MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Evropska komisija napoveduje, da bo primanjkljaj prihodnje leto znašal 3,5 odstotka BDP.
• Odhajajoča vlada je sprejela ukrepe za znižanje letošnjega primanjkljaja na 2,9 odstotka BDP.
• Andrej Šircelj je napovedal rebalans letošnjega proračuna za zagotovitev fiskalne vzdržnosti.
• Ministrstvo za finance pozdravlja ugotovitve Evropske komisije glede Slovenije.
• Slovenija odstopa od poti rasti očiščenih javnofinančnih izdatkov, določene v srednjeročnem načrtu.
• Evropska komisija je postopek zaradi presežnega primanjkljaja sprožila le proti Bolgariji.
• Evropska komisija za zdaj ne bo sprožila postopka proti Sloveniji zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja.
• Slovenski javnofinančni primanjkljaj bo letos po napovedih presegel mejo 3,0 odstotka BDP.
• Presežek v letošnjem primanjkljaju je mogoče v celoti pojasniti s povečanjem naložb v obrambo.
• Evropska unija je Sloveniji odobrila odstopno klavzulo od fiskalnih pravil zaradi obrambnih izdatkov.
• Postopek proti Sloveniji bi lahko sprožili jeseni, če ne bodo sprejeti zadostni popravljalni ukrepi.
• Interventni zakon za razvoj Slovenije bi lahko imel negativen javnofinančni učinek do 1,0 odstotka BDP.
• Javnofinančni primanjkljaj Slovenije je v lanskem letu znašal 2,5 odstotka BDP.

key differences

Andrej Šircelj je napovedal rebalans letošnjega proračuna za zagotovitev fiskalne vzdržnosti.

Razlike v potrditvi namena in statusa Širclja ob napovedi.

Evropska komisija je postopek zaradi presežnega primanjkljaja sprožila le proti Bolgariji.

Finance potrjujejo, Forbes zanika, ostali molčijo.

Evropska komisija napoveduje, da bo primanjkljaj prihodnje leto znašal 3,5 odstotka BDP.

Večina potrjuje 3,5 %, Forbes pa to napoved umešča v leto 2027.

Evropska komisija za zdaj ne bo sprožila postopka proti Sloveniji zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja.

Vsi viri trditev potrjujejo, razlikujejo se le v časovnem poudarku.

Evropska unija je Sloveniji odobrila odstopno klavzulo od fiskalnih pravil zaradi obrambnih izdatkov.

Večina potrjuje, STA molči, Forbes izpostavi vlogo Sveta.

Interventni zakon za razvoj Slovenije bi lahko imel negativen javnofinančni učinek do 1,0 odstotka BDP.

Večina povzema Bruselj, STA in Finance pa trditev ignorirata.

Javnofinančni primanjkljaj Slovenije je v lanskem letu znašal 2,5 odstotka BDP.

Večina potrjuje Bruselj kot vir, poslovni mediji molčijo.

Ministrstvo za finance pozdravlja ugotovitve Evropske komisije glede Slovenije.

Le Primorske in Forbes potrjujejo, večina molči, RTV delno.

Odhajajoča vlada je sprejela ukrepe za znižanje letošnjega primanjkljaja na 2,9 odstotka BDP.

Večina potrjuje cilj 2,9 %, Svet24 dvomi, Forbes pa brez številk.

Postopek proti Sloveniji bi lahko sprožili jeseni, če ne bodo sprejeti zadostni popravljalni ukrepi.

STA molči, ostali potrjujejo jesensko grožnjo s postopkom.

Presežek v letošnjem primanjkljaju je mogoče v celoti pojasniti s povečanjem naložb v obrambo.

STA molči, ostali potrjujejo ključno vlogo obrambe.

Slovenija odstopa od poti rasti očiščenih javnofinančnih izdatkov, določene v srednjeročnem načrtu.

Večina potrjuje opozorilo, STA in Forbes pa molčita.

Slovenski javnofinančni primanjkljaj bo letos po napovedih presegel mejo 3,0 odstotka BDP.

Vsi potrjujejo, viri pa se razlikujejo v navajanju institucij.

source analyses

Dnevnik

Andrej Šircelj je napovedal rebalans letošnjega proračuna za zagotovitev fiskalne vzdržnosti.

Delno: Šircelj je napovedal rebalans, cilj vzdržnosti je impliciran.

Evropska komisija je postopek zaradi presežnega primanjkljaja sprožila le proti Bolgariji.

Ni omenjeno

Evropska komisija napoveduje, da bo primanjkljaj prihodnje leto znašal 3,5 odstotka BDP.

Da: Po napovedih komisije bo prihodnje leto znašal 3,5 % BDP.

Evropska komisija za zdaj ne bo sprožila postopka proti Sloveniji zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja.

Da: Bruselj za zdaj ne vidi razlogov za sprožitev postopka.

Evropska unija je Sloveniji odobrila odstopno klavzulo od fiskalnih pravil zaradi obrambnih izdatkov.

Da: Članek navaja, da je EU Sloveniji odobrila to klavzulo.

Interventni zakon za razvoj Slovenije bi lahko imel negativen javnofinančni učinek do 1,0 odstotka BDP.

Da: Učinek zakona je ocenjen med 0,5 in 1,0 odstotka BDP.

Javnofinančni primanjkljaj Slovenije je v lanskem letu znašal 2,5 odstotka BDP.

Da: Bruselj ugotavlja, da je lanski primanjkljaj znašal 2,5 % BDP.

Ministrstvo za finance pozdravlja ugotovitve Evropske komisije glede Slovenije.

Ni omenjeno

Odhajajoča vlada je sprejela ukrepe za znižanje letošnjega primanjkljaja na 2,9 odstotka BDP.

Da: Vlada je sprejela ukrepe za znižanje na 2,9 % BDP.

Postopek proti Sloveniji bi lahko sprožili jeseni, če ne bodo sprejeti zadostni popravljalni ukrepi.

Da: Komisija opozarja na možnost sprožitve postopka jeseni.

Presežek v letošnjem primanjkljaju je mogoče v celoti pojasniti s povečanjem naložb v obrambo.

Da: Komisija pojasnjuje, da je presežek mogoče v celoti obrazložiti.

