MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Mark Rutte je obtožil Slovenijo manipuliranja s številkami o obrambnih izdatkih.
• Obstajajo različna stališča med Slovenijo in Natom glede interpretacije strukture vlaganj.
• Slovenija naj bi za obrambo dejansko namenila le 1,6 odstotka BDP namesto navedenih 2,01 odstotka.
• Zaveznice Nata so se dogovorile o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035.
• Slovenija naj bi v zavezo 3,5 odstotka upoštevala le dogovorjene osnovne obrambne izdatke.
• Slovenska nizka uvrstitev na področju obrambnih izdatkov spodkopava kolektivno varnost zavezništva.
• Vlada je v obrambne izdatke vključila projekte, ki ne sodijo v uradno definicijo Nata.
• Nato trdi, da so vladni izračuni obrambne porabe prenapihnjeni za približno 300 milijonov evrov.
• Slovenija je za leto 2025 napovedala 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov.
• Kabinet predsednika vlade trdi, da je Slovenija izpolnila zavezo o dveh odstotkih BDP za obrambo.
• Slovenska vlada zagovarja širše razumevanje varnosti, ki vključuje naložbe v kritično infrastrukturo in kibernetsko varnost.
• Rutte poziva Slovenijo, naj razhajanja v številkah odpravi do julijskega vrha v Ankari.
• Odhajajoča vlada naj bi vojski odtegnila približno 75 milijonov evrov zaradi proračunskih pritiskov.

key differences

Kabinet predsednika vlade trdi, da je Slovenija izpolnila zavezo o dveh odstotkih BDP za obrambo.

Večina potrjuje trditev, desni mediji pa jo ignorirajo.

Mark Rutte je obtožil Slovenijo manipuliranja s številkami o obrambnih izdatkih.

Razlika je v interpretaciji: od opozoril do obtožb o lažeh.

Nato trdi, da so vladni izračuni obrambne porabe prenapihnjeni za približno 300 milijonov evrov.

Osrednji mediji potrjujejo razliko, desni in STA jo zamolčijo.

Obstajajo različna stališča med Slovenijo in Natom glede interpretacije strukture vlaganj.

Večina potrjuje razhajanja, STA pa ostaja bolj zadržana.

Odhajajoča vlada naj bi vojski odtegnila približno 75 milijonov evrov zaradi proračunskih pritiskov.

Le 24ur poroča o znižanju, ostali viri trditev prezrejo.

Rutte poziva Slovenijo, naj razhajanja v številkah odpravi do julijskega vrha v Ankari.

Večina potrjuje, STA in N1 molčita, Večer izpostavlja predsednico.

Slovenija je za leto 2025 napovedala 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov.

Večina potrjuje Ruttejevo pismo, desni in N1 molčijo.

Slovenija naj bi v zavezo 3,5 odstotka upoštevala le dogovorjene osnovne obrambne izdatke.

Desni viri potrjujejo Ruttejev poziv, ostali so zadržani.

Slovenija naj bi za obrambo dejansko namenila le 1,6 odstotka BDP namesto navedenih 2,01 odstotka.

Večina potrjuje 1,6 %, desni mediji pa trditev ignorirajo.

Slovenska nizka uvrstitev na področju obrambnih izdatkov spodkopava kolektivno varnost zavezništva.

Večina citira Rutteja; STA in Večer trditve ne omenjata.

Slovenska vlada zagovarja širše razumevanje varnosti, ki vključuje naložbe v kritično infrastrukturo in kibernetsko varnost.

Leva/sredinska stran potrjuje, desna dvomi v namen naložb.

Vlada je v obrambne izdatke vključila projekte, ki ne sodijo v uradno definicijo Nata.

Večina povzema Rutteja, STA molči, desni viri poudarjajo prevaro.

Zaveznice Nata so se dogovorile o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035.

Razlike v odstotkih, letnicah in stopnji potrditve dogovora.

source analyses

24ur

Kabinet predsednika vlade trdi, da je Slovenija izpolnila zavezo o dveh odstotkih BDP za obrambo.

Da: Kabinet trdi, da je Slovenija dosegla izpolnitev zaveze 2 % BDP.

Mark Rutte je obtožil Slovenijo manipuliranja s številkami o obrambnih izdatkih.

Da: Članek navaja, da je Nato Slovenijo obtožil manipuliranja.

Nato trdi, da so vladni izračuni obrambne porabe prenapihnjeni za približno 300 milijonov evrov.

Da: Članek eksplicitno omenja prenapihnjenost za 300 milijonov evrov.

Obstajajo različna stališča med Slovenijo in Natom glede interpretacije strukture vlaganj.

Da: Kabinet in Mors potrjujeta obstoj različnih stališč o strukturi.

Odhajajoča vlada naj bi vojski odtegnila približno 75 milijonov evrov zaradi proračunskih pritiskov.

Da: Članek navaja znižanje sredstev za 75 milijonov evrov.

Rutte poziva Slovenijo, naj razhajanja v številkah odpravi do julijskega vrha v Ankari.

Da: Rutte upa na naslovitev razhajanj do vrha v Ankari v začetku julija.

Slovenija je za leto 2025 napovedala 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov.

Da: Članek navaja 51-odstotno povečanje v letu 2025 glede na prej.

Slovenija naj bi v zavezo 3,5 odstotka upoštevala le dogovorjene osnovne obrambne izdatke.

Da: Rutte je v pismu pozval k upoštevanju le dogovorjenih izdatkov.

Slovenija naj bi za obrambo dejansko namenila le 1,6 odstotka BDP namesto navedenih 2,01 odstotka.

Da: Rutte ocenjuje dejanske izdatke na 1,6 % namesto vladnih 2,01 %.

Slovenska nizka uvrstitev na področju obrambnih izdatkov spodkopava kolektivno varnost zavezništva.

Da: Rutte je to neposredno zapisal v pismu premierju Golobu.

Slovenska vlada zagovarja širše razumevanje varnosti, ki vključuje naložbe v kritično infrastrukturo in kibernetsko varnost.

Da: Vlada poudarja širše razumevanje, vključno s kritično infrastrukturo.

Vlada je v obrambne izdatke vključila projekte, ki ne sodijo v uradno definicijo Nata.

Da: Rutte trdi, da so vključeni projekti zunaj dogovorjene definicije.

Zaveznice Nata so se dogovorile o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035.

Delno: Članice so se zavezale k 3,5 % za jedrno obrambo in do 5 % skupno.

Dnevnik

Kabinet predsednika vlade trdi, da je Slovenija izpolnila zavezo o dveh odstotkih BDP za obrambo.

Da: Kabinet zagotavlja, da je Slovenija izpolnila zavezo o 2 % BDP.

Mark Rutte je obtožil Slovenijo manipuliranja s številkami o obrambnih izdatkih.

Da: Rutte je v pismu Golobu Slovenijo obtožil manipuliranja.

Nato trdi, da so vladni izračuni obrambne porabe prenapihnjeni za približno 300 milijonov evrov.

Da: Rutte navaja, da je znesek za okoli 300 milijonov evrov nižji.

Obstajajo različna stališča med Slovenijo in Natom glede interpretacije strukture vlaganj.

Da: Kabinet je potrdil obstoj različnih stališč glede interpretacije.

Odhajajoča vlada naj bi vojski odtegnila približno 75 milijonov evrov zaradi proračunskih pritiskov.

Ni omenjeno

Rutte poziva Slovenijo, naj razhajanja v številkah odpravi do julijskega vrha v Ankari.

Da: Rutte želi obravnavo vprašanja pred julijskim vrhom v Ankari.

Slovenija je za leto 2025 napovedala 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov.

Da: Pismo navaja 51-odstotno realno povečanje za leto 2025.

Slovenija naj bi v zavezo 3,5 odstotka upoštevala le dogovorjene osnovne obrambne izdatke.

Delno: Omenjena je zaveza 3,5 % za naložbe neposredno v obrambo.

Slovenija naj bi za obrambo dejansko namenila le 1,6 odstotka BDP namesto navedenih 2,01 odstotka.

Da: Rutte navaja 1,6 % namesto vladnih 2,01 % BDP.

Slovenska nizka uvrstitev na področju obrambnih izdatkov spodkopava kolektivno varnost zavezništva.

Da: Rutte je v pismu zapisal, da to spodkopava kolektivno varnost.

Slovenska vlada zagovarja širše razumevanje varnosti, ki vključuje naložbe v kritično infrastrukturo in kibernetsko varnost.

Da: Vlada poudarja širše razumevanje, vključno s kritično infrastrukturo.

Vlada je v obrambne izdatke vključila projekte, ki ne sodijo v uradno definicijo Nata.

Da: Rutte opozarja na vključevanje projektov izven dogovorjene definicije.

