, ki ga je uvedla tretja Janševa vlada.

Da: Članek potrjuje ukinitev s strani Golobove vlade leto po uvedbi.

Zoran Janković bo s pravnimi službami preučil možnosti za preprečitev pokopa žrtev revolucije na Žalah.

Ni omenjeno

Zoran Janković razmišlja o možnosti referenduma glede pokopa na Žalah.

Ni omenjeno

Žan Mahnič trdi, da si žrtve iz prikritih grobišč zaslužijo individualen pokop, podobno kot žrtve v Srebrenici.

Ni omenjeno

N1

Borut Sajovic meni, da je zakon nedomišljen, neizvršljiv in da zgodbe ne bo pripeljal do konca.

Delno: Sajovic pravi, da zakon ni v realnem času izvršljiv.

Iva Dimic trdi, da narod, ki mrtvim odreka grob, tvega izgubo moralnega temelja.

Ni omenjeno

Ljubljanski župan meni, da so Žale namenjene prebivalcem mesta, ne pa državnim pokopom.

Ni omenjeno

Posmrtni ostanki iz Jame pod Macesnovo gorico so trenutno začasno v kostnici v Škofji Loki.

Ni omenjeno

Predlagatelji želijo, da del pokopališča Žale pridobi status kulturnega spomenika državnega pomena.

Ni omenjeno

Predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi uvaja sodno varstvo in možnost tožbe v upravnem sporu.

Ni omenjeno

Predlog zakona predvideva ponovno razglasitev 17. maja za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja.

Ni omenjeno

Predlog zakona predvideva črtanje določbe o postavitvi osrednje kostnice na Teharjah.

Ni omenjeno

V Levici in Svobodi očitajo predlagateljem izkoriščanje žrtev za politične namene in kulturni boj.

Delno: Sajovic (Svoboda) omenja, da gre za vročo politično temo.

V Sloveniji je evidentiranih več kot 700 oziroma 750 prikritih grobišč.

Da: Članek navaja več kot 750 evidentiranih prikritih grobišč.

Vlada Roberta Goloba je leta 2023 ukinila spominski dan, ki ga je uvedla tretja Janševa vlada.

Ni omenjeno

Zoran Janković bo s pravnimi službami preučil možnosti za preprečitev pokopa žrtev revolucije na Žalah.

Ni omenjeno

Zoran Janković razmišlja o možnosti referenduma glede pokopa na Žalah.

Ni omenjeno

Žan Mahnič trdi, da si žrtve iz prikritih grobišč zaslužijo individualen pokop, podobno kot žrtve v Srebrenici.

Ni omenjeno

Nova24TV

Borut Sajovic meni, da je zakon nedomišljen, neizvršljiv in da zgodbe ne bo pripeljal do konca.

Ni omenjeno

Iva Dimic trdi, da narod, ki mrtvim odreka grob, tvega izgubo moralnega temelja.

Ni omenjeno

Ljubljanski župan meni, da so Žale namenjene prebivalcem mesta, ne pa državnim pokopom.

Delno: Omenjeno je le, da župan Janković predlogu nasprotuje.

Posmrtni ostanki iz Jame pod Macesnovo gorico so trenutno začasno v kostnici v Škofji Loki.

Ni omenjeno

Predlagatelji želijo, da del pokopališča Žale pridobi status kulturnega spomenika državnega pomena.

Da: Cigler Kralj navaja, da bi del Žal dobil status spomenika.

Predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi uvaja sodno varstvo in možnost tožbe v upravnem sporu.

Ni omenjeno

Predlog zakona predvideva ponovno razglasitev 17. maja za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja.

Da: Predlog predvideva ponovno uvedbo tega dneva 17. maja.

Predlog zakona predvideva črtanje določbe o postavitvi osrednje kostnice na Teharjah.

Da: Predlagatelji bi črtali določbo o kostnici na Teharjah.

V Levici in Svobodi očitajo predlagateljem izkoriščanje žrtev za politične namene in kulturni boj.

Ni omenjeno

V Sloveniji je evidentiranih več kot 700 oziroma 750 prikritih grobišč.

Da: Članek navaja podatek o več kot 700 evidentiranih grobiščih.

Vlada Roberta Goloba je leta 2023 ukinila spominski dan, ki ga je uvedla tretja Janševa vlada.

Da: Članek potrjuje uvedbo leta 2022 in ukinitev leto pozneje.

Zoran Janković bo s pravnimi službami preučil možnosti za preprečitev pokopa žrtev revolucije na Žalah.

Ni omenjeno

Zoran Janković razmišlja o možnosti referenduma glede pokopa na Žalah.

Ni omenjeno

Žan Mahnič trdi, da si žrtve iz prikritih grobišč zaslužijo individualen pokop, podobno kot žrtve v Srebrenici.

Da: Mahnič neposredno primerja pravico do pokopa s Srebrenico.

RTV Slovenija

Borut Sajovic meni, da je zakon nedomišljen, neizvršljiv in da zgodbe ne bo pripeljal do konca.

Delno: Sajovic pravi, da je nedomišljen in ne bo končal zgodbe.

Iva Dimic trdi, da narod, ki mrtvim odreka grob, tvega izgubo moralnega temelja.

Da: Dimic navaja, da narod s tem tvega izgubo dela moralnega temelja.

Ljubljanski župan meni, da so Žale namenjene prebivalcem mesta, ne pa državnim pokopom.

Delno: Janković poudarja, da so Žale namenjene prebivalcem mesta.

Posmrtni ostanki iz Jame pod Macesnovo gorico so trenutno začasno v kostnici v Škofji Loki.

Da: Sajovic navaja, da so ostanke preselili v kostnico v Škofji Loki.

Predlagatelji želijo, da del pokopališča Žale pridobi status kulturnega spomenika državnega pomena.

Ni omenjeno

Predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi uvaja sodno varstvo in možnost tožbe v upravnem sporu.

Ni omenjeno

Predlog zakona predvideva ponovno razglasitev 17. maja za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja.

Da: Zakon bi 17. maj znova razglasil za ta spominski dan.

Predlog zakona predvideva črtanje določbe o postavitvi osrednje kostnice na Teharjah.

Ni omenjeno

V Levici in Svobodi očitajo predlagateljem izkoriščanje žrtev za politične namene in kulturni boj.

Delno: Očitajo izkoriščanje za politične namene in razdvajanje ljudi.

V Sloveniji je evidentiranih več kot 700 oziroma 750 prikritih grobišč.

Ni omenjeno

Vlada Roberta Goloba je leta 2023 ukinila spominski dan, ki ga je uvedla tretja Janševa vlada.

Da: Članek potrjuje ukinitev s strani Golobove vlade leto po uvedbi.

Zoran Janković bo s pravnimi službami preučil možnosti za preprečitev pokopa žrtev revolucije na Žalah.

Ni omenjeno

Zoran Janković razmišlja o možnosti referenduma glede pokopa na Žalah.

Ni omenjeno

Žan Mahnič trdi, da si žrtve iz prikritih grobišč zaslužijo individualen pokop, podobno kot žrtve v Srebrenici.

Ni omenjeno

STA

Borut Sajovic meni, da je zakon nedomišljen, neizvršljiv in da zgodbe ne bo pripeljal do konca.

Ni omenjeno

Iva Dimic trdi, da narod, ki mrtvim odreka grob, tvega izgubo moralnega temelja.

Ni omenjeno

Ljubljanski župan meni, da so Žale namenjene prebivalcem mesta, ne pa državnim pokopom.

Delno: Janković nasprotuje pokopu na Žalah in preučuje pravne poti.

Posmrtni ostanki iz Jame pod Macesnovo gorico so trenutno začasno v kostnici v Škofji Loki.

Ni omenjeno

Predlagatelji želijo, da del pokopališča Žale pridobi status kulturnega spomenika državnega pomena.

Ni omenjeno

Predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi uvaja sodno varstvo in možnost tožbe v upravnem sporu.

Ni omenjeno

Predlog zakona predvideva ponovno razglasitev 17. maja za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja.