Slovenija odstopa od poti rasti očiščenih javnofinančnih izdatkov, določene v srednjeročnem načrtu.

Da: Komisija je Slovenijo opozorila na to odstopanje.

Slovenski javnofinančni primanjkljaj bo letos po napovedih presegel mejo 3,0 odstotka BDP.

Da: Napovedi komisije (3,3 %) in vlade (3,4 %) presegajo mejo.

Finance.si

Andrej Šircelj je napovedal rebalans letošnjega proračuna za zagotovitev fiskalne vzdržnosti.

Ni omenjeno

Evropska komisija je postopek zaradi presežnega primanjkljaja sprožila le proti Bolgariji.

Da: Izmed držav, o katerih so odločali, so ga sprožili le proti njej.

Evropska komisija napoveduje, da bo primanjkljaj prihodnje leto znašal 3,5 odstotka BDP.

Da: EK napoveduje skok na 3,5 odstotka BDP v prihodnjem letu.

Evropska komisija za zdaj ne bo sprožila postopka proti Sloveniji zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja.

Da: Bruselj je sporočil, da ni treba začeti postopka proti Sloveniji.

Evropska unija je Sloveniji odobrila odstopno klavzulo od fiskalnih pravil zaradi obrambnih izdatkov.

Da: Članek navaja, da je EK Sloveniji odobrila to klavzulo.

Interventni zakon za razvoj Slovenije bi lahko imel negativen javnofinančni učinek do 1,0 odstotka BDP.

Ni omenjeno

Javnofinančni primanjkljaj Slovenije je v lanskem letu znašal 2,5 odstotka BDP.

Ni omenjeno

Ministrstvo za finance pozdravlja ugotovitve Evropske komisije glede Slovenije.

Ni omenjeno

Odhajajoča vlada je sprejela ukrepe za znižanje letošnjega primanjkljaja na 2,9 odstotka BDP.

Da: Vlada je z ukrepi ciljala na sprva načrtovanih 2,9 % BDP.

Postopek proti Sloveniji bi lahko sprožili jeseni, če ne bodo sprejeti zadostni popravljalni ukrepi.

Da: Komisija opozarja na možnost sprožitve postopka jeseni.

Presežek v letošnjem primanjkljaju je mogoče v celoti pojasniti s povečanjem naložb v obrambo.

Da: EK je v poročilu zapisala točno to utemeljitev.

Slovenija odstopa od poti rasti očiščenih javnofinančnih izdatkov, določene v srednjeročnem načrtu.

Delno: Omenjeno je močno povečanje tekoče porabe brez dodatnih ukrepov.

Slovenski javnofinančni primanjkljaj bo letos po napovedih presegel mejo 3,0 odstotka BDP.

Da: EK napoveduje, da bo letos znašal 3,3 odstotka BDP.

Forbes Slovenija

Andrej Šircelj je napovedal rebalans letošnjega proračuna za zagotovitev fiskalne vzdržnosti.

Da: Šircelj je napovedal rebalans za primanjkljaj v okvirih EK.

Evropska komisija je postopek zaradi presežnega primanjkljaja sprožila le proti Bolgariji.

Ne: Postopek vodi zoper deset držav, danes napovedan še za Bolgarijo.

Evropska komisija napoveduje, da bo primanjkljaj prihodnje leto znašal 3,5 odstotka BDP.

Delno: Napoved 3,5 % velja za leto 2027, ne nujno za prihodnje leto.

Evropska komisija za zdaj ne bo sprožila postopka proti Sloveniji zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja.

Da: Komisija v tej fazi ni predlagala postopka.

Evropska unija je Sloveniji odobrila odstopno klavzulo od fiskalnih pravil zaradi obrambnih izdatkov.

Da: Svet je za Slovenijo aktiviral nacionalno izstopno klavzulo.

Interventni zakon za razvoj Slovenije bi lahko imel negativen javnofinančni učinek do 1,0 odstotka BDP.

Da: Komisija ocenjuje obremenitev med 0,5 in enim odstotkom BDP.

Javnofinančni primanjkljaj Slovenije je v lanskem letu znašal 2,5 odstotka BDP.

Ni omenjeno

Ministrstvo za finance pozdravlja ugotovitve Evropske komisije glede Slovenije.

Da: Na ministrstvu so odločitev pozdravili.

Odhajajoča vlada je sprejela ukrepe za znižanje letošnjega primanjkljaja na 2,9 odstotka BDP.

Delno: Vlada pripravlja varčevalne ukrepe, a ciljna številka 2,9 % ni navedena.

Postopek proti Sloveniji bi lahko sprožili jeseni, če ne bodo sprejeti zadostni popravljalni ukrepi.

Da: To bi lahko storili jeseni brez zadostnih korektivnih ukrepov.

Presežek v letošnjem primanjkljaju je mogoče v celoti pojasniti s povečanjem naložb v obrambo.

Da: Bruselj ugotavlja, da je primanjkljaj v celoti pojasnjen s tem.

Slovenija odstopa od poti rasti očiščenih javnofinančnih izdatkov, določene v srednjeročnem načrtu.

Ni omenjeno

Slovenski javnofinančni primanjkljaj bo letos po napovedih presegel mejo 3,0 odstotka BDP.

Da: Napovedi so 3,4 % (poročilo) oziroma 3,3 % (Komisija).

Primorske Novice

Andrej Šircelj je napovedal rebalans letošnjega proračuna za zagotovitev fiskalne vzdržnosti.

Delno: Šircelj je napovedal rebalans, a kot bodoči minister.

Evropska komisija je postopek zaradi presežnega primanjkljaja sprožila le proti Bolgariji.

Ni omenjeno

Evropska komisija napoveduje, da bo primanjkljaj prihodnje leto znašal 3,5 odstotka BDP.

Da: Članek navaja napoved Komisije v višini 3,5 % BDP.

Evropska komisija za zdaj ne bo sprožila postopka proti Sloveniji zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja.

Da: Komisija meni, da trenutno ni razlogov za odprtje postopka.

Evropska unija je Sloveniji odobrila odstopno klavzulo od fiskalnih pravil zaradi obrambnih izdatkov.

Da: Članek navaja, da je EU Sloveniji odobrila to klavzulo.