Zaveznice Nata so se dogovorile o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035.

Da: Članek navaja dogovor iz Haaga o 5 % BDP do leta 2035.

Domovina

Kabinet predsednika vlade trdi, da je Slovenija izpolnila zavezo o dveh odstotkih BDP za obrambo.

Delno: Članek omenja, da je Slovenija prijavila delež 2,01 % BDP.

Mark Rutte je obtožil Slovenijo manipuliranja s številkami o obrambnih izdatkih.

Delno: Rutte v pismu opozarja na vključevanje neustreznih projektov.

Nato trdi, da so vladni izračuni obrambne porabe prenapihnjeni za približno 300 milijonov evrov.

Da: Članek navaja primanjkljaj okoli 300 milijonov evrov po oceni Nata.

Obstajajo različna stališča med Slovenijo in Natom glede interpretacije strukture vlaganj.

Da: Minister Sajovic omenja različne poglede na infrastrukturne projekte.

Odhajajoča vlada naj bi vojski odtegnila približno 75 milijonov evrov zaradi proračunskih pritiskov.

Ni omenjeno

Rutte poziva Slovenijo, naj razhajanja v številkah odpravi do julijskega vrha v Ankari.

Da: Rutte poziva k pripravi načrta pred julijskim vrhom v Ankari.

Slovenija je za leto 2025 napovedala 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov.

Da: Navedeno je 51-odstotno realno povečanje v anketi za leto 2025.

Slovenija naj bi v zavezo 3,5 odstotka upoštevala le dogovorjene osnovne obrambne izdatke.

Da: Rutte poziva Slovenijo k upoštevanju le dogovorjenih izdatkov.

Slovenija naj bi za obrambo dejansko namenila le 1,6 odstotka BDP namesto navedenih 2,01 odstotka.

Da: Rutte navaja, da brez spornih projektov izdatki znašajo le 1,6 % BDP.

Slovenska nizka uvrstitev na področju obrambnih izdatkov spodkopava kolektivno varnost zavezništva.

Da: Rutte piše, da nizka uvrstitev slabi skupno varnost.

Slovenska vlada zagovarja širše razumevanje varnosti, ki vključuje naložbe v kritično infrastrukturo in kibernetsko varnost.

Delno: Sajovic omenja vključevanje železnic in cest v obrambne izdatke.

Vlada je v obrambne izdatke vključila projekte, ki ne sodijo v uradno definicijo Nata.

Da: Rutte opozarja na projekte, ki ne sodijo pod definicijo Nata.

Zaveznice Nata so se dogovorile o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035.

Da: Članek navaja zavezo o 5 % BDP za obrambo in varnost do leta 2035.

N1

Kabinet predsednika vlade trdi, da je Slovenija izpolnila zavezo o dveh odstotkih BDP za obrambo.

Ni omenjeno

Mark Rutte je obtožil Slovenijo manipuliranja s številkami o obrambnih izdatkih.

Da: Rutte je opozoril, da je Slovenija napihnila številke.

Nato trdi, da so vladni izračuni obrambne porabe prenapihnjeni za približno 300 milijonov evrov.

Ni omenjeno

Obstajajo različna stališča med Slovenijo in Natom glede interpretacije strukture vlaganj.

Da: Rutte oporeka vključevanju določenih projektov v izračun.

Odhajajoča vlada naj bi vojski odtegnila približno 75 milijonov evrov zaradi proračunskih pritiskov.

Ni omenjeno

Rutte poziva Slovenijo, naj razhajanja v številkah odpravi do julijskega vrha v Ankari.

Ni omenjeno

Slovenija je za leto 2025 napovedala 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov.

Ni omenjeno

Slovenija naj bi v zavezo 3,5 odstotka upoštevala le dogovorjene osnovne obrambne izdatke.

Ni omenjeno

Slovenija naj bi za obrambo dejansko namenila le 1,6 odstotka BDP namesto navedenih 2,01 odstotka.

Delno: Omenjeno je 1,6 % BDP brez spornih projektov.

Slovenska nizka uvrstitev na področju obrambnih izdatkov spodkopava kolektivno varnost zavezništva.

Da: Rutte je to direktno zapisal v pismu.

Slovenska vlada zagovarja širše razumevanje varnosti, ki vključuje naložbe v kritično infrastrukturo in kibernetsko varnost.

Ni omenjeno

Vlada je v obrambne izdatke vključila projekte, ki ne sodijo v uradno definicijo Nata.

Da: Rutte trdi, da so vključeni projekti izven dogovorjene definicije.

Zaveznice Nata so se dogovorile o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035.

Ni omenjeno

Nova24TV

Kabinet predsednika vlade trdi, da je Slovenija izpolnila zavezo o dveh odstotkih BDP za obrambo.

Ni omenjeno

Mark Rutte je obtožil Slovenijo manipuliranja s številkami o obrambnih izdatkih.

Da: Članek navaja, da je Rutte razkrinkal laganje in goljufanje vlade.

Nato trdi, da so vladni izračuni obrambne porabe prenapihnjeni za približno 300 milijonov evrov.

Ni omenjeno

Obstajajo različna stališča med Slovenijo in Natom glede interpretacije strukture vlaganj.

Da: Nato zahteva temeljne izdatke, vlada pa vključuje infrastrukturo.

Odhajajoča vlada naj bi vojski odtegnila približno 75 milijonov evrov zaradi proračunskih pritiskov.

Ni omenjeno

Rutte poziva Slovenijo, naj razhajanja v številkah odpravi do julijskega vrha v Ankari.

Da: Rutte upa na obravnavo vprašanja pred julijskim vrhom v Ankari.

Slovenija je za leto 2025 napovedala 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov.

Ni omenjeno

Slovenija naj bi v zavezo 3,5 odstotka upoštevala le dogovorjene osnovne obrambne izdatke.

Da: Rutte poziva k vštetju izključno dogovorjenih temeljnih izdatkov.

Slovenija naj bi za obrambo dejansko namenila le 1,6 odstotka BDP namesto navedenih 2,01 odstotka.

Ni omenjeno

Slovenska nizka uvrstitev na področju obrambnih izdatkov spodkopava kolektivno varnost zavezništva.

Da: Rutte pravi, da Slovenija ne prispeva dovolj k skupni varnosti.

Slovenska vlada zagovarja širše razumevanje varnosti, ki vključuje naložbe v kritično infrastrukturo in kibernetsko varnost.

Delno: Omenjeno je, da je vlada javnosti razlagala o infrastrukturi.

Vlada je v obrambne izdatke vključila projekte, ki ne sodijo v uradno definicijo Nata.

Da: Članek navaja beleženje običajnih proračunskih izdatkov kot obrambnih.

Zaveznice Nata so se dogovorile o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035.

Delno: Omenjen je dogovor o 5 % na vrhu v Haagu leta 2025.

RTV Slovenija

Kabinet predsednika vlade trdi, da je Slovenija izpolnila zavezo o dveh odstotkih BDP za obrambo.

Da: Kabinet zagotavlja, da je Slovenija prišla do izpolnitve zaveze 2 %.

Mark Rutte je obtožil Slovenijo manipuliranja s številkami o obrambnih izdatkih.

Delno: Rutte opozarja na vključevanje projektov, ki ne sodijo v definicijo.

Nato trdi, da so vladni izračuni obrambne porabe prenapihnjeni za približno 300 milijonov evrov.

Da: Rutte navaja, da je to okoli 300 milijonov evrov manj od navedenega.

Obstajajo različna stališča med Slovenijo in Natom glede interpretacije strukture vlaganj.

Da: Kabinet predsednika vlade je izrecno poudaril ta razhajanja.

Odhajajoča vlada naj bi vojski odtegnila približno 75 milijonov evrov zaradi proračunskih pritiskov.

Ni omenjeno

Rutte poziva Slovenijo, naj razhajanja v številkah odpravi do julijskega vrha v Ankari.

Da: Rutte želi obravnavo vprašanja pred julijskim vrhom v Ankari.

Slovenija je za leto 2025 napovedala 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov.

Da: Rutte v pismu potrjuje to navedbo Slovenije za leto 2025.

Slovenija naj bi v zavezo 3,5 odstotka upoštevala le dogovorjene osnovne obrambne izdatke.

Delno: Članek omenja 3,5 % za neposredne naložbe v okviru 5 % zaveze.

Slovenija naj bi za obrambo dejansko namenila le 1,6 odstotka BDP namesto navedenih 2,01 odstotka.

Da: Rutte navaja 1,6 % ob izločitvi spornih projektov.

Slovenska nizka uvrstitev na področju obrambnih izdatkov spodkopava kolektivno varnost zavezništva.

Da: Dobesedni citat Rutteja iz pisma Golobu.