Ni omenjeno

Predlog zakona predvideva črtanje določbe o postavitvi osrednje kostnice na Teharjah.

Ni omenjeno

V Levici in Svobodi očitajo predlagateljem izkoriščanje žrtev za politične namene in kulturni boj.

Ni omenjeno

V Sloveniji je evidentiranih več kot 700 oziroma 750 prikritih grobišč.

Ni omenjeno

Vlada Roberta Goloba je leta 2023 ukinila spominski dan, ki ga je uvedla tretja Janševa vlada.

Ni omenjeno

Zoran Janković bo s pravnimi službami preučil možnosti za preprečitev pokopa žrtev revolucije na Žalah.

Da: Župan je napovedal pravno preučitev preprečitve pokopa ob sprejetju.

Zoran Janković razmišlja o možnosti referenduma glede pokopa na Žalah.

Ni omenjeno

Žan Mahnič trdi, da si žrtve iz prikritih grobišč zaslužijo individualen pokop, podobno kot žrtve v Srebrenici.

Ni omenjeno

SiOL

Borut Sajovic meni, da je zakon nedomišljen, neizvršljiv in da zgodbe ne bo pripeljal do konca.

Ni omenjeno

Iva Dimic trdi, da narod, ki mrtvim odreka grob, tvega izgubo moralnega temelja.

Ni omenjeno

Ljubljanski župan meni, da so Žale namenjene prebivalcem mesta, ne pa državnim pokopom.

Delno: Janković poudarja, da so Žale namenjene prebivalcem mesta.

Posmrtni ostanki iz Jame pod Macesnovo gorico so trenutno začasno v kostnici v Škofji Loki.

Ni omenjeno

Predlagatelji želijo, da del pokopališča Žale pridobi status kulturnega spomenika državnega pomena.

Ni omenjeno

Predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi uvaja sodno varstvo in možnost tožbe v upravnem sporu.

Ne: Predlog želi omejiti možnost izpodbijanja akta pred sodiščem.

Predlog zakona predvideva ponovno razglasitev 17. maja za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja.

Da: Besedilo potrjuje ponovno razglasitev 17. maja za ta namen.

Predlog zakona predvideva črtanje določbe o postavitvi osrednje kostnice na Teharjah.

Ni omenjeno

V Levici in Svobodi očitajo predlagateljem izkoriščanje žrtev za politične namene in kulturni boj.

Delno: Očitajo izkoriščanje za politične namene in razdvajanje ljudi.

V Sloveniji je evidentiranih več kot 700 oziroma 750 prikritih grobišč.

Ni omenjeno

Vlada Roberta Goloba je leta 2023 ukinila spominski dan, ki ga je uvedla tretja Janševa vlada.

Da: Članek navaja ukinitev leta 2023 pod Golobovo vlado.

Zoran Janković bo s pravnimi službami preučil možnosti za preprečitev pokopa žrtev revolucije na Žalah.

Ni omenjeno

Zoran Janković razmišlja o možnosti referenduma glede pokopa na Žalah.

Ni omenjeno

Žan Mahnič trdi, da si žrtve iz prikritih grobišč zaslužijo individualen pokop, podobno kot žrtve v Srebrenici.

Ni omenjeno

Slovenske Novice

Borut Sajovic meni, da je zakon nedomišljen, neizvršljiv in da zgodbe ne bo pripeljal do konca.

Da: Sajovic meni, da zakon ni v realnem času izvršljiv.

Iva Dimic trdi, da narod, ki mrtvim odreka grob, tvega izgubo moralnega temelja.

Delno: Govori o moralni zavezi in resoluciji EP o ohranjanju spomina.

Ljubljanski župan meni, da so Žale namenjene prebivalcem mesta, ne pa državnim pokopom.

Delno: N. Sukič meni, da je Ljubljana neprimeren kraj za te pokope.

Posmrtni ostanki iz Jame pod Macesnovo gorico so trenutno začasno v kostnici v Škofji Loki.

Da: Sajovic je potrdil prenos v začasno škofjeloško kostnico.

Predlagatelji želijo, da del pokopališča Žale pridobi status kulturnega spomenika državnega pomena.

Ni omenjeno

Predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi uvaja sodno varstvo in možnost tožbe v upravnem sporu.

Ni omenjeno

Predlog zakona predvideva ponovno razglasitev 17. maja za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja.

Da: Odbor DZ je potrdil določitev 17. maja za ta spominski dan.

Predlog zakona predvideva črtanje določbe o postavitvi osrednje kostnice na Teharjah.

Ni omenjeno

V Levici in Svobodi očitajo predlagateljem izkoriščanje žrtev za politične namene in kulturni boj.

Da: Poslanci obeh strank očitajo politizacijo in kulturni boj.

V Sloveniji je evidentiranih več coup kot 700 oziroma 750 prikritih grobišč.

Da: Iva Dimic navaja več kot 750 evidentiranih prikritih grobišč.

Vlada Roberta Goloba je leta 2023 ukinila spominski dan, ki ga je uvedla tretja Janševa vlada.

Delno: Članek omenja vrnitev dneva spomina, ki ga predlagata SDS in NSi.

Zoran Janković bo s pravnimi službami preučil možnosti za preprečitev pokopa žrtev revolucije na Žalah.

Ni omenjeno

Zoran Janković razmišlja o možnosti referenduma glede pokopa na Žalah.

Ni omenjeno

Žan Mahnič trdi, da si žrtve iz prikritih grobišč zaslužijo individualen pokop, podobno kot žrtve v Srebrenici.

Ni omenjeno

Svet24

Borut Sajovic meni, da je zakon nedomišljen, neizvršljiv in da zgodbe ne bo pripeljal do konca.

Ni omenjeno

Iva Dimic trdi, da narod, ki mrtvim odreka grob, tvega izgubo moralnega temelja.

Ni omenjeno

Ljubljanski župan meni, da so Žale namenjene prebivalcem mesta, ne pa državnim pokopom.

Da: Janković je poudaril, da je pokopališče namenjeno prebivalcem.

Posmrtni ostanki iz Jame pod Macesnovo gorico so trenutno začasno v kostnici v Škofji Loki.

Da: Članek navaja, da so ostanki začasno preneseni v Škofjo Loko.

Predlagatelji želijo, da del pokopališča Žale pridobi status kulturnega spomenika državnega pomena.

Ni omenjeno

Predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi uvaja sodno varstvo in možnost tožbe v upravnem sporu.

Ni omenjeno

Predlog zakona predvideva ponovno razglasitev 17. maja za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja.

Da: Članek navaja, da predlog predvideva ponovno razglasitev tega dne.

Predlog zakona predvideva črtanje določbe o postavitvi osrednje kostnice na Teharjah.

Ni omenjeno

V Levici in Svobodi očitajo predlagateljem izkoriščanje žrtev za politične namene in kulturni boj.

Da: Premk (Svoboda) in Vrečko (Levica) očitata politično izkoriščanje.

V Sloveniji je evidentiranih več kot 700 oziroma 750 prikritih grobišč.

Ni omenjeno

Vlada Roberta Goloba je leta 2023 ukinila spominski dan, ki ga je uvedla tretja Janševa vlada.

Da: Članek potrjuje, da je Golobova vlada odpravila ta spominski dan.

Zoran Janković bo s pravnimi službami preučil možnosti za preprečitev pokopa žrtev revolucije na Žalah.

Ni omenjeno

Zoran Janković razmišlja o možnosti referenduma glede pokopa na Žalah.

Ni omenjeno

Žan Mahnič trdi, da si žrtve iz prikritih grobišč zaslužijo individualen pokop, podobno kot žrtve v Srebrenici.

Ni omenjeno

Žurnal24

Borut Sajovic meni, da je zakon nedomišljen, neizvršljiv in da zgodbe ne bo pripeljal do konca.

Ni omenjeno

Iva Dimic trdi, da narod, ki mrtvim odreka grob, tvega izgubo moralnega temelja.

Ni omenjeno

Ljubljanski župan meni, da so Žale namenjene prebivalcem mesta, ne pa državnim pokopom.