Interventni zakon za razvoj Slovenije bi lahko imel negativen javnofinančni učinek do 1,0 odstotka BDP.

Da: Omenjen je učinek med 0,5 in 1,0 % BDP.

Javnofinančni primanjkljaj Slovenije je v lanskem letu znašal 2,5 odstotka BDP.

Da: V Bruslju ugotavljajo, da je lani znašal 2,5 % BDP.

Ministrstvo za finance pozdravlja ugotovitve Evropske komisije glede Slovenije.

Da: Ministrstvo je v sporočilu zapisalo, da ugotovitve pozdravlja.

Odhajajoča vlada je sprejela ukrepe za znižanje letošnjega primanjkljaja na 2,9 odstotka BDP.

Da: Vlada je sprejela ukrepe za znižanje na 2,9 % BDP.

Postopek proti Sloveniji bi lahko sprožili jeseni, če ne bodo sprejeti zadostni popravljalni ukrepi.

Da: Komisija opozarja na možnost sprožitve postopka jeseni.

Presežek v letošnjem primanjkljaju je mogoče v celoti pojasniti s povečanjem naložb v obrambo.

Da: Komisija pojasnjuje, da je presežek mogoče v celoti obrazložiti.

Slovenija odstopa od poti rasti očiščenih javnofinančnih izdatkov, določene v srednjeročnem načrtu.

Da: Komisija je opozorila na odstopanje od te poti.

Slovenski javnofinančni primanjkljaj bo letos po napovedih presegel mejo 3,0 odstotka BDP.

Da: Napovedi so 3,4 % (vlada) oziroma 3,3 % (Komisija).

RTV Slovenija

Andrej Šircelj je napovedal rebalans letošnjega proračuna za zagotovitev fiskalne vzdržnosti.

Delno: Šircelj je napovedal rebalans, namen pa je impliciran.

Evropska komisija je postopek zaradi presežnega primanjkljaja sprožila le proti Bolgariji.

Ni omenjeno

Evropska komisija napoveduje, da bo primanjkljaj prihodnje leto znašal 3,5 odstotka BDP.

Da: Po napovedih komisije bo prihodnje leto znašal 3,5 % BDP.

Evropska komisija za zdaj ne bo sprožila postopka proti Sloveniji zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja.

Da: Bruselj ne bo sprožil postopkov, ker ni razlogov za odprtje.

Evropska unija je Sloveniji odobrila odstopno klavzulo od fiskalnih pravil zaradi obrambnih izdatkov.

Da: Članek navaja, da je EU Sloveniji odobrila to klavzulo.

Interventni zakon za razvoj Slovenije bi lahko imel negativen javnofinančni učinek do 1,0 odstotka BDP.

Da: Naveden je negativen učinek v višini med 0,5 in 1,0 % BDP.

Javnofinančni primanjkljaj Slovenije je v lanskem letu znašal 2,5 odstotka BDP.

Da: V Bruslju ugotavljajo, da je lani znašal 2,5 odstotka.

Ministrstvo za finance pozdravlja ugotovitve Evropske komisije glede Slovenije.

Delno: Boštjančič navaja transparentno komunikacijo in pričakovano oceno.

Odhajajoča vlada je sprejela ukrepe za znižanje letošnjega primanjkljaja na 2,9 odstotka BDP.

Da: Vlada je sprejela ukrepe za znižanje na 2,9 % BDP.

Postopek proti Sloveniji bi lahko sprožili jeseni, če ne bodo sprejeti zadostni popravljalni ukrepi.

Da: Komisija je zapisala, da bi postopek lahko sprožili jeseni.

Presežek v letošnjem primanjkljaju je mogoče v celoti pojasniti s povečanjem naložb v obrambo.

Da: Komisija pojasnjuje, da ga je mogoče v celoti obrazložiti z obrambo.

Slovenija odstopa od poti rasti očiščenih javnofinančnih izdatkov, določene v srednjeročnem načrtu.

Da: Komisija je opozorila na odstopanje od poti rasti izdatkov.

Slovenski javnofinančni primanjkljaj bo letos po napovedih presegel mejo 3,0 odstotka BDP.

Da: Napovedi so 3,4 % (vlada) oziroma 3,3 % (komisija).

STA

Andrej Šircelj je napovedal rebalans letošnjega proračuna za zagotovitev fiskalne vzdržnosti.

Ni omenjeno

Evropska komisija je postopek zaradi presežnega primanjkljaja sprožila le proti Bolgariji.

Ni omenjeno

Evropska komisija napoveduje, da bo primanjkljaj prihodnje leto znašal 3,5 odstotka BDP.

Ni omenjeno

Evropska komisija za zdaj ne bo sprožila postopka proti Sloveniji zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja.

Da: Komisija meni, da za zdaj ni razlogov za sprožitev postopka.

Evropska unija je Sloveniji odobrila odstopno klavzulo od fiskalnih pravil zaradi obrambnih izdatkov.

Ni omenjeno

Interventni zakon za razvoj Slovenije bi lahko imel negativen javnofinančni učinek do 1,0 odstotka BDP.

Ni omenjeno

Javnofinančni primanjkljaj Slovenije je v lanskem letu znašal 2,5 odstotka BDP.

Ni omenjeno

Ministrstvo za finance pozdravlja ugotovitve Evropske komisije glede Slovenije.

Ni omenjeno

Odhajajoča vlada je sprejela ukrepe za znižanje letošnjega primanjkljaja na 2,9 odstotka BDP.

Ni omenjeno

Postopek proti Sloveniji bi lahko sprožili jeseni, če ne bodo sprejeti zadostni popravljalni ukrepi.

Ni omenjeno

Presežek v letošnjem primanjkljaju je mogoče v celoti pojasniti s povečanjem naložb v obrambo.

Ni omenjeno

Slovenija odstopa od poti rasti očiščenih javnofinančnih izdatkov, določene v srednjeročnem načrtu.

Ni omenjeno

Slovenski javnofinančni primanjkljaj bo letos po napovedih presegel mejo 3,0 odstotka BDP.

Da: Članek navaja, da bo primanjkljaj letos presegel mejo 3,0 % BDP.

Svet24

Andrej Šircelj je napovedal rebalans letošnjega proračuna za zagotovitev fiskalne vzdržnosti.