Slovenska vlada zagovarja širše razumevanje varnosti, ki vključuje naložbe v kritično infrastrukturo in kibernetsko varnost.

Da: Kabinet poudarja zagovarjanje širšega razumevanja varnosti.

Vlada je v obrambne izdatke vključila projekte, ki ne sodijo v uradno definicijo Nata.

Da: Rutte opozarja na vključevanje projektov izven dogovorjene definicije.

Zaveznice Nata so se dogovorile o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035.

Da: Članek navaja zavezo z vrha v Haagu za 5 % do leta 2035.

STA

Kabinet predsednika vlade trdi, da je Slovenija izpolnila zavezo o dveh odstotkih BDP za obrambo.

Ni omenjeno

Mark Rutte je obtožil Slovenijo manipuliranja s številkami o obrambnih izdatkih.

Da: Rutte je v pismu Golobu Slovenijo obtožil manipuliranja s številkami.

Nato trdi, da so vladni izračuni obrambne porabe prenapihnjeni za približno 300 milijonov evrov.

Ni omenjeno

Obstajajo različna stališča med Slovenijo in Natom glede interpretacije strukture vlaganj.

Delno: Rutte opozarja na razhajanja pri oceni dejanske porabe za obrambo.

Odhajajoča vlada naj bi vojski odtegnila približno 75 milijonov evrov zaradi proračunskih pritiskov.

Ni omenjeno

Rutte poziva Slovenijo, naj razhajanja v številkah odpravi do julijskega vrha v Ankari.

Ni omenjeno

Slovenija je za leto 2025 napovedala 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov.

Ni omenjeno

Slovenija naj bi v zavezo 3,5 odstotka upoštevala le dogovorjene osnovne obrambne izdatke.

Ni omenjeno

Slovenija naj bi za obrambo dejansko namenila le 1,6 odstotka BDP namesto navedenih 2,01 odstotka.

Ni omenjeno

Slovenska nizka uvrstitev na področju obrambnih izdatkov spodkopava kolektivno varnost zavezništva.

Ni omenjeno

Slovenska vlada zagovarja širše razumevanje varnosti, ki vključuje naložbe v kritično infrastrukturo in kibernetsko varnost.

Ni omenjeno

Vlada je v obrambne izdatke vključila projekte, ki ne sodijo v uradno definicijo Nata.

Ni omenjeno

Zaveznice Nata so se dogovorile o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035.

Ni omenjeno

SiOL

Kabinet predsednika vlade trdi, da je Slovenija izpolnila zavezo o dveh odstotkih BDP za obrambo.

Da: Kabinet je zagotovil, da je Slovenija izpolnila zavezo o 2 % BDP.

Mark Rutte je obtožil Slovenijo manipuliranja s številkami o obrambnih izdatkih.

Da: Rutte je v pismu Slovenijo obtožil manipuliranja s številkami.

Nato trdi, da so vladni izračuni obrambne porabe prenapihnjeni za približno 300 milijonov evrov.

Da: Rutte navaja, da je znesek za okoli 300 milijonov evrov nižji.

Obstajajo različna stališča med Slovenijo in Natom glede interpretacije strukture vlaganj.

Da: Kabinet PV je izpostavil različna stališča glede interpretacije.

Odhajajoča vlada naj bi vojski odtegnila približno 75 milijonov evrov zaradi proračunskih pritiskov.

Ni omenjeno

Rutte poziva Slovenijo, naj razhajanja v številkah odpravi do julijskega vrha v Ankari.

Da: Rutte želi obravnavo vprašanja pred julijskim vrhom v Ankari.

Slovenija je za leto 2025 napovedala 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov.

Da: Rutte v pismu citira točno to napoved Slovenije.

Slovenija naj bi v zavezo 3,5 odstotka upoštevala le dogovorjene osnovne obrambne izdatke.

Delno: Članek omenja 3,5 % za naložbe, a ne v kontekstu slovenske izpolnitve.

Slovenija naj bi za obrambo dejansko namenila le 1,6 odstotka BDP namesto navedenih 2,01 odstotka.

Da: Rutte navaja 1,6 % namesto vladnih 2,01 % BDP.

Slovenska nizka uvrstitev na področju obrambnih izdatkov spodkopava kolektivno varnost zavezništva.

Da: Rutte je v pismu neposredno zapisal to trditev.

Slovenska vlada zagovarja širše razumevanje varnosti, ki vključuje naložbe v kritično infrastrukturo in kibernetsko varnost.

Da: Vlada poudarja širše razumevanje, vključno s kritično infrastrukturo.

Vlada je v obrambne izdatke vključila projekte, ki ne sodijo v uradno definicijo Nata.

Da: Rutte opozarja na vključevanje projektov izven dogovorjene definicije.

Zaveznice Nata so se dogovorile o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035.

Da: Članek navaja dogovor z vrha v Haagu o 5 % do leta 2035.

Tednik Demokracija

Kabinet predsednika vlade trdi, da je Slovenija izpolnila zavezo o dveh odstotkih BDP za obrambo.

Ni omenjeno

Mark Rutte je obtožil Slovenijo manipuliranja s številkami o obrambnih izdatkih.

Da: Članek navaja, da je Rutte razkril poskus pretentanja zaveznikov.

Nato trdi, da so vladni izračuni obrambne porabe prenapihnjeni za približno 300 milijonov evrov.

Ni omenjeno

Obstajajo različna stališča med Slovenijo in Natom glede interpretacije strukture vlaganj.

Da: Nato zavrača vključevanje infrastrukturnih projektov v izdatke.

Odhajajoča vlada naj bi vojski odtegnila približno 75 milijonov evrov zaradi proračunskih pritiskov.

Ni omenjeno

Rutte poziva Slovenijo, naj razhajanja v številkah odpravi do julijskega vrha v Ankari.

Da: Rutte upa na obravnavo vprašanja pred vrhom v Ankari.

Slovenija je za leto 2025 napovedala 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov.

Ni omenjeno

Slovenija naj bi v zavezo 3,5 odstotka upoštevala le dogovorjene osnovne obrambne izdatke.

Da: Rutte poziva k vključevanju le dogovorjenih temeljnih izdatkov.

Slovenija naj bi za obrambo dejansko namenila le 1,6 odstotka BDP namesto navedenih 2,01 odstotka.

Ni omenjeno

Slovenska nizka uvrstitev na področju obrambnih izdatkov spodkopava kolektivno varnost zavezništva.

Da: Rutte trdi, da Slovenija ne prispeva dovolj k skupni varnosti.

Slovenska vlada zagovarja širše razumevanje varnosti, ki vključuje naložbe v kritično infrastrukturo in kibernetsko varnost.

Delno: Omenjeno je, da je vlada vključevala infrastrukturne projekte.

Vlada je v obrambne izdatke vključila projekte, ki ne sodijo v uradno definicijo Nata.

Da: Članek navaja beleženje običajnih proračunskih izdatkov kot obrambnih.

Zaveznice Nata so se dogovorile o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035.

Delno: Omenjen je konsenz o 5 % BDP, a brez letnice 2035.

Večer

Kabinet predsednika vlade trdi, da je Slovenija izpolnila zavezo o dveh odstotkih BDP za obrambo.

Da: Kabinet trdi, da je Slovenija dosegla izpolnitev zaveze dveh odstotkov.

Mark Rutte je obtožil Slovenijo manipuliranja s številkami o obrambnih izdatkih.

Da: Rutte v pismu Sloveniji očita manipuliranje s številkami.

Nato trdi, da so vladni izračuni obrambne porabe prenapihnjeni za približno 300 milijonov evrov.

Ni omenjeno

Obstajajo različna stališča med Slovenijo in Natom glede interpretacije strukture vlaganj.

Da: Kabinet PV navaja, da obstajajo različna stališča o interpretaciji.

Odhajajoča vlada naj bi vojski odtegnila približno 75 milijonov evrov zaradi proračunskih pritiskov.

Ni omenjeno

Rutte poziva Slovenijo, naj razhajanja v številkah odpravi do julijskega vrha v Ankari.

Delno: Pirc Musar prosi vlado za pripravo na vrh v Ankari zaradi pisma.

Slovenija je za leto 2025 napovedala 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov.

Da: Rutte v pismu citira navedbo o 51-odstotnem realnem povečanju.

Slovenija naj bi v zavezo 3,5 odstotka upoštevala le dogovorjene osnovne obrambne izdatke.

Ni omenjeno

Slovenija naj bi za obrambo dejansko namenila le 1,6 odstotka BDP namesto navedenih 2,01 odstotka.

Da: Rutte trdi, da je brez spornih projektov poraba okoli 1,6 % BDP.

Slovenska nizka uvrstitev na področju obrambnih izdatkov spodkopava kolektivno varnost zavezništva.