Da: Janković poudarja, da so Žale namenjene prebivalcem mesta.

Posmrtni ostanki iz Jame pod Macesnovo gorico so trenutno začasno v kostnici v Škofji Loki.

Da: Članek potrjuje začasni prenos v kostnico v Škofji Loki.

Predlagatelji želijo, da del pokopališča Žale pridobi status kulturnega spomenika državnega povena.

Ni omenjeno

Predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi uvaja sodno varstvo in možnost tožbe v upravnem sporu.

Ni omenjeno

Predlog zakona predvideva ponovno razglasitev 17. maja za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja.

Da: Predlog predvideva vrnitev spominskega dneva na 17. maj.

Predlog zakona predvideva črtanje določbe o postavitvi osrednje kostnice na Teharjah.

Ni omenjeno

V Levici in Svobodi očitajo predlagateljem izkoriščanje žrtev za politične namene in kulturni boj.

Da: Stranki očitata izkoriščanje žrtev za politične namene.

V Sloveniji je evidentiranih več kot 700 oziroma 750 prikritih grobišč.

Ni omenjeno

Vlada Roberta Goloba je leta 2023 ukinila spominski dan, ki ga je uvedla tretja Janševa vlada.

Da: Članek navaja, da je Golobova vlada preklicala dan spomina.

Zoran Janković bo s pravnimi službami preučil možnosti za preprečitev pokopa žrtev revolucije na Žalah.

Delno: Janković nasprotuje pokopu in razmišlja o referendumu.

Zoran Janković razmišlja o možnosti referenduma glede pokopa na Žalah.

Da: Naslov in vsebina potrjujeta, da župan razmišlja o referendumu.

Žan Mahnič trdi, da si žrtve iz prikritih grobišč zaslužijo individualen pokop, podobno kot žrtve v Srebrenici.

Ni omenjeno

Analiza sentimenta

entities

• Ljubljanske Žale
• Alenka Jeraj
• Zoran Janković
• SDS
• NSi
• Robert Golob
• Državni zbor
• Janez Janša
• Gibanje Svoboda
• Levica
• Iva Dimic
• Macesnova gorica
• Borut Sajovic
• Janez Cigler Kralj
• Žan Mahnič

key differences

Alenka Jeraj

Nova24TV jo citira nevtralno, Slovenske novice pa negativno.

Borut Sajovic

Viri ga nevtralno citirajo le kot govorca o zakonu.

Državni zbor

Vsi viri enotno nevtralno kot prizorišče postopkov.

Gibanje Svoboda

Vsi viri so nevtralni, razlika je le v izbiri citiranih oseb.

Iva Dimic

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v navajanju funkcije.

Janez Cigler Kralj

Le Nova24TV in Svet24 ga nevtralno navajata kot predlagatelja.

Janez Janša

Večina ga umešča v preteklost, Svet24 in Novice izpostavljata kritiko.

Levica

Viri enotno nevtralno povzemajo kritična stališča stranke.

Ljubljanske Žale

Večina nevtralna, Nova24TV poudarja dostojanstvo, Žurnal stisko.

Macesnova gorica

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v omembi ali molku.

NSi

Večina poroča nevtralno, Slovenske novice pa negativno.

Robert Golob

Nova24TV kritizira, ostali nevtralno o vladnih odločitvah.

SDS

Večina poroča nevtralno, Slovenske novice pa negativno.

Zoran Janković

Večina poroča nevtralno, Nova24TV pa izrazito negativno.

Žan Mahnič

Nova24TV ga izpostavlja kot zagovornika norm, drugi molčijo.

source analyses

24ur

Alenka Jeraj

Ni omenjeno

Borut Sajovic

Ni omenjeno

Državni zbor

Nevtralno: Omenjen kot prizorišče seje in zakonodajnega postopka.

Gibanje Svoboda

Ni omenjeno

Iva Dimic

Ni omenjeno

Janez Cigler Kralj

Ni omenjeno

Janez Janša

Nevtralno: Omenjen le v časovnem okviru njegove vlade.

Levica

Ni omenjeno

Ljubljanske Žale

Nevtralno: Omenjene kot predlagana lokacija pokopa.

Macesnova gorica

Ni omenjeno

NSi

Nevtralno: Navedena kot so-predlagateljica zakona brez vrednotenja.

Robert Golob

Nevtralno: Omenjen le v časovnem okviru njegove vlade.

SDS

Nevtralno: Navedena kot predlagateljica zakona brez vrednotenja.

Zoran Janković

Ni omenjeno

Žan Mahnič

Ni omenjeno

Dnevnik

Alenka Jeraj

Ni omenjeno

Borut Sajovic

Ni omenjeno

Državni zbor

Nevtralno: Prizorišče razprave in institucija, ki sprejema odločitve.

Gibanje Svoboda

Nevtralno: Omenjeno kot nasprotnik predloga (v besedilu kot Svoboda).

Iva Dimic

Nevtralno: Nastopa kot govorka in predstavnica predlagateljev.

Janez Cigler Kralj

Ni omenjeno

Janez Janša

Nevtralno: Omenjen le v časovnem okviru njegove vlade.

Levica

Nevtralno: Omenjena kot nasprotnica predloga brez meta-vrednotenja.

Ljubljanske Žale

Nevtralno: Omenjene kot predlagana lokacija za pokop žrtev.

Macesnova gorica

Ni omenjeno

NSi

Nevtralno: Navedena kot predlagateljica zakonskih sprememb.

Robert Golob

Nevtralno: Omenjen le v kontekstu odločitve njegove vlade.

SDS

Nevtralno: Navedena kot predlagateljica zakonskih sprememb.

Zoran Janković

Nevtralno: Omenjen kot nasprotnik pokopa na Žalah brez meta-vrednotenja.

Žan Mahnič

Ni omenjeno

N1

Alenka Jeraj

Ni omenjeno

Borut Sajovic

Nevtralno: Citiran kot govorec, ki pojasnjuje stališče vlade.

Državni zbor

Nevtralno: Omenjen kot institucija, kjer poteka obravnava zakona.

Gibanje Svoboda

Nevtralno: Omenjeno prek funkcije poslanca Sajovica brez vrednotenja.

Iva Dimic

Nevtralno: Navedena kot predlagateljica zakona brez meta-vrednotenja.

Janez Cigler Kralj

Ni omenjeno

Janez Janša

Ni omenjeno

Levica

Ni omenjeno

Ljubljanske Žale

Nevtralno: Omenjene le kot predlagana lokacija pokopa.

Macesnova gorica

Ni omenjeno

NSi

Ni omenjeno

Robert Golob

Ni omenjeno

SDS

Ni omenjeno

Zoran Janković

Ni omenjeno

Žan Mahnič

Ni omenjeno

Nova24TV

Alenka Jeraj

Nevtralno: citirana kot govorka o namenu zakona in zgodovini raziskav.

Borut Sajovic

Ni omenjeno

Državni zbor

Nevtralno: omenjen kot prizorišče seje odbora za obrambo.

Gibanje Svoboda

Ni omenjeno

Iva Dimic

Ni omenjeno

Janez Cigler Kralj

Nevtralno: naveden kot prvopodpisani predlagatelj in vir informacij.

Janez Janša

Nevtralno: omenjen le v kontekstu poimenovanja njegove nekdanje vlade.

Levica

Ni omenjeno

Ljubljanske Žale

Pozitivno: predvidene kot kraj za trajen in dostojanstven pokop žrtev.

Macesnova gorica

Ni omenjeno

NSi

Nevtralno: navedena kot ena izmed predlagateljic zakona.

Robert Golob

Negativno: njegova vlada je ukinila dan spomina na žrtve nasilja.

SDS

Nevtralno: navedena kot ena izmed predlagateljic zakona.

Zoran Janković

Negativno: omenjen kot nasprotnik predloga o dostojnem pokopu žrtev.

Žan Mahnič

Nevtralno: citiran kot govorec, ki zagovarja civilizacijske norme.