Da: Šircelj je napovedal pripravo rebalansa državnega proračuna.

Evropska komisija je postopek zaradi presežnega primanjkljaja sprožila le proti Bolgariji.

Ni omenjeno

Evropska komisija napoveduje, da bo primanjkljaj prihodnje leto znašal 3,5 odstotka BDP.

Delno: Napovedujejo vrednost nad dovoljeno mejo, a številka 3,5 ni navedena.

Evropska komisija za zdaj ne bo sprožila postopka proti Sloveniji zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja.

Da: Komisija za zdaj ne načrtuje uvedbe postopka.

Evropska unija je Sloveniji odobrila odstopno klavzulo od fiskalnih pravil zaradi obrambnih izdatkov.

Da: EU je odobrila uporabo posebne odstopne klavzule.

Interventni zakon za razvoj Slovenije bi lahko imel negativen javnofinančni učinek do 1,0 odstotka BDP.

Da: Bruselj ocenjuje obremenitev za do odstotek BDP.

Javnofinančni primanjkljaj Slovenije je v lanskem letu znašal 2,5 odstotka BDP.

Da: Lanski primanjkljaj je po podatkih komisije dosegel 2,5 % BDP.

Ministrstvo za finance pozdravlja ugotovitve Evropske komisije glede Slovenije.

Ni omenjeno

Odhajajoča vlada je sprejela ukrepe za znižanje letošnjega primanjkljaja na 2,9 odstotka BDP.

Delno: Vlada ocenjuje, da bi ga lahko znižala na 2,9 % s sprejetimi ukrepi.

Postopek proti Sloveniji bi lahko sprožili jeseni, če ne bodo sprejeti zadostni popravljalni ukrepi.

Da: Komisija bo razmere preverila jeseni; sledijo lahko postopki.

Presežek v letošnjem primanjkljaju je mogoče v celoti pojasniti s povečanjem naložb v obrambo.

Da: Brez obrambnih investicij bi bil pod mejo treh odstotkov BDP.

Slovenija odstopa od poti rasti očiščenih javnofinančnih izdatkov, določene v srednjeročnem načrtu.

Da: Komisija opozarja na hitrejšo rast od srednjeročnega načrta.

Slovenski javnofinančni primanjkljaj bo letos po napovedih presegel mejo 3,0 odstotka BDP.

Da: Bruselj ocenjuje, da bo primanjkljaj dosegel 3,3 odstotka BDP.

Analiza sentimenta

entities

• Evropska komisija
• Slovenija
• Evropska unija
• Andrej Šircelj
• Valdis Dombrovskis
• Ministrstvo za finance
• Bolgarija
• Robert Golob
• Nemčija
• Estonija
• Latvija
• Ekonomsko-finančni odbor
• Svet za Slovenijo

key differences

Andrej Šircelj

Vsi viri so nevtralni, poudarek je le na napovedi rebalansa.

Bolgarija

Le poslovni mediji nevtralno poročajo o začetku postopka.

Ekonomsko-finančni odbor

Le Forbes poroča nevtralno, ostali viri organa ne omenjajo.

Estonija

Le Finance poročajo nevtralno, ostali viri entitete ne omenjajo.

Evropska komisija

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v interpretaciji.

Evropska unija

Vsi viri so nevtralni, a ločijo birokracijo od konkurenčnosti.

Latvija

Le Finance.si jo nevtralno navajajo, ostali viri molčijo.

Ministrstvo za finance

Prevladuje nevtralnost s poudarkom na odobravanju odločitev.

Nemčija

Le Finance.si jo nevtralno navajajo kot državo brez postopka.

Robert Golob

Le RTV poroča nevtralno, ostali viri ga sploh ne omenjajo.

Slovenija

Vsi viri enotno in nevtralno analizirajo javne finance.

Svet za Slovenijo

Večina molči, Forbes nevtralno o aktivaciji klavzule.

Valdis Dombrovskis

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v citiranju funkcije.

source analyses

Dnevnik

Andrej Šircelj

Nevtralno: Citiran glede napovedi rebalansa proračuna.

Bolgarija

Ni omenjeno

Ekonomsko-finančni odbor

Ni omenjeno

Estonija

Ni omenjeno

Evropska komisija

Nevtralno: Podaja ocene in priporočila brez meta-vrednotenja.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu fiskalnih pravil in odobritve klavzule.

Latvija

Ni omenjeno

Ministrstvo za finance

Ni omenjeno

Nemčija

Ni omenjeno

Robert Golob

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu javnofinančnih podatkov in opozoril.

Svet za Slovenijo

Ni omenjeno

Valdis Dombrovskis

Ni omenjeno

Finance.si

Andrej Šircelj

Ni omenjeno

Bolgarija

Nevtralno: Informativna omemba sprožitve postopka.

Ekonomsko-finančni odbor

Ni omenjeno

Estonija

Nevtralno: Informativna omemba v seznamu držav brez postopka.

Evropska komisija

Nevtralno: Poroča o odločitvah in napovedih brez meta-vrednotenja.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v okviru evropskega semestra.

Latvija

Nevtralno: Informativna omemba v seznamu držav brez postopka.

Ministrstvo za finance

Ni omenjeno

Nemčija

Nevtralno: Informativna omemba v seznamu držav brez postopka.

Robert Golob

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu fiskalnih postopkov in napovedi.

Svet za Slovenijo

Ni omenjeno

Valdis Dombrovskis

Ni omenjeno

Forbes Slovenija

Andrej Šircelj

Nevtralno: Citiran glede napovedi rebalansa proračuna.

Bolgarija

Nevtralno: Informativna omemba začetka postopka.

Ekonomsko-finančni odbor

Nevtralno: Omenjen kot organ, čigar mnenje je Komisija preučila.

Estonija

Ni omenjeno

Evropska komisija

Nevtralno: Podaja ocene, priporočila in opozorila brez meta-vrednotenja.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu konkurenčnosti in energetske varnosti.

Latvija

Ni omenjeno

Ministrstvo za finance

Nevtralno: Govorec, ki pozdravlja odločitev Komisije.

Nemčija

Ni omenjeno

Robert Golob

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu javnofinančnega stanja in priporočil.

Svet za Slovenijo

Nevtralno: Omenjen kot organ, ki je aktiviral izstopno klavzulo.