Ni omenjeno

Slovenska vlada zagovarja širše razumevanje varnosti, ki vključuje naložbe v kritično infrastrukturo in kibernetsko varnost.

Ni omenjeno

Vlada je v obrambne izdatke vključila projekte, ki ne sodijo v uradno definicijo Nata.

Da: Rutte opozarja na vključevanje projektov izven dogovorjene definicije.

Zaveznice Nata so se dogovorile o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035.

Ni omenjeno

Analiza sentimenta

entities

• Robert Golob
• Vlada Republike Slovenije
• Mark Rutte
• Nato
• Slovenija
• Kabinet predsednika vlade
• Evropa
• Ankara
• Haag
• Wales
• Slovenska vojska

key differences

Ankara

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju lokacije.

Evropa

Vsi viri so nevtralni, poudarki pa nihajo med močjo in varnostjo.

Haag

Vsi viri so nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju lokacije.

Kabinet predsednika vlade

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju.

Mark Rutte

Vsi viri enotno nevtralno poudarjajo vlogo kritičnega govorca.

Nato

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v poudarku na funkcijah.

Robert Golob

RTV nevtralen, ostali kritični do očitkov o manipulaciji.

Slovenija

Enotno negativno: vsi poudarjajo manipulacije in nizke izdatke.

Slovenska vojska

Vsi viri so nevtralni, a različno poudarjajo opremo in denar.

Vlada Republike Slovenije

Večina kritična do zavajanja, RTV nevtralna, N1 molči.

Wales

Vsi viri so nevtralni; omenjajo le lokacijo vrha zveze NATO.

source analyses

24ur

Ankara

Nevtralno: Omenjena zgolj kot lokacija prihodnjega vrha Nata.

Evropa

Nevtralno: Omenjena le v kontekstu cilja za močnejšo varnost.

Haag

Nevtralno: Omenjen le kot lokacija preteklega vrha zavezništva.

Kabinet predsednika vlade

Nevtralno: Naveden le kot vir uradnih pojasnil in potrditve pisma.

Mark Rutte

Nevtralno: Govorec, ki kritizira; avtor ga ne vrednoti meta-tekstualno.

Nato

Nevtralno: Vir opozoril in kritik brez uredniškega vrednotenja.

Robert Golob

Negativno: Prejemnik Ruttejeve kritike in očitkov o manipulaciji.

Slovenija

Negativno: Tarča očitkov o spodkopavanju varnosti in manipuliranju.

Slovenska vojska

Nevtralno: Omenjena v kontekstu zniževanja sredstev in modernizacije.

Vlada Republike Slovenije

Negativno: Izrecno obtožena manipuliranja s številkami in prenapiha.

Wales

Ni omenjeno

Dnevnik

Ankara

Nevtralno: Omenjena zgolj kot lokacija prihodnjega vrha.

Evropa

Nevtralno: Omenjena le v kontekstu kolektivne varnosti in moči.

Haag

Nevtralno: Omenjen le kot lokacija lanskega vrha in novih zavez.

Kabinet predsednika vlade

Nevtralno: Naveden le kot vir uradnega odziva in potrditve prejema pisma.

Mark Rutte

Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki kritizira, a brez meta-vrednotenja.

Nato

Nevtralno: Omenjen v kontekstu zavezništva in vrhov brez vrednotenja.

Robert Golob

Negativno: Rutte ga v pismu neposredno obtožuje manipuliranja.

Slovenija

Negativno: Izrecno kritizirana zaradi nizkih izdatkov in manipulacij.

Slovenska vojska

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Negativno: Rutte izpodbija njene navedbe o izpolnitvi obrambnih zavez.

Wales

Nevtralno: Omenjen le kot lokacija preteklega dogovora zaveznic.

Domovina

Ankara

Nevtralno: Omenjena zgolj kot lokacija prihajajočega vrha.

Evropa

Nevtralno: Omenjena v kontekstu krepitve varnosti in metodologije.

Haag

Ni omenjeno

Kabinet predsednika vlade

Ni omenjeno

Mark Rutte

Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki opozarja na neizpolnjevanje zavez.

Nato

Nevtralno: Omenjen kot organizacija, ki določa pravila in metodologijo.

Robert Golob

Negativno: Avtor ga obtožuje zavajanja, zapravljanja ugleda in neresnosti.

Slovenija

Negativno: Opisana kot zaveznica, ki ne izpolnjuje zavez in zavaja.

Slovenska vojska

Nevtralno: Posredno omenjena preko obrambnega sistema in izdatkov.

Vlada Republike Slovenije

Negativno: Kritizirana zaradi kreativnega računovodstva in neresnosti.

Wales

Ni omenjeno

N1

Ankara

Ni omenjeno

Evropa

Ni omenjeno

Haag

Ni omenjeno

Kabinet predsednika vlade

Ni omenjeno

Mark Rutte

Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki podaja kritiko brez meta-vrednotenja.

Nato

Nevtralno: Omenjen le v kontekstu funkcije šefa organizacije.

Robert Golob

Negativno: Prejemnik očitkov o napihovanju številk obrambnih izdatkov.

Slovenija

Negativno: Kritizirana zaradi nizkih izdatkov in spodkopavanja varnosti.

Slovenska vojska

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Ni omenjeno

Wales

Ni omenjeno

Nova24TV

Ankara

Nevtralno: Omenjena zgolj kot lokacija prihajajočega vrha.

Evropa

Nevtralno: Omenjena v kontekstu krepitve varnosti znotraj zavezništva.

Haag

Nevtralno: Omenjen zgolj kot lokacija preteklega vrha.

Kabinet predsednika vlade

Ni omenjeno

Mark Rutte

Nevtralno: Citiran kot avtoritativni vir, ki opozarja na primanjkljaje.

Nato

Nevtralno: Omenjen kot mednarodna organizacija in okvir dogovorov.

Robert Golob

Negativno: Avtor ga obtožuje laganja, goljufanja in zavajanja javnosti.

Slovenija

Negativno: Kritizirana, da ne nosi svojega dela bremena in ne prispeva.

Slovenska vojska

Nevtralno: Omenjena v kontekstu resolucije o razvoju in opremljanju.

Vlada Republike Slovenije

Negativno: Opisana kot tista, ki je skušala pretentati zaveznike.

Wales

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Ankara

Nevtralno: Omenjena zgolj kot lokacija prihodnjega vrha Nata.

Evropa

Nevtralno: Omenjena le v kontekstu cilja za močnejšo Evropo.

Haag

Nevtralno: Omenjen le kot lokacija preteklega vrha in novih zavez.

Kabinet predsednika vlade

Nevtralno: Informativno omenjen kot vir potrditve prejema pisma.

Mark Rutte

Nevtralno: Govorec, ki kritizira Slovenijo; avtor ga ne vrednoti.

Nato

Nevtralno: Omenjen v kontekstu zavezništva, vrha in standardov porabe.

Robert Golob

Nevtralno: Omenjen kot prejemnik pisma in govorec brez meta-vrednotenja.

Slovenija

Negativno: Rutte kritizira njeno nizko uvrstitev in spodkopavanje varnosti.

Slovenska vojska

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Govorec, ki zagovarja svoje odločitve; brez meta-vrednotenja.

Wales

Nevtralno: Omenjen le kot lokacija preteklega dogovora o izdatkih.

STA

Ankara

Ni omenjeno

Evropa

Ni omenjeno

Haag

Ni omenjeno

Kabinet predsednika vlade

Ni omenjeno

Mark Rutte

Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki podaja kritiko brez meta-vrednotenja.

Nato

Nevtralno: Omenjen le v kontekstu funkcije generalnega sekretarja.

Robert Golob

Negativno: Prejemnik očitkov o manipuliranju s številkami.

Slovenija

Negativno: Eksplicitno obtožena manipuliranja z obrambnimi izdatki.

Slovenska vojska

Nevtralno: Omenjena posredno preko vprašanja obrambnih izdatkov.

Vlada Republike Slovenije

Negativno: Implicirana kritika zaradi poročanja o izdatkih za obrambo.

Wales

Ni omenjeno

SiOL

Ankara

Nevtralno: Omenjena zgolj kot lokacija prihodnjega vrha Nata.

Evropa

Nevtralno: Omenjena v kontekstu krepitve zavezništva.

Haag

Nevtralno: Omenjen kot lokacija preteklega vrha zavezništva.

Kabinet predsednika vlade

Nevtralno: Podaja zgolj uradni odziv in pojasnila na prejeto pismo.

Mark Rutte

Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki podaja kritiko brez meta-vrednotenja.

Nato

Nevtralno: Omenjen v kontekstu zavezništva in vrha v Ankari.

Robert Golob

Negativno: Rutte ga v pismu obtoži manipuliranja s številkami.