RTV Slovenija

Alenka Jeraj

Ni omenjeno

Borut Sajovic

Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki kritizira zakon, a sam ni vrednoten.

Državni zbor

Nevtralno: Omenjen kot prizorišče zakonodajnega postopka.

Gibanje Svoboda

Nevtralno: Omenjena kot stranka, ki nasprotuje predlogu zakona.

Iva Dimic

Nevtralno: Nastopa kot govorka in zagovornica zakona brez vrednotenja.

Janez Cigler Kralj

Ni omenjeno

Janez Janša

Nevtralno: Omenjen le v časovnem okviru njegove vlade.

Levica

Nevtralno: Omenjena kot kritična stranka do predloga zakona.

Ljubljanske Žale

Nevtralno: Omenjene kot predlagana lokacija pokopa.

Macesnova gorica

Nevtralno: Omenjena kot urejeno grobišče v Sajovičevem govoru.

NSi

Nevtralno: Omenjena kot predlagateljica zakona brez meta-vrednotenja.

Robert Golob

Nevtralno: Omenjen le v časovnem okviru njegove vlade.

SDS

Nevtralno: Omenjena kot predlagateljica zakona brez meta-vrednotenja.

Zoran Janković

Nevtralno: Omenjen kot nasprotnik pokopa na Žalah brez meta-vrednotenja.

Žan Mahnič

Ni omenjeno

STA

Alenka Jeraj

Ni omenjeno

Borut Sajovic

Ni omenjeno

Državni zbor

Ni omenjeno

Gibanje Svoboda

Ni omenjeno

Iva Dimic

Ni omenjeno

Janez Cigler Kralj

Ni omenjeno

Janez Janša

Ni omenjeno

Levica

Ni omenjeno

Ljubljanske Žale

Nevtralno: Omenjene kot lokacija predvidenega pokopa v zakonu.

Macesnova gorica

Ni omenjeno

NSi

Ni omenjeno

Robert Golob

Ni omenjeno

SDS

Ni omenjeno

Zoran Janković

Nevtralno: Poročanje o njegovih izjavah in napovedanih pravnih korakih.

Žan Mahnič

Ni omenjeno

SiOL

Alenka Jeraj

Ni omenjeno

Borut Sajovic

Ni omenjeno

Državni zbor

Nevtralno: Omenjen kot institucija, kjer potekajo postopki.

Gibanje Svoboda

Nevtralno: Omenjena kot kritična do predloga brez meta-vrednotenja.

Iva Dimic

Ni omenjeno

Janez Cigler Kralj

Ni omenjeno

Janez Janša

Nevtralno: Omenjen le v časovnem okviru njegove vlade.

Levica

Nevtralno: Omenjena kot kritična do predloga brez meta-vrednotenja.

Ljubljanske Žale

Nevtralno: Omenjene kot predlagana lokacija za pokop žrtev.

Macesnova gorica

Ni omenjeno

NSi

Nevtralno: Navedena kot so-predlagateljica zakonskih sprememb.

Robert Golob

Nevtralno: Omenjen le v časovnem okviru njegove vlade.

SDS

Nevtralno: Navedena kot predlagateljica zakonskih sprememb.

Zoran Janković

Nevtralno: Omenjen kot nasprotnik predloga s citiranim razlogom.

Žan Mahnič

Ni omenjeno

Slovenske Novice

Alenka Jeraj

Negativno: Levica njene izjave označi za nadaljevanje kulturnega boja.

Borut Sajovic

Nevtralno: Citiran kot govorec z zadržki do izvedljivosti zakona.

Državni zbor

Nevtralno: Omenjen kot prizorišče razprave o zakonskih spremembah.

Gibanje Svoboda

Nevtralno: Poslanci stranke so citirani kot kritiki predloga zakona.

Iva Dimic

Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki predstavlja vsebino novele zakona.

Janez Cigler Kralj

Ni omenjeno

Janez Janša

Nevtralno: Citiran v naslovu glede strategije sprejemanja zakona.

Levica

Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki ostro kritizira predlagatelje.

Ljubljanske Žale

Nevtralno: Omenjene kot predvidena lokacija za pokop žrtev.

Macesnova gorica

Nevtralno: Omenjena kot lokacija najdenih posmrtnih ostankov.

NSi

Negativno: Levica stranki očita zlorabo zgodovine za politične cilje.

Robert Golob

Ni omenjeno

SDS

Negativno: Levica stranki očita pomanjkanje interesa za realne probleme.

Zoran Janković

Nevtralno: Omenjen posredno kot župan, ki nima moči nad zakonom.

Žan Mahnič

Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki pojasnjuje ozadje zakona.

Svet24

Alenka Jeraj

Ni omenjeno

Borut Sajovic

Ni omenjeno

Državni zbor

Nevtralno: Omenjen kot prizorišče izredne seje in razprave o zakonu.

Gibanje Svoboda

Nevtralno: Omenjeno preko izjav Martina Premka, ki kritizira predlog.

Iva Dimic

Ni omenjeno

Janez Cigler Kralj

Nevtralno: Citiran kot prvopodpisani pod predlogom zakona.

Janez Janša

Nevtralno: Citiran ob ostri kritiki vlade, a brez meta-vrednotenja.

Levica

Nevtralno: Omenjena preko izjav Aste Vrečko, ki kritizira predlog.

Ljubljanske Žale

Nevtralno: Omenjene kot predlagana lokacija pokopa in predmet spora.

Macesnova gorica

Nevtralno: Omenjena kot lokacija najdenih posmrtnih ostankov žrtev.

NSi

Nevtralno: Omenjena kot predlagateljica zakona in v kontekstu stališč.

Robert Golob

Nevtralno: Njegova vlada je omenjena v kontekstu odprave dneva spomina.

SDS

Nevtralno: Omenjena kot predlagateljica zakona in v kontekstu stališč.

Zoran Janković

Nevtralno: Omenjen kot govorec, ki nasprotuje lokaciji pokopa na Žalah.

Žan Mahnič

Ni omenjeno

Žurnal24

Alenka Jeraj

Ni omenjeno

Borut Sajovic

Ni omenjeno

Državni zbor

Nevtralno: Omenjen kot prizorišče zakonodajnega postopka.

Gibanje Svoboda

Nevtralno: Navedena kot kritična do predloga (pod imenom Svoboda).

Iva Dimic

Ni omenjeno

Janez Cigler Kralj

Ni omenjeno

Janez Janša

Nevtralno: Omenjen le v kontekstu prejšnje vlade.

Levica

Nevtralno: Navedena kot kritična do predloga brez meta-vrednotenja.

Ljubljanske Žale

Nevtralno: Omenjene kot predlagana lokacija pokopa in prostorska stiska.

Macesnova gorica

Nevtralno: Informativna navedba izvora posmrtnih ostankov.

NSi

Nevtralno: Navedena kot del predlagateljev zakona.

Robert Golob

Nevtralno: Omenjen le v kontekstu odločitev njegove vlade.

SDS

Nevtralno: Navedena kot predlagateljica zakona brez vrednotenja.

Zoran Janković

Nevtralno: Navedena njegova stališča in razmišljanje o referendumu.