Valdis Dombrovskis

Ni omenjeno

Primorske Novice

Andrej Šircelj

Nevtralno: Omenjen kot bodoči minister, ki napoveduje rebalans proračuna.

Bolgarija

Ni omenjeno

Ekonomsko-finančni odbor

Ni omenjeno

Estonija

Ni omenjeno

Evropska komisija

Nevtralno: Poroča o stanju in podaja strokovne ocene brez meta-vrednotenja.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu fiskalnih pravil in usklajevanja politik.

Latvija

Ni omenjeno

Ministrstvo za finance

Nevtralno: Povzema ugotovitve komisije in jih pozdravlja.

Nemčija

Ni omenjeno

Robert Golob

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot subjekt ekonomskih napovedi in postopkov.

Svet za Slovenijo

Ni omenjeno

Valdis Dombrovskis

Nevtralno: Citiran kot govorec o prihodnjem spremljanju položaja.

RTV Slovenija

Andrej Šircelj

Nevtralno: Omenjen kot verjetni minister, ki napoveduje rebalans.

Bolgarija

Ni omenjeno

Ekonomsko-finančni odbor

Ni omenjeno

Estonija

Ni omenjeno

Evropska komisija

Nevtralno: Poroča o ugotovitvah, napovedih in opozorilih brez vrednotenja.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu fiskalnih pravil in odobritve klavzule.

Latvija

Ni omenjeno

Ministrstvo za finance

Nevtralno: Omenjeno v povezavi z ministrom Boštjančičem.

Nemčija

Ni omenjeno

Robert Golob

Nevtralno: Omenjen v kontekstu odhajajoče vlade in njenih načrtov.

Slovenija

Nevtralno: Obravnavana kot subjekt ekonomskih napovedi in postopkov.

Svet za Slovenijo

Ni omenjeno

Valdis Dombrovskis

Ni omenjeno

STA

Andrej Šircelj

Ni omenjeno

Bolgarija

Ni omenjeno

Ekonomsko-finančni odbor

Ni omenjeno

Estonija

Ni omenjeno

Evropska komisija

Nevtralno: Podaja oceno o primanjkljaju brez meta-vrednotenja.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu pravil in institucij.

Latvija

Ni omenjeno

Ministrstvo za finance

Ni omenjeno

Nemčija

Ni omenjeno

Robert Golob

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot subjekt ekonomskega poročila.

Svet za Slovenijo

Ni omenjeno

Valdis Dombrovskis

Nevtralno: Citiran kot vir informacij o postopkih.

Svet24

Andrej Šircelj

Nevtralno: Omenjen kot prihodnji minister, ki napoveduje rebalans.

Bolgarija

Ni omenjeno

Ekonomsko-finančni odbor

Ni omenjeno

Estonija

Ni omenjeno

Evropska komisija

Nevtralno: Omenjena kot vir ocen, napovedi in opozoril brez vrednotenja.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu odobritve odstopne klavzule.

Latvija

Ni omenjeno

Ministrstvo za finance

Ni omenjeno

Nemčija

Ni omenjeno

Robert Golob

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu javnofinančnih podatkov in postopkov.

Svet za Slovenijo

Ni omenjeno

Valdis Dombrovskis

Nevtralno: Citiran kot govorec o spremljanju razmer brez meta-vrednotenja.

Viri

articles

• article order

  2

  body

  z izjavo komisarja Dombrovskisa v 8. odstavku Bruselj, 03. junija (STA) - Kljub temu da bo slovenski javnofinančni primanjkljaj po napovedih letos presegel mejo 3,0 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), po mnenju Evropske komisije za zdaj ni razlogov za sprožitev postopka zaradi presežnega ...

  language

  slv

  published at

  2026-06-03T12:16:13

  source

  STA

  title

  Bruselj: Za zdaj ni razlogov za sprožitev postopka proti Sloveniji zaradi presežnega primanjkljaja (dopolnjeno)