Slovenija

Negativno: Rutte ji očita spodkopavanje kolektivne varnosti.

Slovenska vojska

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Negativno: Rutte izpodbija njene navedbe o obrambnih izdatkih.

Wales

Nevtralno: Omenjen kot lokacija preteklega dogovora o izdatkih.

Tednik Demokracija

Ankara

Nevtralno: Omenjena zgolj kot lokacija prihajajočega vrha.

Evropa

Nevtralno: Omenjena le v kontekstu Ruttejevega poziva k močnejši Evropi.

Haag

Ni omenjeno

Kabinet predsednika vlade

Ni omenjeno

Mark Rutte

Nevtralno: Citiran kot govorec, ki opozarja na neizpolnjevanje zavez.

Nato

Nevtralno: Omenjen kot organizacija, ki ji Slovenija dolguje sredstva.

Robert Golob

Negativno: Avtor ga obtožuje laganja, goljufanja in zavajanja javnosti.

Slovenija

Negativno: Prikazana kot država, ki ne prispeva dovolj in ne nosi bremena.

Slovenska vojska

Nevtralno: Omenjena le v kontekstu resolucije o razvoju in opremljanju.

Vlada Republike Slovenije

Negativno: Eksplicitno obtožena laganja, goljufanja in izigravanja zaveznikov.

Wales

Ni omenjeno

Večer

Ankara

Nevtralno: omenjena zgolj kot lokacija prihodnjega vrha Nata.

Evropa

Ni omenjeno

Haag

Ni omenjeno

Kabinet predsednika vlade

Nevtralno: citiran le kot vir pojasnil in zagotovil vlade.

Mark Rutte

Nevtralno: nastopa kot govorec, ki podaja kritiko brez meta-vrednotenja.

Nato

Nevtralno: organizacija je le okvir dogajanja in vir poročil.

Robert Golob

Negativno: prejemnik ostrega pisma in očitkov o manipulaciji.

Slovenija

Negativno: tarča očitkov o neizpolnjevanju zavez in manipulacijah.

Slovenska vojska

Nevtralno: omenjena v kontekstu opremljenosti in ustavne vloge.

Vlada Republike Slovenije

Negativno: Rutte ji očita manipuliranje s številkami izdatkov.

Wales

Ni omenjeno

Viri

articles

• article order

  22

  body

  Praga, 31. maja (STA) - Češki premier Andrej Babiš je v pogovoru za današnjo izdajo Financial Timesa (FT) dejal, da Češka letos verjetno ne bo uspela izpolniti cilja zveze Nato o povečanju porabe za obrambe na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). "Dali bomo vse od sebe, da ...

  language

  slv

  published at

  2026-05-31T09:17:39

  source

  STA

  title

  Češka verjetno ne bo izpolnila cilja Nata za obrambne izdatke

  url

  https://www.sta.si/3561591/

• article order

  9

  body

  "Naprej bi rada poudarila, da je to odgovornost že večih vlad. Mi smo že leta 2014 dali zavezo za dva odstotka in je, kot kažejo podatki, očitno nismo do danes izpolnili," je v izjavi za Televizijo Slovenija izpostavila vrhovna poveljnica Slovenske vojske in dodala: "Zaveze je potrebno spoštovati, če vojsko imamo, jo moramo dobro opremiti." Novo vlado je prosila, da se dobro pripravi na julijski vrh Nata v Ankari. "Tam bo verjetno ogromno vprašanj," je še povedala v odzivu na pismu, ki ga je na odhajajočega premierja Roberta Goloba naslovil prvi mož zavezništva Mark Rutte in katerega vsebino je v četrtek razkril portal 24ur. Vodja zavezništva v njem Sloveniji očita manipuliranja s številkami pri izdatkih za obrambo ob oceni, da je slovenska poraba za osnovne obrambne izdatke precej nižja od dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). "Glede na odgovor vaše države (...) je bilo za leto 2025 navedeno znatno, 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov Slovenije, s čimer je bila prvič izpolnjena smernica o dveh odstotkih za (obrambne) izdatke, in sicer v višini 2,01 BDP-ja," je v pismu zapisal Rutte. Pri tem je opozoril, da je bilo povišanje izdatkov glede na ocene njegovega osebja doseženo z vključevanjem projektov, ki ne sodijo v dogovorjeno opredelitev osnovnih obrambnih izdatkov. Brez teh je Slovenija lani po njegovih besedah za osnovne obrambne izdatke namenila okoli 1,6 odstotka BDP-ja. Kateri projekti so sporni, iz pisma ni razvidno, v Golobovem kabinetu pa so v odzivu za 24ur zagotovili, da je vlada "za obrambo namenila najvišji obseg sredstev doslej in Slovenijo pripeljala do izpolnitve dolgoletne zaveze, da za obrambo nameni dva odstotka BDP-ja" ter da "obstajajo različna stališča glede interpretacije strukture vlaganj".

  language

  slv

  published at

  2026-05-29T15:44:49

  source

  RTV Slovenija

  title

  Nataša Pirc Musar: Če vojsko imamo, jo moramo dobro opremiti

  url

  https://www.rtvslo.si/slovenija/natasa-pirc-musar-ce-vojsko-imamo-jo-moramo-dobro-opremiti/783732

• article order

  7

  body

  Zaveze je treba spoštovati, je v odzivu na pismo generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja premierju Robertu Golobu, ki smo ga razkrili na 24ur.com in v katerem prvi mož zavezništva Slovenijo obtožuje manipuliranja s številkami pri izdatkih za obrambo, povedala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Ob tem je poudarila, da gre pri tem za odgovornost več vlad. "Naprej bi rada poudarila, da je to odgovornost že večih vlad. Mi smo že leta 2014 dali zavezo za dva odstotka in je, kot kažejo podatki, očitno nismo do danes izpolnili," je v današnji izjavi za Televizijo Slovenija (TVS) izpostavila vrhovna poveljnica slovenske vojske in dodala: "Zaveze je potrebno spoštovati, če vojsko imamo, jo moramo dobro opremiti." Novo vlado je prosila, da se dobro pripravi na julijski vrh Nata v Ankari. "Tam bo verjetno ogromno vprašanj," je še povedala v odzivu na pismu, ki ga je na odhajajočega premierja Goloba naslovil Rutte. Preberi še Rutte okrcal Slovenijo: Spodkopavate našo kolektivno varnost Vodja zavezništva v njem Sloveniji očita manipuliranja s številkami pri izdatkih za obrambo ob oceni, da je slovenska poraba za osnovne obrambne izdatke precej nižja od dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). "Glede na odgovor vaše države (...) je bilo za leto 2025 navedeno znatno, 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov Slovenije, s čimer je bila prvič izpolnjena smernica o dveh odstotkih za (obrambne) izdatke, in sicer v višini 2,01 BDP," je v pismu zapisal Rutte. Pri tem je opozoril, da je bilo povišanje izdatkov glede na ocene njegovega osebja doseženo z vključevanjem projektov, ki ne sodijo v dogovorjeno opredelitev osnovnih obrambnih izdatkov. Brez teh je Slovenija lani po njegovih besedah za osnovne obrambne izdatke namenila okoli 1,6 odstotka BDP. Kateri projekti so sporni, iz pisma ni razvidno, v Golobovem kabinetu pa so v odzivu za 24ur zagotovili, da je vlada "za obrambo namenila najvišji obseg sredstev doslej in Slovenijo pripeljala do izpolnitve dolgoletne zaveze, da za obrambo nameni dva odstotka BDP" ter da "obstajajo različna stališča glede interpretacije strukture vlaganj".

  language

  slv

  published at

  2026-05-29T14:56:20

  source

  24ur

  title

  'Zaveze je potrebno spoštovati, če vojsko imamo, jo moramo dobro opremiti'

  url

  https://www.24ur.com/novice/slovenija/zaveze-je-potrebno-spostovati-ce-vojsko-imamo-jo-moramo-dobro-opremiti.html