Žan Mahnič

Ni omenjeno

Viri

articles

• article order

  10

  body

  Ljubljana, 26. maja (STA) Ljubljanski župan Zoran Janković je na današnji novinarski konferenci dejal, da bo ob sprejetju zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, ki predvideva pokop žrtev revolucije na Žalah, s pravnimi službami preučil možnosti preprečitve pokopa. Meni, da ...

  language

  slv

  published at

  2026-05-26T12:37:45

  source

  STA

  title

  Janković: Preučili bomo možnosti preprečitve pokopa žrtev revolucije na Žalah

  url

  https://www.sta.si/3559666/

• article order

  4

  body

  SDS, Demokrati ter NSi, SLS in Fokus so sprva predlagali zakon o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, s katerim bi posegli v zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev ter v zakon o vojnih grobiščih. Skladno z napotki zakonodajno-pravne službe pa so ga na odboru DZ-ja za obrambo z dopolnilom spremenili v predlog novele zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Z njim bi 17. maj znova razglasili za dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ta dan so že razglasili maja 2022 v času tretje vlade Janeza Janše, a je bil leto pozneje v času vlade Roberta Goloba ukinjen. Poleg tega zakon predvideva, da bi posmrtne ostanke iz prikritih grobišč pietetno in trajno pokopali na pokopališču Žale v Ljubljani. "Ne govorimo samo o zakonu, govorimo o temelju naše civilizacije. Kako ravnamo z mrtvimi in kaj nam to pove o živih? Narod, ki svojim mrtvim odreka grob, ime ali spomin tvega, da bo izgubil del lastnega moralnega temelja," je uvodoma na seji povedala predstavnica predlagatelja Iva Dimic (NSi). "Ko razpravljamo o pokopu žrtev povojnih pobojev in drugih izvensodnih usmrtitev, se moramo vprašati, kakšna družba želimo biti? Ali bomo še naprej delili mrtve na naše in vaše, na vredne spomina in nevredne groba?," je nadaljevala Dimic, ki je poudarila, da je smrt zadnja izenačevalka, pieteta pa univerzalna vrednota. "Sprava ni pozaba, sprava ni molk. Sprava je, da si upamo pogledati resnici v obraz in priznati trpljenje vseh ljudi," je še povedala in dodala, da narod, ki mrtvim vrne grob, ime in spomin, pokaže svojo notranjo moč in zrelost. Zakon o spominu in pokopu žrtev prikritih grobišč bo po njenih besedah omogočil dostojen pokop žrtev izvensodnih pobojev, spoštljiv spomin in jasno zavest, da človeško dostojanstvo nedeljivo v življenju in po smrti. "Prav je, da imajo vsi mrtvi ne glede na stran ime, priimek, grob in da je svojcem omogočeno spoštljivo žalovanje in prižiganje sveče," pa je uvodoma dejal predstavnik vlade v odhajanju minister za obrambo Borut Sajovic (Svoboda) in dodal, da bi se to dalo že zdavnaj urediti, če "bi se dalo razumeti in preseči duh nekega časa". Čudi pa ga, da se 81 let po teh tragičnih dogodkih zdaj tako mudi in je treba vse skupaj sprejeti na "hiter in nedomišljen način, ki zgodbe ne bo zaprl in pripeljal do konca". Zato na vladi zakona ne podpirajo, je povedal Sajovic. Sajovic je med drugim povedal, da so v iztekajočem mandatu uredili grobišče Macesnova gorica, kjer leži več kot 3400 žrtev. "Tam je mogoče žalovati, prižigati sveče, se spominjati, kaj je bilo v zgodovini narobe in kaj prav," je dodal in pristavil, da so posmrtne ostanke, iz "garaže v Kočevju", na pieteten način preselili v za ta namen zgrajeno kostnico v Škofji loki. "Huda jama, tam večina žrtev ni bila slovenske narodnosti, bolečina za svojce pa nič manjša, stvari smo spoštljivo uredili, žrtve pokopali in mesto povojnega poboja, zločina ustrezno uredili," je še dodal Sajovic. Ljubljanski župan Zoran Janković pokopu na ljubljanskih Žalah nasprotuje in poudarja, da so Žale namenjene prebivalcem mesta. Do predloga so kritični tudi v Svobodi ter Levici in Vesni, ki predlagateljem očitajo izkoriščanje žrtev za politične namene in razdvajanje ljudi. Predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi so pripravili v SDS-u in trojčku NSi, SLS in Fokus. Z njim bi omejili možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. DZ po predlogu tudi ne bi mogel odrediti preiskave o isti stvari, o kateri je že sprejel končno poročilo. Predlagatelji menijo, da veljavna ureditev, sprejeta v prejšnjem sklicu DZ-ja na predlog tedanje predsednice DZ-ja Urške Klakočar Zupančič, po svoji zasnovi čezmerno in nesorazmerno posega v učinkovitost parlamentarne preiskave kot ustavnega instituta.

  language

  slv

  published at

  2026-05-26T10:41:18

  source

  RTV Slovenija

  title

  Dimic: Bomo še delili mrtve na naše in vaše? Sajovic: Zakon je nedomišljen.

  url

  https://www.rtvslo.si/slovenija/dimic-bomo-se-delili-mrtve-na-nase-in-vase-sajovic-zakon-je-nedomisljen/783300

• article order

  5

  body

  DZ bo na izredni seji obravnaval predlog sprememb, s katerim bi bil 17. maj nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Hkrati predlog predvideva pokop še nepokopanih žrtev vojn in revolucije na Žalah. Pred poslanci bo tudi predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi. Uvedel bi sodno varstvo z možnostjo tožbe v upravnem sporu. V SDS, Demokratih ter NSi, SLS in Fokusu so sprva predlagali zakon o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, s katerim bi posegli v dva zakona, in sicer v zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev ter v zakon o vojnih grobiščih. Skladno z napotki zakonodajno-pravne službe pa so ga na odboru DZ za obrambo z dopolnilom spremenili v predlog novele zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Z njim bi 17. maj znova razglasili za dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ta dan so že razglasili maja 2022 v času tretje vlade Janeza Janše, a je bil leto pozneje v času vlade Roberta Goloba ukinjen.

  language

  slv

  published at

  2026-05-26T06:02:38

  source

  24ur

  title

  DZ o predlogu za pokop žrtev revolucije na Žalah in o parlamentarnih preiskavah

  url

  https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-o-predlogu-za-pokop-zrtev-revolucije-na-zalah-in-o-parlamentarnih-preiskavah.html

• article order

  13

  body

  Državni zbor je na današnji izredni seji odbora za obrambo začel obravnavo predloga zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, ki so ga pripravile poslanske skupine SDS, Demokratov ter NSi, SLS in Fokus. Predlog med drugim predvideva ponovno uvedbo nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki bi ga obeleževali 17. maja. Ta spominski dan je sicer uvedla tretja Janševa vlada leta 2022, leto pozneje pa ga je vlada Roberta Goloba ukinila. Predlog zakona je bil v parlamentarni postopek vložen 11. maja s podpisi poslanskih skupin NSi, SLS, Fokus ter SDS in Demokratov, prvopodpisani pa je bil poslanec NSi Janez Cigler Kralj. Ena ključnih rešitev predloga zakona je ureditev trajnega in pietetenega pokopa posmrtnih ostankov iz prikritih grobišč na ljubljanskih Žalah. Predlog zakona predvideva poseben postopek za prenos in pokop še nepokopanih posmrtnih ostankov slovenskih in tujih žrtev vojn ter revolucije. Po predlogu bi bili vsi ostanki trajno in dostojanstveno pokopani na ljubljanskih Žalah, del pokopališča, namenjen tem žrtvam, pa bi pridobil status kulturnega spomenika državnega pomena, je za Družino povedal Janez Cigler Kralj. Predlagatelji bi ob tem iz zakona o vojnih grobiščih črtali določbo, ki predvideva postavitev osrednje kostnice na območju Spominskega parka Teharje. Predlogu nasprotuje, kot je že znano, ljubljanski župan Zoran Janković. Predlagatelji zakona so na seji poudarili, da vprašanje prikritih grobišč ni politično ali ideološko vprašanje, temveč vprašanje civilizacijskega odnosa do mrtvih in njihovega dostojanstva. Poslanec SDS Žan Mahnič je ob tem dejal: "Če lahko v Srebrenici vsaka žrtev počiva pod svojim imenom in priimkom, potem si tudi žrtve iz prikritih grobišč v Sloveniji zaslužijo dostojen in individualen pokop. Vprašanje pietete ne sme biti ideološki boj ali politično vprašanje. Gre za osnovno človečnost, spoštovanje do umrlih in pravico svojcev do spomina ter groba. Ljubljana kot glavno mesto države mora biti sposobna pokazati to spoštovanje tudi do žrtev slovenske zgodovine." Po navedbah predlagateljev je v Sloveniji evidentiranih več kot 700 prikritih grobišč. Več sto lokacij je bilo v minulih letih že raziskanih, številne žrtve pa izkopane in pokopane. Kljub temu pa po njihovem mnenju vprašanje številnih posmrtnih ostankov še vedno ni dokončno rešeno. Poslanka SDS Alenka Jeraj je poudarila: "Namen teh prizadevanj je jasen - dostojen pokop vseh žrtev in ureditev vprašanja prikritih grobišč. Ne glede na to, za katere žrtve gre, si vsak človek zasluži grob, ime in spoštljiv spomin. V Sloveniji je evidentiranih več kot 700 prikritih grobišč, več sto jih je bilo že raziskanih, številne žrtve pa izkopane in pokopane. Zato ni pošteno trditi, da se v vseh teh letih ni naredilo nič. Res pa je, da je bilo delo pogosto odvisno tudi od politične volje posameznih vlad in pripravljenosti, da se ta boleča vprašanja raziščejo ter uredijo do konca." Jerajeva je ob tem dodala še, da je namen zakona po desetletjih končno zapreti boleče poglavje slovenske zgodovine in urediti vprašanja, ki po njenem mnenju doslej niso bila dovolj jasno rešena. Predlagatelji ocenjujejo, da so dopolnitve zakonodaje nujne, saj številne žrtve še vedno nimajo urejenega dostojnega pokopa.