  url

  https://www.sta.si/3562880/

• article order

  4

  body

  V Bruslju ugotavljajo, da javnofinančni primanjkljaj Slovenije lani ni presegel z evropskimi fiskalnimi pravili določene meje tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), saj je znašal 2,5 odstotka. Za letos pa odhajajoča vlada Roberta Goloba načrtuje primanjkljaj v višini 3,4 odstotka. Glede na spomladansko gospodarsko napoved komisije, objavljeno pred dvema tednoma, pa bo znašal 3,3 odstotka BDP-ja. Prihodnje leto bo po napovedih komisije s 3,5 odstotka BDP-ja še nekoliko višji. Ob tem na Evropski komisiji pojasnjujejo, da je mogoče presežek v letošnjem primanjkljaju v celoti obrazložiti s povečanjem naložb v obrambo, za katere pa je EU-ja Sloveniji odobrila odstopno klavzulo od fiskalnih pravil. Če teh naložb, ki bodo letos po projekcijah Evropske komisije znašale 1,6 odstotka BDP-ja, ne bi upoštevali, bi slovenski javnofinančni primanjkljaj v letu 2026 znašal "le" 2,8 odstotka BDP-ja, so pojasnili in ob tem opozorili na maja sprejeti interventni zakon za razvoj Slovenije, saj bi lahko sprejeti ukrepi imeli v tem letu negativni javnofinančni učinek v višini med 0,5 in 1,0 odstotka BDP-ja. Dodali so, da slovenske oblasti pripravljajo tudi določene varčevalne ukrepe. Trenutno so tako napovedi javnofinančnega položaja Slovenije za leto 2026 po navedbah Bruslja negotove, vključno glede napovedanega primanjkljaja prek tri odstotke BDP-ja in v kolikšni meri je presežek povezan s povečanjem proračunske porabe za obrambo. "Na podlagi te ocene ni razlogov za odprtje postopka v zvezi s presežnim primanjkljajem. (...) Bi pa ga lahko postopek proti Sloveniji sprožili jeseni, če ne bo pravočasno in verodostojno sprejela zadostnih popravljalnih ukrepov," je v poročilu, ki ga je objavila v okviru spomladanskega svežnja evropskega semestra, zapisala Evropska komisija. Odhajajoča vlada je sicer nedavno sprejela ukrepe, s katerimi naj bi letošnji primanjkljaj znižali na 2,9 odstotka BDP-ja. Najverjetnejši prihodnji finančni minister Andrej Šircelj pa je že na ponedeljkovem zaslišanju pred pristojnim parlamentarnim odborom napovedal rebalans letošnjega proračuna. Slovenijo je komisija obenem opozorila na odstopanje od poti rasti očiščenih javnofinančnih izdatkov, določene v nacionalnem srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu za obdobje 2025-28. Glede na izračune komisije so se slovenski izdatki leta 2025 kumulativno povečali za 13,2 odstotkov, letos pa pa naj bi se za 21,3 odstotka. Ob upoštevanju odstopne klavzule zaradi povečanih obrambnih izdatkov je odstopanje lani znašalo 0,3 odstotka BDP, letos pa naj bi 1,2 odstotka BDP-ja. Če se bo tolikšno odstopanje za letošnje leto potrdilo, bi lahko komisija aprila prihodnje leto znova ocenila, ali je treba proti Sloveniji sprožiti postopek zaradi presežnega primanjkljaja. Slovenijo je zato pozvala, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bo rast očiščenih javnofinančnih izdatkov v skladu z načrtom. Boštjančič: Opozorili smo na interventni zakon Minister za finance, ki opravlja tekoče posle, Klemen Boštjančič je pred objavo ocene Evropske komisije, povedal, da ne pričakuje nič posebnega. "V naši komunikaciji z Evropsko komisijo smo bili ves čas transparentno v rokih, podajali smo pojasnila. Tudi po 1. maju sem osebno pisal evropskemu komisarju in mu seveda pojasnil o ukrepih, ki jih je še ta vlada sprejela za to, da proračun stabilizira v okviru planiranega primanjkljaja. Hkrati smo tudi opozorili na interventni zakon, ki ima zaenkrat še negotovo prihodnost, da seveda učinki le tega pa niso upoštevani," je na novinarski konferenci po zadnji seji vlade Roberta Goloba povedal Klemen Boštjančič, ki ne pričakuje kakšnih presenečenj s strani Evropske komisije. "Kot sem napovedoval že zadnjih nekaj tednov oziroma mesecev, bi ta vlada, če bi ostala, absolutno zagotovila, da bi bil proračun v smislu odstotka primanjkljaja takšen, kot je bil planiran, ali nižji," je dodal Boštjančič.

  language

  slv

  published at

  2026-06-03T12:04:38

  source

  RTV Slovenija

  title

  Bruselj ne bo sprožil postopkov proti Sloveniji zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja

  url

  https://www.rtvslo.si/evropska-unija/bruselj-ne-bo-sprozil-postopkov-proti-sloveniji-zaradi-preseznega-javnofinancnega-primanjkljaja/784202

• article order

  5

  body

  "Ugotovili smo, da ni treba začeti postopka proti Sloveniji, Nemčiji, Estoniji, Latviji," so danes glede čezmernega primanjkljaja sporočili iz Bruslja. Evropska komisija je danes v okviru spomladanskega svežnja evropskega semestra odločala o morebitni sprožitvi postopka proti Sloveniji zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja. Izmed držav, o katerih so odločali, so postopek sprožili le proti Bolgariji. EK: Letošnji primanjkljaj zaradi naložb v obrambo Evropska komisija (EK) je v spomladanski napovedi predvidela, da bo slovenski javnofinančni primanjkljaj zaradi močnega povečanja tekoče porabe in velike rasti naložb, ki ju ne bodo spremljali kakšni dodatni ukrepi, tako letos kot prihodnje leto presegel tri odstotke BDP. Tako naj bi letos znašal 3,3 odstotka BDP, prihodnje leto pa poskočil na 3,5 odstotka BDP. Evropska komisija je v tokratnem poročilu zapisala, da je mogoče presežek v letošnjem primanjkljaju v celoti pojasniti s povečanjem naložb v obrambo, za katere pa je Sloveniji odobrila odstopno klavzulo od fiskalnih pravil. Dodajajo še, da je po zgornji gospodarski napovedi vlada sprejela dodatne ukrepe glede primanjkljaja, ki v napovedi niso bili upoštevani. Konec maja je odhajajoča vlada zmanjšala porabo za 133 milijonov evrov v državnem proračunu. S tem naj bi, v kombinaciji s prihranki zdravstvene blagajne in večjimi davčnimi prihodki od napovedanih, izboljšala saldo državnega proračuna za 370 milijonov evrov, tako da bi lahko primanjkljaj sektorja država letos znašal sprva načrtovanih 2,9 odstotka BDP. Kot je znano, naj bi po spontanem scenariju primanjkljaj zrasel na 3,4 odstotka BDP. A čeprav tokrat postopka niso sprožili, komisija vseeno opozarja, da Slovenija ni povsem na zeleni veji. Tako bi lahko postopek proti Sloveniji sprožili jeseni, če ne bo pravočasno sprejela zadostnih popravljalnih ukrepov, je zapisano v poročilu.

  language

  slv

  published at

  2026-06-03T12:45:48

  source

  Finance.si

  title

  Bruselj brez ukrepov proti Sloveniji zaradi čezmernega primanjkljaja

  url

  https://www.finance.si/bruselj-brez-ukrepov-proti-sloveniji-zaradi-cezmernega-primanjkljaja/a/9047984