• article order

  16

  body

  "Šef Nata ostro kritiziral Slovenijo" odmevajo naslovnice medijev iz sosednjih držav, ko je v javnosti zaokrožilo pismo Marka Rutteja, da Golobova vlada goljufa zaveze in za vojsko namenja manj denarja od napovedi. Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je v začetku maja poslal ostro pismo slovenskemu premierju Robertu Golobu, v katerem ga je obtožil manipuliranja s številkami obrambnih izdatkov. Po Natovi oceni je Slovenija za leto 2025 poročala o doseganju cilja dveh odstotkov BDP, a so te številke "napihnjene" za približno 300 milijonov evrov, ker vključujejo projekte, ki po Natovi metodologiji ne sodijo med osnovne obrambne izdatke. V pismu Rutte piše: "Glede na odgovor vaše države je bilo za leto 2025 navedeno znatno, 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov Slovenije, s čimer je bila prvič izpolnjena smernica o dveh odstotkih za (obrambne) izdatke, in sicer v višini 2,01 odstotka BDP." Vendar po izključitvi spornih postavk realna poraba za osnovne obrambne zmogljivosti znaša le okoli 1,6 odstotka BDP. "Stalno nizko pozicioniranje Slovenije na področju obrambnih izdatkov v času krize podkopava našo kolektivno varnost, medtem ko si prizadevamo za pravičnejšo porazdelitev bremena in močnejšo Evropo v močnejšem Natu," je opozoril Rutte in dodal, da je ključno, "da Slovenija prevzame svoj pošteni delež bremena in odpravi dolgotrajne pomanjkljivosti". Iz kabineta predsednika vlade so potrdili prejemanje pisma in poudarili, da je Golobova vlada za obrambo namenila najvišji obseg sredstev v zgodovini Slovenije ter prvič izpolnila zavezo dveh odstotkov BDP. In direktno lagali. Sramota, ki odmeva v regiji Zgodba je hitro presegla slovenske meje. O Ruttejevem pismu so v zadnjih dveh dneh obširno poročali hrvaški mediji (Index.hr: "Šef NATO-a žestoko kritizirao Sloveniju", Jutarnji.hr, Dnevnik.hr, Telegram.hr), srbski (Blic, Telegraf) ter bosanski (Oslobođenje.ba: "NATO žestoko kritikovao Sloveniju, evo šta je u pismu napisao Rutte"). Angleškojezični Slovenia Times je dogodek naslovil "Slovenia gets dressing-down from NATO chief" ("Slovenija dobila zaušnico od šefa Nata").

  language

  slv

  published at

  2026-05-30T09:00:02

  source

  Nova24TV

  title

  Golobove prevare močno odmevajo v regiji

  url

  https://nova24tv.si/golobovo-sramotenje-nase-drzave-mocno-odmeva-v-regiji/

• article order

  18

  body

  Novo vlado je prosila, da se dobro pripravi na julijski vrh Nata v Ankari. "Tam bo verjetno ogromno vprašanj," je še povedala v odzivu na pismu, ki ga je na odhajajočega premierja Goloba naslovil Rutte in katerega vsebino je v četrtek razkril portal 24ur. Vodja zavezništva v njem Sloveniji očita manipuliranja s številkami pri izdatkih za obrambo ob oceni, da je slovenska poraba za osnovne obrambne izdatke precej nižja od dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). "Glede na odgovor vaše države (...) je bilo za leto 2025 navedeno znatno, 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov Slovenije, s čimer je bila prvič izpolnjena smernica o dveh odstotkih za (obrambne) izdatke, in sicer v višini 2,01 BDP," je v pismu zapisal Rutte.

  language

  slv

  published at

  2026-05-29T14:00:13

  source

  N1

  title

  Predsednica republike o pismu Rutteja premierju Golobu: Zaveze je treba spoštovati

  url

  https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-republike-o-pismu-rutteja-premierju-golobu-zaveze-je-treba-spostovati/

• article order

  8

  body

  Zaveze je treba spoštovati, je v odzivu na v četrtek razkrito pismo generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja premierju Robertu Golobu, v katerem prvi mož zavezništva Sloveniji obtožuje manipuliranja s številkami pri izdatkih za obrambo, povedala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Ob tem je poudarila, da gre pri tem za odgovornost več vlad. "Naprej bi rada poudarila, da je to odgovornost že večih vlad. Mi smo že leta 2014 dali zavezo za dva odstotka in je, kot kažejo podatki, očitno nismo do danes izpolnili," je v današnji izjavi za Televizijo Slovenija (TVS) izpostavila vrhovna poveljnica slovenske vojske in dodala: "Zaveze je potrebno spoštovati, če vojsko imamo, jo moramo dobro opremiti." Novo vlado je prosila, da se dobro pripravi na julijski vrh Nata v Ankari. "Tam bo verjetno ogromno vprašanj," je še povedala v odzivu na pismu, ki ga je na odhajajočega premierja Goloba naslovil Rutte in katerega vsebino je v četrtek razkril portal 24ur. Vodja zavezništva v njem Sloveniji očita manipuliranja s številkami pri izdatkih za obrambo ob oceni, da je slovenska poraba za osnovne obrambne izdatke precej nižja od dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). "Glede na odgovor vaše države (...) je bilo za leto 2025 navedeno znatno, 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov Slovenije, s čimer je bila prvič izpolnjena smernica o dveh odstotkih za (obrambne) izdatke, in sicer v višini 2,01 BDP," je v pismu zapisal Rutte. Pri tem je opozoril, da je bilo povišanje izdatkov glede na ocene njegovega osebja doseženo z vključevanjem projektov, ki ne sodijo v dogovorjeno opredelitev osnovnih obrambnih izdatkov. Brez teh je Slovenija lani po njegovih besedah za osnovne obrambne izdatke namenila okoli 1,6 odstotka BDP. Kateri projekti so sporni, iz pisma ni razvidno, v Golobovem kabinetu pa so v odzivu za 24ur zagotovili, da je vlada "za obrambo namenila najvišji obseg sredstev doslej in Slovenijo pripeljala do izpolnitve dolgoletne zaveze, da za obrambo nameni dva odstotka BDP" ter da "obstajajo različna stališča glede interpretacije strukture vlaganj".

  language

  slv

  published at

  2026-05-29T14:17:42

  source

  Dnevnik

  title

  Pirc Musar glede obrambnih izdatkov: Zaveze je treba spoštovati

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/pirc-musar-glede-obrambnih-izdatkov-zaveze-je-treba-spostovati-2805584/

• article order

  12

  body

  Novo vlado je prosila, da se dobro pripravi na julijski vrh Nata v Ankari. Zaveze je treba spoštovati, je v odzivu na v četrtek razkrito pismo generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja premierju Robertu Golobu, v katerem prvi mož zavezništva Sloveniji obtožuje manipuliranja s številkami pri izdatkih za obrambo, povedala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Ob tem je poudarila, da gre pri tem za odgovornost več vlad. "Naprej bi rada poudarila, da je to odgovornost že večih vlad. Mi smo že leta 2014 dali zavezo za dva odstotka in je, kot kažejo podatki, očitno nismo do danes izpolnili," je v današnji izjavi za Televizijo Slovenija (TVS) izpostavila vrhovna poveljnica slovenske vojske in dodala: "Zaveze je potrebno spoštovati, če vojsko imamo, jo moramo dobro opremiti." Novo vlado je prosila, da se dobro pripravi na julijski vrh Nata v Ankari. "Tam bo verjetno ogromno vprašanj," je še povedala v odzivu na pismu, ki ga je na odhajajočega premierja Goloba naslovil Rutte in katerega vsebino je v četrtek razkril portal 24ur. Vodja zavezništva v njem Sloveniji očita manipuliranja s številkami pri izdatkih za obrambo ob oceni, da je slovenska poraba za osnovne obrambne izdatke precej nižja od dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). "Glede na odgovor vaše države (...) je bilo za leto 2025 navedeno znatno, 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov Slovenije, s čimer je bila prvič izpolnjena smernica o dveh odstotkih za (obrambne) izdatke, in sicer v višini 2,01 BDP," je v pismu zapisal Rutte. Pri tem je opozoril, da je bilo povišanje izdatkov glede na ocene njegovega osebja doseženo z vključevanjem projektov, ki ne sodijo v dogovorjeno opredelitev osnovnih obrambnih izdatkov. Brez teh je Slovenija lani po njegovih besedah za osnovne obrambne izdatke namenila okoli 1,6 odstotka BDP. Kateri projekti so sporni, iz pisma ni razvidno, v Golobovem kabinetu pa so v odzivu za 24ur zagotovili, da je vlada "za obrambo namenila najvišji obseg sredstev doslej in Slovenijo pripeljala do izpolnitve dolgoletne zaveze, da za obrambo nameni dva odstotka BDP" ter da "obstajajo različna stališča glede interpretacije strukture vlaganj".

  language

  slv

  published at

  2026-05-29T13:47:34

  source

  Večer

  title

  Mark Rutte poslal ostro pismo Robertu Golobu, predsednica Nataša Pirc Musar kritična: "Zaveze je treba spoštovati"

  url

  https://vecer.com/slovenija/mark-rutte-poslal-ostro-pismo-robertu-golobu-predsednica-natasa-pirc-musar-kriticna-zaveze-je-treba-spostovati-10416440