  language

  slv

  published at

  2026-05-25T14:11:51

  source

  Nova24TV

  title

  Korak k civilizacijskim normam: žrtve revolucije bi končno dostojno pokopali | Nova24TV

  url

  https://nova24tv.si/korak-k-civilizacijskim-normam-zrtve-revolucije-bi-koncno-dostojno-pokopali/

• article order

  18

  body

  V Sloveniji je bilo evidentiranih več kot 750 prikritih grobišč, kjer je bilo po njenih besedah brez sojenja pomorjenih do 15.000 oseb različnih narodnosti. "S tem zakonom prinašamo pravico do groba, do imena, spomina in pietete," je dodala in izrazila željo po dokončni ureditvi tega področja. Zatrdila je, da z novelo ne želijo razdvajati naroda. "Vprašanja iz zakona, ki je pred nami, nismo uredili dolgo tudi zato, ker je to vroča politična tema, za katero v resnici nikoli ni bilo iskrene želje, da se zapre," pa je predlagatelje spomnil odhajajoči minister za obrambo in poslanec Svobode Borut Sajovic. Zakonodajno-pravna služba je imela na predlog množico pripomb, po njegovi oceni tudi ni v realnem času izvršljiv in ga zato v odhajajoči vladi ne podpirajo, je dejal.

  language

  slv

  published at

  2026-05-25T17:48:50

  source

  N1

  title

  Odbor državnega zbora podprl zakonski predlog pokopa žrtev revolucije na Žalah

  url

  https://n1info.si/novice/slovenija/odbor-drzavnega-zbora-podprl-zakonski-predlog-pokopa-zrtev-revolucije-na-zalah/

• article order

  8

  body

  Državni zbor danes razpravlja o eni izmed tem, ki v slovenski politiki praviloma hitro presežejo raven zakonskega besedila. Pred poslanci je predlog sprememb zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, s katerim bi 17. maj znova razglasili za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ta dan je bil prvič razglašen maja 2022, v času tretje vlade Janeza Janše, leto pozneje pa ga je vlada Roberta Goloba ukinila. Predlog so sprva vložili poslanci SDS, Demokratov ter NSi, SLS in Fokusa kot zakon o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, s katerim bi posegli v dva zakona. Po opozorilih zakonodajno-pravne službe so ga na odboru za obrambo preoblikovali v novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Poleg ponovne uvedbe spominskega dne predlog predvideva tudi, da bi posmrtne ostanke iz prikritih grobišč pietetno in trajno pokopali na pokopališču Žale v Ljubljani. Predstavnica predlagateljev Iva Dimic iz NSi je v uvodu razprave poudarila, da pri zakonu po njenem ne gre zgolj za pravno vprašanje, temveč za odnos družbe do mrtvih. "Ne govorimo samo o zakonu, govorimo o temelju naše civilizacije. Kako ravnamo z mrtvimi in kaj nam to pove o živih? Narod, ki svojim mrtvim odreka grob, ime ali spomin tvega, da bo izgubil del lastnega moralnega temelja," je dejala. Po njenih besedah se mora družba vprašati, ali bo mrtve še naprej delila na "naše in vaše", na tiste, ki so vredni spomina, in tiste, ki jim je odrečen grob. Dimic je poudarila, da sprava ne pomeni pozabe ali molka, temveč priznanje trpljenja vseh ljudi. Zakon naj bi po njenem omogočil dostojen pokop žrtev izvensodnih pobojev, spoštljiv spomin in jasno sporočilo, da je človeško dostojanstvo nedeljivo tudi po smrti. Predlogu, da bi bile žrtve pokopane na ljubljanskih Žalah, nasprotuje ljubljanski župan Zoran Janković, ki poudarja, da so Žale namenjene prebivalcem mesta. Kritični so tudi v Svobodi, Levici in Vesni, kjer predlagateljem očitajo, da žrtve izkoriščajo za politične namene in da z odpiranjem vprašanja dneva spomina znova poglabljajo družbene delitve. Razprava se tako ne vrti le okoli pokopa posmrtnih ostankov, temveč tudi okoli vprašanja, kdo določa uradni spomin države in na kakšen način. Predlagatelji poudarjajo pieteto, dostojanstvo in popravo zgodovinske krivice, nasprotniki pa opozarjajo na nevarnost političnega prisvajanja žrtev in simbolnega razdvajanja družbe. Poslance pozneje čaka še razprava o predlogu novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki so jo pripravili v SDS ter v poslanski skupini NSi, SLS in Fokus. Predlog uvaja sodno varstvo v postopku parlamentarne preiskave z možnostjo tožbe v upravnem sporu, hkrati pa omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. Po predlogu državni zbor tudi ne bi mogel znova odrediti parlamentarne preiskave o isti stvari, o kateri je že sprejel končno poročilo. Predlagatelji menijo, da veljavna ureditev preveč posega v učinkovitost parlamentarne preiskave kot ustavnega instituta. Kritiki pa opozarjajo, da gre za občutljivo področje, saj parlamentarna preiskava ni le tehnično orodje državnega zbora, ampak eden izmed pomembnih mehanizmov političnega nadzora. Izredna seja tako združuje dve temi, ki sta na videz ločeni, v resnici pa obe posegata v vprašanje politične moči: prva v to, kako država ureja spomin na preteklost, druga pa v to, kako parlament nadzira sedanjost.

  language

  slv

  published at

  2026-05-26T10:27:37

  source

  Dnevnik

  title

  (SPREMLJAMO) Poslanci o vnovični uvedbi dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/spremljamo-poslanci-razpravljajo-o-ponovni-uvedbi-dneva-spomina-na-zrtve-komunisticnega-nasilja-2804731/