• article order

  1

  body

  Kljub temu da bo slovenski javnofinančni primanjkljaj po napovedih letos presegel mejo 3,0 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), po mnenju Evropske komisije za zdaj ni razlogov za sprožitev postopka zaradi presežnega primanjkljaja proti Sloveniji. Bi se pa to lahko zgodilo jeseni, če slovenska vlada ne bo sprejela ustreznih ukrepov. Kot ugotavljajo v Bruslju, javnofinančni primanjkljaj Slovenije lani ni presegel z evropskimi fiskalnimi pravili določene meje 3,0 odstotka BDP, saj je znašal 2,5 odstotka. Za letos medtem odhajajoča vlada načrtuje primanjkljaj v višini 3,4 odstotka, glede na spomladansko gospodarsko napoved komisije, objavljeno pred dvema tednoma, pa bo znašal 3,3 odstotka BDP. Prihodnje leto bo po napovedih komisije s 3,5 odstotka BDP še nekoliko višji. Ob tem na Evropski komisiji pojasnjujejo, da je mogoče presežek v letošnjem primanjkljaju v celoti obrazložiti s povečanjem naložb v obrambo, za katere pa je EU Sloveniji odobrila odstopno klavzulo od fiskalnih pravil. Če teh naložb, ki bodo letos po projekcijah komisije znašale 1,6 odstotka BDP, ne bi upoštevali, bi slovenski javnofinančni primanjkljaj v letu 2026 znašal "le" 2,8 odstotka BDP, so pojasnili. Obenem so opozorili na maja sprejeti interventni zakon za razvoj Slovenije, ukrepi iz katerega bi lahko imeli v tem letu negativni javnofinančni učinek v višini med 0,5 in 1,0 odstotka BDP. Dodali so, da slovenske oblasti pripravljajo tudi določene varčevalne ukrepe. Trenutno so tako napovedi javnofinančnega položaja Slovenije za leto 2026 po navedbah Bruslja negotove, vključno glede napovedanega primanjkljaja prek 3,0 odstotka BDP in v kolikšni meri je presežek povezan s povečanjem proračunske porabe za obrambo. "V luči te ocene komisija meni, da ni razlogov za odprtje postopka v zvezi s presežnim primanjkljajem. (...) Bi pa lahko postopek proti Sloveniji sprožili jeseni, če ne bo pravočasno in verodostojno sprejela zadostnih popravljalnih ukrepov," je v poročilu, ki ga je objavila v okviru spomladanskega svežnja evropskega semestra, zapisala Evropska komisija. Odhajajoča vlada je sicer nedavno sprejela ukrepe, s katerimi naj bi letošnji primanjkljaj znižali na 2,9 odstotka BDP. Najverjetnejši bodoči finančni minister Andrej Šircelj pa je že na ponedeljkovem zaslišanju pred pristojnim parlamentarnim odborom napovedal rebalans letošnjega proračuna. Slovenijo je komisija obenem opozorila na odstopanje od poti rasti očiščenih javnofinančnih izdatkov, določene v nacionalnem srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu za obdobje 2025-28. Glede na izračune komisije so se slovenski izdatki leta 2025 kumulativno povečali za 13,2 odstotkov, letos pa pa naj bi se za 21,3 odstotka. Ob upoštevanju odstopne klavzule zaradi povečanih obrambnih izdatkov je odstopanje lani znašalo 0,3 odstotka BDP, letos pa naj bi 1,2 odstotka BDP. Če se bo tolikšno odstopanje za letošnje leto potrdilo, bi lahko komisija aprila prihodnje leto znova ocenila, ali je treba proti Sloveniji sprožiti postopek zaradi presežnega primanjkljaja. Slovenske oblasti je zato pozvala, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bo rast očiščenih javnofinančnih izdatkov v skladu z načrtom. Obenem naj okrepi porabo za obrambo, pri čemer naj zagotovi učinkovitost potrošnje in proračun postopoma prilagodi ohranitvi strukturno višjih obrambnih izdatkov. Sloveniji komisija v okviru spomladanskega svežnja evropskega semestra, ki je namenjen usklajevanju ekonomskih in javnofinančnih politik v EU, priporoča še, naj bodo ukrepi za omilitev posledic energetske krize začasni in namenjeni zaščiti najbolj ranljivih gospodinjstev in podjetij. Slovenija bi morala poleg tega po mnenju komisije poenostaviti pravila in zmanjšati administrativno breme za podjetja.

  language

  slv

  published at

  2026-06-03T12:16:53

  source

  Dnevnik

  title

  Bruselj za zdaj ne bo sprožil postopka proti Sloveniji zaradi presežnega primanjkljaja

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/svet/bruselj-za-zdaj-ne-bo-sprozil-postopka-proti-sloveniji-zaradi-preseznega-primanjkljaja-2806691/

• article order

  7

  body

  Čeprav odhajajoča vlada pravi, da je država v bistveno boljši kondiciji, kot pred štirimi leti, slovenski javnofinančni primanjkljaj letos znova presega mejo treh odstotkov BDP. Evropska komisija sicer za zdaj ne načrtuje uvedbe postopka zaradi presežnega primanjkljaja, piše tiskovna agencija. A v Bruslju opozarjajo, da bi se njihova presoja lahko spremenila že v drugi polovici leta, če država ne bo sprejela dodatnih ukrepov za izboljšanje javnofinančne slike. Ostali znotraj fiskalnih omejitev Lanski primanjkljaj je po podatkih komisije dosegel 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda, kar pomeni, da je Slovenija ostala znotraj evropskih fiskalnih omejitev. Letos naj bi se stanje poslabšalo. Medtem ko je vlada načrtovala primanjkljaj v višini 3,4 odstotka BDP, v Bruslju ocenjujejo, da bo dosegel 3,3 odstotka. Tudi za prihodnje leto napovedujejo vrednost nad dovoljeno mejo. Pomemben del letošnjega povečanja primanjkljaja je povezan z višjimi obrambnimi izdatki. Evropska unija je Sloveniji zaradi teh vlaganj odobrila uporabo posebne odstopne klavzule, zato se del povečane porabe pri oceni skladnosti s fiskalnimi pravili upošteva drugače. Po izračunih komisije bi bil primanjkljaj brez obrambnih investicij pod mejo treh odstotkov BDP. Na ocene vplivajo tudi posledice interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki bi lahko po ocenah Bruslja letos javne finance dodatno obremenil za do odstotek BDP. Hkrati država pripravlja tudi ukrepe za omejevanje porabe, zato komisija ocenjuje, da je trenutno prezgodaj za dokončno presojo, navaja tiskovna agencija. Zaradi negotovosti glede dejanskega obsega primanjkljaja in učinkov napovedanih ukrepov Evropska komisija za zdaj ne vidi zadostnih razlogov za sprožitev postopka. Vseeno pa opozarja, da bo razmere ponovno preverila jeseni. Če Slovenija do takrat ne bo predstavila prepričljivih korektivnih ukrepov, bi lahko sledili nadaljnji postopki. Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je poudaril, da bo Bruselj razvoj dogodkov pozorno spremljal in novo oceno pripravil v okviru jesenskega evropskega semestra. Slovenska vlada medtem ocenjuje, da bi lahko s sprejetimi ukrepi letošnji primanjkljaj znižala na 2,9 odstotka BDP. Prihodnji finančni minister Andrej Šircelj je že napovedal pripravo rebalansa državnega proračuna. Komisija je Slovenijo opozorila tudi na hitrejšo rast javnofinančnih izdatkov od tiste, ki jo predvideva srednjeročni fiskalni načrt. Po njihovih ocenah odstopanje letos dosega približno 1,2 odstotka BDP, tudi po upoštevanju izjem za obrambno porabo. V Bruslju zato pričakujejo dodatne ukrepe za zajezitev rasti izdatkov in zagotovitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Med priporočili ostajajo tudi učinkovito financiranje obrambnih potreb, bolj ciljno usmerjena pomoč zaradi visokih cen energije ter zmanjšanje administrativnih ovir, s katerimi se soočajo podjetja.