• article order

  21

  body

  Kot pravijo, Nato obtožuje Slovenijo "napihovanja" obrambnih izdatkov. To je bolj nežna, diplomatska frazeologija za očitne kršitve, laži oziroma nenamensko porabo denarja iz proračuna, ki bi moral biti namenjen obrambi. Še bolj obtožujoče pa je, da se je del sredstev kanaliziralo za povsem zasebne namene - denimo za asfaltiranje ceste, ki ni niti slučajno povezana z obrambo. Dejansko je Mark Rutte Slovenijo pribil na pranger. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je Sloveniji izdal ostro opozorilo glede načina, kako država predstavlja svoje obrambne izdatke. V pismu tehničnemu premierju Robertu Golobu je poudaril, da Ljubljana prikazuje višje številke od dejanskih in s tem ustvarja zavajajočo sliko o izpolnjevanju svojih obveznosti do zavezništva. Po podatkih, ki jih je Slovenija predložila Natu, naj bi država leta 2025 dosegla 2,01 odstotka BDP za obrambo. Po ocenah zavezništva pa del teh sredstev ne spada med klasične vojaške izdatke, temveč gre za infrastrukturne in varnostne projekte s širšim namenom - oziroma za manipulacije, ki imajo le malo stičnih točk z obrambo. Nato je ocenil, da dejanski obrambni izdatki ob izključitvi teh postavk znašajo približno 1,6 odstotka BDP. To je bistveno pod poročano ravnjo in predstavlja razliko okoli 300 milijonov evrov. Rutte je v pismu opozoril, da nizki obrambni izdatki v času varnostnih izzivov spodkopavajo kolektivno varnost zavezništva, ter pozval Slovenijo, naj zagotovi resnično in trajnostno povečanje obrambnega proračuna. Slovenska vlada je na očitke odgovorila, da je prav sedanja vlada zagotovila "največje" obrambne naložbe doslej in državo popeljala do tega, da je prvič dosegla cilj dveh odstotkov BDP. Urad odhajajočega predsednika vlade Roberta Goloba je sporočil, da ima Slovenija širši pristop k varnosti, ki poleg klasičnih vojaških izdatkov vključuje tudi naložbe v kibernetsko varnost, kritično infrastrukturo, energetsko stabilnost in vojaško mobilnost. Takšen lažniv in sramoten pristop je Slovenijo postavil na sramotilni steber tudi izven njenih meja, še posebej v širši regiji. O Ruttejevem pismu so v zadnjih dveh dneh obširno poročali hrvaški mediji (Index.hr, Jutarnji.hr, Dnevnik.hr, Telegram.hr), srbski (Blic, Telegraf), bosanski (Oslobođenje.ba) ter makedonski mediji in še nekateri drugi.

  language

  slv

  published at

  2026-05-31T06:31:48

  source

  Tednik Demokracija

  title

  Slovenski goljufivi pristop k izpolnjevanju zavez "odmeva" pri drugih članicah zavezništva in v soseščini

  url

  https://demokracija.si/fokus/slovenski-goljufivi-pristop-k-izpolnjevanju-zavez-odmeva-pri-drugih-clanicah-zaveznistva-in-v-sosescini/

• article order

  8

  body

  Ocena, da naj bi Slovenija dosegala dva odstotka BDP, v veliki meri temelji na vključevanju projektov, ki ne sodijo pod dogovorjeno opredelitev ključnih obrambnih izdatkov, je v pismu odhajajočemu premierju Robertu Golobu zapisal generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte. Kot je opozoril, slovenski obrambni izdatki, če te projekte izključimo, dosegajo vsega 1,6 odstotka BDP. Pozval je k pripravi načrta za doseganje dogovorjenih izdatkov še pred julijskim vrhom v Ankari. Golobovo zavajanje zaveznic in zapravljanje ugleda bo očitno morala sanirati nova vlada. Zaveze članic Rutte v pismu, ki ga je v začetku meseca naslovil na Roberta Goloba, sicer izraža hvaležnost za dolgoletno zavezanost Slovenije severnoatlantskemu zavezništvu. "Od vstopa v Nato leta 2004 je Slovenija predana zaveznica, ki pomembno prispeva k naši skupni varnosti, med drugim tudi z razvojem načrtov zračne obrambe za izpolnitev zahtev pred predvidenim rokom," je zapisal. Hkrati pa ga je spomnil, da so se lani, enajst let po dogovoru o doseganju dveh odstotkov BDP za obrambne izdatke, članice zavezale, da bodo do leta 2035 letno namenjale pet odstotkov BDP za ključne obrambne potrebe ter izdatke, povezane z obrambo in varnostjo. Obenem so se dogovorile, da bodo najmanj 3,5 odstotka BDP namenile ključnim obrambnim potrebam v skladu z dogovorjeno definicijo obrambnih izdatkov Nata. Na podlagi odgovora Slovenije na anketo o obrambnem načrtovanju in zmogljivostih 2025 je bilo za leto 2025 prijavljeno pomembno, 51-odstotno realno povečanje slovenskih ključnih obrambnih izdatkov, s čimer je Slovenija prvič dosegla nekdanjo smernico dveh odstotkov z deležem 2,01 odstotka BDP. Slovenija dolgotrajno nizko na lestvici "Vendar pa po oceni mojega osebja to v veliki meri temelji na vključevanju projektov, ki ne sodijo pod dogovorjeno definicijo ključnih obrambnih izdatkov," opozarja Mark Rutte. Če te projekte izključimo, namreč slovenski ključni obrambni izdatki za leto 2025 znašajo le približno 1,6 odstotka BDP, kar pomeni primanjkljaj okoli 300 milijonov evrov. Dolgotrajna nizka uvrstitev Slovenije na področju obrambnih izdatkov po pisanju generalnega sekretarja Nata "slabi našo skupno varnost v času, ko si prizadevamo za prerazporeditev bremena, da bi zagotovili močnejšo Evropo v močnejšem Natu". Zato je po njegovem ključno, da Slovenija prevzame svoj pravičen delež odgovornosti in odpravi dolgotrajne primanjkljaje. Janševa vlada ima čas do julija "Vaša država mora nujno zagotoviti potrebna finančna sredstva s povečanjem in ohranjanjem obrambnih izdatkov. Slovenijo pozivam, naj v okviru zaveze 3,5 odstotka upošteva samo dogovorjene ključne obrambne izdatke," je pozval Rutte. Ob tem je izrazil upanje, da bo to vprašanje obravnavano pravočasno pred vrhom v Ankari, kjer pričakuje plodno razpravo o načrtih zaveznic, vključno z verodostojno potjo do izpolnitve zaveze 3,5 odstotka. Vrh bo sicer julija letos, z načrtom pa se bo očitno morala ukvarjati vlada pod vodstvom Janeza Janše in obrambni resor pod okriljem skorajšnjega ministra Valentina Hajdinjaka. Kreativno računovodstvo Minister za obrambo v odhodu Borut Sajovic je sicer na opozorila, da Slovenija ne dosega pričakovanega deleža obrambnih izdatkov pojasnjeval, da "različne poglede" sproža 330 milijonov od 1,438 milijarde evrov, ki da so bili na podlagi zakona o obrambi porabljeni za infrastrukturne projekte, v glavnem na železnicah in cestah. Zatrjeval je, da gre tudi to v nabor obrambnih izdatkov. Toda obrambna stroka je že sredi lanskega leta opozarjala, da zaveznic na ta način ne bo mogoče pretentati. Da gre za "kreativno računovodstvo" na škodo obrambnega sistema, ki ne bo odobreno ne v Evropski uniji ne v Natu, je bil neposreden nekdanji obrambni minister Jelko Kacin. Tudi obramboslovka Jelena Juvan je opozorila, da ima zavezništvo svojo metodologijo in Slovenija ne more sama določati, kaj je obrambni izdatek in kaj ne. Sicer pa je bilo že iz načrtovanega proračuna popolnoma jasno, da vlada pod vodstvom Goloba s svojimi zavezami še zdaleč ni mislila resno.