• article order

  2

  body

  Odbor DZ za obrambo je prižgal zeleno luč zakonskim spremembah, ki bodo določile 17. maj za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, prav tako pa predvidevajo pokop še nepokopanih žrtev vojn in revolucije na Žalah. Prvotni omnibus-zakon so sicer z dopolnili spremenili v novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Poslanka NSi, SLS, Fokus Iva Dimic je ob predstavitvi novele dejala, da jih je k njenemu sprejemu nagovorila med drugim tudi resolucija Evropskega parlamenta o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji iz leta 2025. V Sloveniji je bilo evidentiranih več kot 750 prikritih grobišč, kjer je bilo po njenih besedah brez sojenja pomorjenih do 15.000 oseb različnih narodnosti. "Vprašanja iz zakona, ki je pred nami, nismo uredili dolgo tudi zato, ker je to vroča politična tema, za katero v resnici nikoli ni bilo iskrene želje, da se zapre," pa je predlagatelje spomnil odhajajoči minister za obrambo in poslanec Svobode Borut Sajovic. Zakonodajno-pravna služba je imela na predlog množico pripomb, po njegovi oceni tudi ni v realnem času izvršljiv in ga zato v odhajajoči vladi ne podpirajo, je dejal. Se je pa strinjal, da je treba to problematiko urediti in spomnil na nekaj ukrepov, sprejetih v času še aktualne vlade, med njimi prenos posmrtnih ostankov iz jame pod Macesnovo gorico iz skladišča kočevske komunale v začasno škofjeloško kostnico. Da dostojen pokop umrlih ni le moralna in etična zaveza, ampak človekova pravica, meni tudi varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek. Ocenila je, da je zgolj sprejetje zakona premalo in da je treba nujno to pravico tudi dejansko uresničiti. Prepričana pa je, da je treba zakon nadgraditi odgovorno. V razpravi so poslanci Svobode in Levice predlagateljem zakona očitali izkoriščanje žrtev za politične namene in razdvajanje ljudi. Strinjali pa so se, da si žrtve zaslužijo pieteto in dostojen pokop. "Gre za politični spektakel in manipulacijo javnosti in ne za spoštovanje mrtvih," je menila Andreja Rajbenšu (Svoboda). V Levici so tako sporočili: "Državni zbor danes in jutri razpravlja o povojnih grobiščih in vrnitvi dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Še en dokaz, da SDS, NSi in podrepniki nimajo nikakršnega interesa reševati dejanskih problemov današnjega dne. Njihov prvi pravi vloženi zakon je napisan za bogate. Njihov drugi vloženi zakon pa nas že vrača k prepirom o partizanih in domobrancih. Za nas je stvar jasna. Priznavamo vsakomur pravico do pokopa in ohranjanja spomina. Nasprotovali pa bomo izkrivljanju in zlorabi zgodovine za današnje politične cilje. Vemo, kdo je bil na pravi strani zgodovine in kdo ne. In ne pristajamo na umetno ločevanje med "dobrimi partizani" in "slabimi komunisti". Zgodovina ni črno-bela. Ko pa Alenka Jeraj pove: "Pa saj imate vi svoje praznike. Pa obeležujte 27. april," s tem jasno pokaže, da namen ni nikakršna sprava, ampak nadaljevanje kulturnega boja in ideološke ofenzive proti nečemu, kar je temelj naše družbe in bi moralo biti skupna vrednota nas vseh. Pa ni." Nataša Sukič (Levica) pa je med drugim spomnila na Spominski park Teharje, kjer je z zakonom urejen pokop žrtev prikritih grobišč in ocenila, da je Ljubljana kot mesto heroj neprimeren kraj za te pokope.

  language

  slv

  published at

  2026-05-25T18:32:13

  source

  Slovenske Novice

  title

  Pokop žrtev revolucije na Žalah? Mahnič razložil: "Janez Janša rekel: Enostavno, zakon sprejmimo, proti kateremu župan ne more nič"

  url

  https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/pokop-zrtev-revolucije-na-zalah-mahnic-razlozil-janez-jansa-rekel-enostavno-zakon-sprejmimo-proti-kateremu-zupan-ne-more-nic-video

• article order

  9

  body

  V SDS, Demokratih ter NSi, SLS in Fokusu so sprva predlagali zakon o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, s katerim bi posegli v dva zakona, in sicer v zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev ter v zakon o vojnih grobiščih. Skladno z napotki zakonodajno-pravne službe pa so ga na odboru DZ za obrambo z dopolnilom spremenili v predlog novele zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Z njim bi 17. maj znova razglasili za dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ta dan so že razglasili maja 2022 v času tretje vlade Janeza Janše, a je bil leto pozneje v času vlade Roberta Goloba ukinjen. Poleg tega predlog predvideva, da bi posmrtne ostanke iz prikritih grobišč pietetno in trajno pokopali na pokopališču Žale v Ljubljani. Toda ljubljanski župan Zoran Janković temu nasprotuje in poudarja, da so Žale namenjene prebivalcem mesta. Do predloga so kritični tudi v Svobodi ter Levici in Vesni, ki predlagateljem očitajo izkoriščanje žrtev za politične namene in razdvajanje ljudi. Predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi so medtem pripravili v SDS in trojčku NSi, SLS in Fokus. Z njim bi omejili možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. DZ po predlogu tudi ne bi mogel odrediti preiskave o isti stvari, o kateri je že sprejel končno poročilo. Predlagatelji menijo, da veljavna ureditev, sprejeta v prejšnjem sklicu DZ na predlog tedanje predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, po svoji zasnovi prekomerno in nesorazmerno posega v učinkovitost parlamentarne preiskave kot ustavnega instituta.

  language

  slv

  published at

  2026-05-26T04:58:19

  source

  SiOL

  title

  DZ o zakonskem predlogu za pokop žrtev revolucije na Žalah in noveli zakona o parlamentarni preiskavi

  url

  https://siol.net/novice/slovenija/dz-o-zakonskem-predlogu-za-pokop-zrtev-revolucije-na-zalah-in-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-692410

• article order

  17

  body

  Nova koalicija želi hitro vrniti tisto, kar je Golobova vlada ukinila. * Začetek poslanske razprave o enem najbolj razdvajajočih zakonov * Župan Janković glede pokopa na Žalah razmišlja o referendumu * Obeta se simbolna razprava Poslanci v državnem zboru so začeli obravnavo zakona o pokopu žrtev prikritih grobišč. Predlog zakona, ki so ga pripravile stranke prihodnje koalicije SDS, trojček okoli NSi in Demokrati, predvideva vrnitev nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega režima, ki ga je uvedla prejšnja Janševa vlada, Golobova pa nato preklicala. Žrtev komunističnega režima bi se ponovno radi spominjali 17. maja. Predlagatelji so v obrazložitvi predloga zakona navedli, da so "žrtve drugih totalitarnih sistemov v slovenskem in evropskem prostoru že deležne uradnega spomina in obeleževanja, medtem ko spomin na žrtve komunizma še ni navzoč v javni zavesti". Trajen pokop na Žalah Predlog zakona predvideva tudi trajen pokop posmrtnih ostankov iz prikritih grobišč na pokopališču Žale v Ljubljani. Temu nasprotuje ljubljanski župan Zoran Janković, ki poudarja, da so Žale namenjene prebivalcem mesta in razmišlja o možnosti referenduma. "Ne vem, ali lahko naredimo referendum o tem samo v Ljubljani, ker gre za državni zakon," je nedavno dejal Janković in hkrati poudaril, da si ne zna predstavljati, "kako bi lahko nekdo izven Ljubljane odločal o tem, kaj delamo v Ljubljani." Janković o referendumu Kot je pojasnil župan, je mesto zaključilo en projekt širitve Žal, ki ga namerava nadaljevati. Prostorsko stisko pa ima ob tem še na pokopališčih Štepanjsko naselje, Stožice in predvsem Šentvid. Do predloga so kritični tudi v Svobodi ter Levici in Vesni, ki predlagateljem očitajo izkoriščanje žrtev za politične namene in razdvajanje ljudi. Prenos posmrtnih ostankov žrtev na Žale bi se izvedel v treh mesecih po uveljavitvi zakona. Na isto lokacijo pa bi pokopali tudi naknadno ekshumirane žrtve iz prikritih vojnih grobišč. Gre za posmrtne ostanke žrtev z Jame pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu. Ti so bili po izkopu in analizah začasno preneseni v kostnico v Škofji Loki, ker končni kraj pokopa ni bil določen. Vlada je marca 2025 sporočila, da gre za začasno rešitev do dokončne odločitve o pokopu. Zakon bo obravnavan po skrajšanem postopku. Pričakovati je izrazito simbolno razpravo, ki se bo dotikala domobrancev in partizanov, komunističnega nasilja, kolaboracija, povojnih pobojev, pravice do groba in vprašanja, kdo sme v imenu države določiti prostor spomina.

  language

  slv

  published at

  2026-05-26T09:37:22

  source

  Žurnal24

  title

  Trajen pokop na Žalah, Janković razmišlja o referendumu

  url

  https://www.zurnal24.si/slovenija/trajen-pokop-ma-zalah-jankovic-razmislja-o-referendumu-459623