  language

  slv

  published at

  2026-05-29T09:39:08

  source

  Domovina

  title

  Potrjeno: Golob zavajal Nato

  url

  https://www.domovina.je/potrjeno-golob-zavajal-nato

• article order

  10

  body

  Zaveze je treba spoštovati, je v odzivu na v četrtek razkrito pismo generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja premierju Robertu Golobu, v katerem prvi mož zavezništva Sloveniji obtožuje manipuliranja s številkami pri izdatkih za obrambo, povedala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Ob tem je poudarila, da gre pri tem za odgovornost več vlad. "Naprej bi rada poudarila, da je to odgovornost že večih vlad. Mi smo že leta 2014 dali zavezo za dva odstotka in je, kot kažejo podatki, očitno nismo do danes izpolnili," je v današnji izjavi za Televizijo Slovenija (TVS) izpostavila vrhovna poveljnica slovenske vojske in dodala: "Zaveze je potrebno spoštovati, če vojsko imamo, jo moramo dobro opremiti." Novo vlado je prosila, da se dobro pripravi na julijski vrh Nata v Ankari. "Tam bo verjetno ogromno vprašanj," je še povedala v odzivu na pismu, ki ga je na odhajajočega premierja Goloba naslovil Rutte in katerega vsebino je v četrtek razkril portal 24ur. Očitki manipuliranja s številkami pri izdatkih za obrambo Vodja zavezništva v njem Sloveniji očita manipuliranja s številkami pri izdatkih za obrambo ob oceni, da je slovenska poraba za osnovne obrambne izdatke precej nižja od dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). "Glede na odgovor vaše države (...) je bilo za leto 2025 navedeno znatno, 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov Slovenije, s čimer je bila prvič izpolnjena smernica o dveh odstotkih za (obrambne) izdatke, in sicer v višini 2,01 BDP," je v pismu zapisal Rutte. Pri tem je opozoril, da je bilo povišanje izdatkov glede na ocene njegovega osebja doseženo z vključevanjem projektov, ki ne sodijo v dogovorjeno opredelitev osnovnih obrambnih izdatkov. Brez teh je Slovenija lani po njegovih besedah za osnovne obrambne izdatke namenila okoli 1,6 odstotka BDP. Kateri projekti so sporni, iz pisma ni razvidno, v Golobovem kabinetu pa so v odzivu za 24ur zagotovili, da je vlada "za obrambo namenila najvišji obseg sredstev doslej in Slovenijo pripeljala do izpolnitve dolgoletne zaveze, da za obrambo nameni dva odstotka BDP" ter da "obstajajo različna stališča glede interpretacije strukture vlaganj".

  language

  slv

  published at

  2026-05-29T14:04:24

  source

  SiOL

  title

  Pirc Musar se je odzvala na pismo, v katerem je Rutte okaral Goloba

  url

  https://siol.net/novice/slovenija/natasa-pirc-musar-se-je-odzvala-na-pismo-v-katerem-je-rutte-okaral-goloba-692763

source scope

analyzed source count

10

omitted articles

• article order

  2

  body

  Generalni sekretar Nata Mark Rutte je v pismu premierju Robertu Golobu, ki opravlja tekoče posle, Slovenijo obtožil manipuliranja s številkami glede izdatkov za obrambo, danes poroča spletni portal 24ur. Rutte ocenjuje, da je dejanska slovenska poraba za osnovne obrambne izdatke precej nižja od dveh odstotkov BDP, kolikor navaja vlada. "Glede na odgovor vaše države (...) je bilo za leto 2025 navedeno znatno, 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov Slovenije, s čimer je bila prvič izpolnjena smernica o dveh odstotkih za (obrambne) izdatke, in sicer v višini 2,01 BDP," je v pismu Robertu Golobu z začetka meseca, ki ga je objavil portal 24ur, zapisal Mark Rutte. Ob tem je opozoril, da je bilo povišanje izdatkov glede na ocene njegovega osebja doseženo z vključevanjem projektov, ki ne sodijo v dogovorjeno opredelitev osnovnih obrambnih izdatkov. Če te izločimo, je Slovenija lani po navedbah Rutteja za osnovne obrambne izdatke namenila okoli 1,6 odstotka BDP, kar je približno 300 milijonov evrov manj. Kateri projekti so sporni, iz pisma ni razvidno. Rutte: Slovenija bi morala okrepiti obrambne izdatke "Slovenska stalna nizka uvrstitev na področju obrambnih izdatkov v času stiske spodkopava našo kolektivno varnost, saj si prizadevamo porazdeliti breme in zagotoviti močnejšo Evropo v močnejšem Natu. Zato je ključnega pomena, da Slovenija prevzame svoj pravičen delež bremena in ublaži dolgotrajne primanjkljaje," je dodal Rutte. Po mnenju Rutteja bi Slovenija morala zagotoviti potrebna finančna sredstva za okrepitev obrambnih izdatkov. Želi si, da bi to vprašanje obravnavali še pred julijskim vrhom zveze Nato v Ankari. Zaveznice so se leta 2014 v Walesu dogovorile, da bodo za obrambo namenile dva odstotka BDP, na vrhu v Haagu junija lani pa so se zavezale k dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035. Od tega bi 3,5 odstotka namenile za naložbe neposredno v obrambo, 1,5 odstotka pa za naložbe, povezane z njo. Preberite tudi, kaj se dogaja na baltskem otoku, ki ga Nato intenzivno pripravlja na morebiten ruski napad. Tako so se odzvali pri Golobu Iz kabineta predsednika vlade so za 24ur potrdili, da je Golob prejel pismo generalnega sekretarja Nata. Ob tem so zagotovili, da je vlada "za obrambo namenila najvišji obseg sredstev doslej in Slovenijo pripeljala do izpolnitve dolgoletne zaveze, da za obrambo nameni dva odstotka BDP". Prav tako so poudarili, da "obstajajo različna stališča glede interpretacije strukture vlaganj". Dodali so, da Slovenija zagovarja "širše razumevanje varnosti in odpornosti, ki poleg vojaških zmogljivosti vključuje tudi naložbe v kritično infrastrukturo, kibernetsko varnost, energetsko varnost, vojaško mobilnost ter druge zmogljivosti, pomembne za varnost države in zavezništva".

  language

  slv

  published at

  2026-05-28T16:55:33

  source

  Žurnal24

  title

  Nato žuga Sloveniji, Goloba obtožili manipuliranja s številkami

  url

  https://www.zurnal24.si/slovenija/nato-zuga-sloveniji-goloba-obtozili-manipuliranja-s-stevilkami-459775

• article order

  3

  body

  Rutte ocenjuje, da je dejanska slovenska poraba za osnovne obrambne izdatke precej nižja od dveh odstotkov BDP, kolikor navaja vlada. "Glede na odgovor vaše države (...) je bilo za leto 2025 navedeno znatno, 51-odstotno realno povečanje osnovnih obrambnih izdatkov Slovenije, s čimer je bila prvič izpolnjena smernica o dveh odstotkih za (obrambne) izdatke, in sicer v višini 2,01 BDP," je v pismu Golobu z začetka meseca, ki ga je objavil portal 24ur, zapisal Rutte. Ob tem je opozoril, da je bilo povišanje izdatkov glede na ocene njegovega osebja doseženo z vključevanjem projektov, ki ne sodijo v dogovorjeno opredelitev osnovnih obrambnih izdatkov. Če te izločimo, je Slovenija lani po navedbah Rutteja za osnovne obrambne izdatke namenila okoli 1,6 odstotka BDP, kar je približno 300 milijonov evrov manj. Kateri projekti so sporni, iz pisma ni razvidno. "Slovenska stalna nizka uvrstitev na področju obrambnih izdatkov v času stiske spodkopava našo kolektivno varnost, saj si prizadevamo porazdeliti breme in zagotoviti močnejšo Evropo v močnejšem Natu. Zato je ključnega pomena, da Slovenija prevzame svoj pravičen delež bremena in ublaži dolgotrajne primanjkljaje," je dodal Rutte. Po mnenju Rutteja bi Slovenija morala zagotoviti potrebna finančna sredstva za okrepitev obrambnih izdatkov. Želi si, da bi to vprašanje obravnavali še pred julijskim vrhom zveze Nato v Ankari. Zaveznice so se leta 2014 v Walesu dogovorile, da bodo za obrambo namenile dva odstotka BDP, na vrhu v Haagu junija lani pa so se zavezale k dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035. Od tega bi 3,5 odstotka namenile za naložbe neposredno v obrambo, 1,5 odstotka pa za naložbe, povezane z njo. Iz kabineta predsednika vlade so za 24ur potrdili, da je Golob prejel pismo generalnega sekretarja Nata. Ob tem so zagotovili, da je vlada "za obrambo namenila najvišji obseg sredstev doslej in Slovenijo pripeljala do izpolnitve dolgoletne zaveze, da za obrambo nameni dva odstotka BDP". Prav tako so poudarili, da "obstajajo različna stališča glede interpretacije strukture vlaganj". Dodali so, da Slovenija zagovarja "širše razumevanje varnosti in odpornosti, ki poleg vojaških zmogljivosti vključuje tudi naložbe v kritično infrastrukturo, kibernetsko varnost, energetsko varnost, vojaško mobilnost ter druge zmogljivosti, pomembne za varnost države in zavezništva".

  language

  slv

  published at

  2026-05-29T04:08:15

  source

  Reporter

  title

  Šef Nata pisal Golobu: Slovenija manipulira s številkami

  url

  https://reporter.si/clanek/slovenija/sef-nata-pisal-golobu-slovenija-manipulira-s-stevilkami-1902528

omitted source count

2

total source count

12