• article order

  15

  body

  Državni zbor bo danes ob 11. uri na izredni seji obravnaval predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč. Predlog so vložili poslanci SDS, Demokratov ter trojčka NSi, SLS in Fokus, obravnavan pa bo po skrajšanem postopku. Že to napoveduje razpravo, ki ne bo samo pravna ali tehnična, ampak tudi izrazito simbolna. Na papirju gre za vprašanje pokopa. V politični razpravi pa se je predlog že preselil na teren, kjer se v Sloveniji razprave redko končajo mirno: k domobrancem in partizanom, komunističnemu nasilju, kolaboraciji, povojnim pobojem, pravici do groba in vprašanju, kdo sme v imenu države določiti prostor spomina. Neposredni povod so posmrtni ostanki žrtev iz Jame pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu. Ti so bili po izkopu in analizah začasno preneseni v kostnico v Škofji Loki, ker končni kraj pokopa ni bil določen. Vlada je marca 2025 sporočila, da gre za začasno rešitev do dokončne odločitve o pokopu. Škofja Loka zato v tej zgodbi ni končna rešitev, ampak začasna postaja. Novo vprašanje je, ali naj država zdaj kot osrednji kraj pokopa določi ljubljanske Žale. Po predlogu bi posmrtne ostanke žrtev prikritih grobišč pokopali na Žalah. Predlog predvideva tudi ponovno razglasitev 17. maja za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, kar je ena od določb, zaradi katerih bo razprava skoraj gotovo presegla vprašanje samega pokopa. Predlagatelji zakon predstavljajo kot ureditev, ki naj bi po letih čakanja omogočila dostojen pokop. V NSi, SLS in Fokusu poudarjajo, da želijo zadostiti civilizacijski normi, ki nalaga dostojen pokop in pravico do spomina. V tej logiki Žale niso izbrane kot običajno pokopališče, ampak kot osrednji prostor v prestolnici. Prav v tem je tudi jedro spora. Če bi bil pokop urejen na Žalah, bi to postalo državno spominsko dejanje z jasno simbolno težo. Za predlagatelje bi bil to korak k priznanju dostojanstva žrtev. Za nasprotnike predloga pa je nevarnost, da se pieteta do mrtvih znova spremeni v politično razpravo o domobrancih, partizanih, komunizmu in krivdi. Čeprav predlog govori o žrtvah prikritih grobišč, se javna razprava pogosto zoži na domobrance. Del desnice poudarja žrtve povojnega revolucionarnega nasilja, del levice pa opozarja, da domobranstva ni mogoče ločiti od sodelovanja z okupatorjem. Zato je mogoče pričakovati, da bo današnja seja hitro odprla tudi vprašanje, ali gre pri predlogu predvsem za pokop žrtev ali za novo politično vrednotenje druge svetovne vojne in povojnega obdobja. V SDS to temo že dlje časa postavljajo v širši okvir odnosa države do povojnih pobojev in komunističnega nasilja. Pri njih ne gre samo za vprašanje, kam pokopati posmrtne ostanke, ampak tudi za vprašanje, ali je država žrtvam po njihovem mnenju sploh priznala mesto v javnem spominu. To se je pokazalo tudi ob ukinitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki ga je uvedla prejšnja Janševa vlada, vlada Roberta Goloba pa nato odpravila. Janez Janša je takrat odločitev označil za eno najbolj zavržnih in sramotnih v zgodovini samostojne Slovenije. Zapisal je tudi, da je vlada s tem "napovedala novo državljansko vojno". Da razprava ne bo ostala pri tehničnem vprašanju pokopa, so pokazale že prve izjave. Predlagatelji zakon predstavljajo kot vprašanje dostojanstva. Cigler Kralj, prvopodpisani pod predlogom, je ob potrjevanju skrajšanega postopka v državnem zboru dejal, da gre pri zakonu za "pomembno izboljšavo področja ter zagotovitev človekovega dostojanstva za vse, tudi za pokojne". Dodal je: "To je naša, pravzaprav civilizacijska dolžnost." Po njegovih besedah zakon "v normativnem smislu ne predstavlja obsežnejših sprememb sistema", zato so predlagatelji ocenili, da je skrajšani postopek ustrezen. Podobno so predlagatelji zapisali tudi ob vložitvi zakona. V NSi so poudarili, da želijo "zadostiti civilizacijski normi, ki nalaga dostojen pokop in pravico do spomina". Po njihovem gre za korak, "ki priznava osnovno dostojanstvo vsakega človeka". Na drugi strani bodoča opozicija opozarja, da predlog ne odpira samo vprašanja groba, ampak tudi star ideološki spor. Poslanec Svobode Martin Premk je dejal, da "vložitev novega zakona" pomeni "zgolj znova razdvajanje ljudi, netenje novih sovražnosti in izkoriščanje žrtev tragičnih dogodkov druge svetovne vojne za politične namene". Predlagateljem je očital tudi ravnanje z žrtvami v javnem prostoru: "Če že govorijo o pieteti žrtev, naj se pietetno prenehajo slikati zraven človeških ostankov, jih dajati na plakate, letake." Ostra je bila tudi Asta Vrečko iz Levice. Po njenem bi se dostojen pokop žrtev povojnih pobojev "lahko in moral zgoditi že zdavnaj", vendar predlog, kakršen je zdaj na mizi, razume kot politično izrabo teme. "To ni pieteta, to ni sprava, ampak najbolj nizkotno politično izkoriščanje mrtvih, ki si vsekakor zaslužijo mir in dostojen pokop, ne pa instrumentalizacijo politike," je zapisala. Posebej odmevno je tudi stališče ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki nasprotuje predvsem Žalam kot lokaciji. Janković je večkrat poudaril, da je pokopališče namenjeno prebivalcem Ljubljane. Ob predlogu za ponovno razglasitev dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja pa je dejal, da gre za ideološke teme. "Dejstvo je, da so bili Titovi partizani na strani zmagovalcev druge svetovne vojne, tisti, ki so premagali največje zlo 20. stoletja, fašizem, nacizem," je poudaril. Po njegovih besedah ni mogoče enačiti domobrancev, ki so bili na strani okupatorja, s partizani. Zaplet ni nastal šele z vložitvijo zakona. Že konec leta 2024 je predsednica republike Nataša Pirc Musar iskala širši dogovor o dostojnem pokopu žrtev povojnih pobojev. Na posvet je povabila predstavnike politike, države, Cerkve, komisije za prikrita grobišča in civilnodružbenih organizacij. Tudi takrat se je pokazalo, da največji razkorak ni pri vprašanju, ali žrtve potrebujejo dostojen pokop, temveč pri vprašanju, kje naj ta pokop bo. Glede na dosedanja razmerja v državnem zboru je mogoče pričakovati, da bo predlog imel podporo strank nastajajoče večine. Razprava pa najverjetneje ne bo kratka. Predlagatelji bodo poudarjali dostojanstvo mrtvih, pravico svojcev do spomina in dejstvo, da so posmrtni ostanki predolgo čakali na trajno rešitev. Nasprotniki bodo opozarjali na Žale, skrajšani postopek, Jankovićevo nasprotovanje in politično sporočilo zakona. Ob tem je skoraj gotovo, da bodo poslanci razpravljali tudi o širšem zgodovinskem okviru. Del razprave bo o komunističnem nasilju in povojnih pobojih, del pa o domobranstvu, kolaboraciji in nevarnosti izenačevanja različnih zgodovinskih vlog. To bo razprava o pokopu, a (znova) tudi razprava o tem, kako država razume svojo preteklost.

  language

  slv

  published at

  2026-05-26T03:57:01

  source

  Svet24

  title

  Bo poslancem uspelo obiti Jankoviča in žrtve pobojev pokopati na Žalah?

  url

  https://svet24.si/novice/slovenija/pokop-zrtve-povojni-poboji-razprava-drzavni-zbor-domobranci-komunisti-1901486

source scope

analyzed source count

10

omitted articles

omitted source count

0

total source count

10