  language

  slv

  published at

  2026-06-03T13:06:57

  source

  Svet24

  title

  Slovenija za zdaj še ni na črnem seznamu Bruslja

  url

  https://svet24.si/novice/finance/bruselj-primanjkljaj-slovenija-fiskalna-pravila-1903801

• article order

  3

  body

  Kljub temu da bo slovenski javnofinančni primanjkljaj po napovedih letos presegel mejo 3,0 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), po mnenju Evropske komisije za zdaj ni razlogov za sprožitev postopka zaradi presežnega primanjkljaja proti Sloveniji. Bi se pa to lahko zgodilo jeseni, če slovenska vlada ne bo sprejela ustreznih ukrepov. BRUSELJ > Kot ugotavljajo v Bruslju, javnofinančni primanjkljaj Slovenije lani ni presegel z evropskimi fiskalnimi pravili določene meje 3,0 odstotka BDP, saj je znašal 2,5 odstotka. Za letos medtem odhajajoča vlada načrtuje primanjkljaj v višini 3,4 odstotka, glede na spomladansko gospodarsko napoved komisije, objavljeno pred dvema tednoma, pa bo znašal 3,3 odstotka BDP. Prihodnje leto bo po napovedih komisije s 3,5 odstotka BDP še nekoliko višji. Ob tem na Evropski komisiji pojasnjujejo, da je mogoče presežek v letošnjem primanjkljaju v celoti obrazložiti s povečanjem naložb v obrambo, za katere pa je EU Sloveniji odobrila odstopno klavzulo od fiskalnih pravil. Če teh naložb, ki bodo letos po projekcijah komisije znašale 1,6 odstotka BDP, ne bi upoštevali, bi slovenski javnofinančni primanjkljaj v letu 2026 znašal "le" 2,8 odstotka BDP, so pojasnili. Obenem so opozorili na maja sprejeti interventni zakon za razvoj Slovenije, ukrepi iz katerega bi lahko imeli v tem letu negativni javnofinančni učinek v višini med 0,5 in 1,0 odstotka BDP. Dodali so, da slovenske oblasti pripravljajo tudi določene varčevalne ukrepe. Bruselj: Napovedi javnofinančnega položaja Slovenije za leto 2026 negotove Trenutno so tako napovedi javnofinančnega položaja Slovenije za leto 2026 po navedbah Bruslja negotove, vključno glede napovedanega primanjkljaja prek 3,0 odstotka BDP in v kolikšni meri je presežek povezan s povečanjem proračunske porabe za obrambo. "V luči te ocene komisija meni, da ni razlogov za odprtje postopka v zvezi s presežnim primanjkljajem. (...) Bi pa lahko postopek proti Sloveniji sprožili jeseni, če ne bo pravočasno in verodostojno sprejela zadostnih popravljalnih ukrepov," je v poročilu, ki ga je objavila v okviru spomladanskega svežnja evropskega semestra, zapisala Evropska komisija. Na ministrstvu za finance so v sporočilu za javnost, v katerem so povzeli vsebino spomladanskega svežnja evropskega semestra za Slovenijo in celotno EU, zapisali, da ugotovitve Evropske komisije za Slovenijo pozdravljajo. Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je medtem v odgovoru na vprašanje STA napovedal, da bodo še naprej pozorno spremljali javnofinančni položaj v Sloveniji in ga v okviru jesenskega svežnja evropskega semestra znova ocenili. Jesenski sveženj komisija običajno objavi oktobra oziroma novembra. Šircelj že napovedal rebalans letošnjega proračuna Odhajajoča vlada je sicer nedavno sprejela ukrepe, s katerimi naj bi letošnji primanjkljaj znižali na 2,9 odstotka BDP. Najverjetnejši bodoči finančni minister Andrej Šircelj pa je že na ponedeljkovem zaslišanju pred pristojnim parlamentarnim odborom napovedal rebalans letošnjega proračuna. Slovenijo je komisija obenem opozorila na odstopanje od poti rasti očiščenih javnofinančnih izdatkov, določene v nacionalnem srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu za obdobje 2025-28. Glede na izračune komisije so se slovenski izdatki leta 2025 kumulativno povečali za 13,2 odstotkov, letos pa pa naj bi se za 21,3 odstotka. Ob upoštevanju odstopne klavzule zaradi povečanih obrambnih izdatkov je odstopanje lani znašalo 0,3 odstotka BDP, letos pa naj bi 1,2 odstotka BDP. Če se bo tolikšno odstopanje za letošnje leto potrdilo, bi lahko komisija aprila prihodnje leto znova ocenila, ali je treba proti Sloveniji sprožiti postopek zaradi presežnega primanjkljaja. Slovenske oblasti je zato pozvala, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bo rast očiščenih javnofinančnih izdatkov v skladu z načrtom. Obenem naj okrepi porabo za obrambo, pri čemer naj zagotovi učinkovitost potrošnje in proračun postopoma prilagodi ohranitvi strukturno višjih obrambnih izdatkov. Sloveniji komisija v okviru spomladanskega svežnja evropskega semestra, ki je namenjen usklajevanju ekonomskih in javnofinančnih politik v EU, priporoča še, naj bodo ukrepi za omilitev posledic energetske krize začasni in namenjeni zaščiti najbolj ranljivih gospodinjstev in podjetij. Slovenija bi morala poleg tega po mnenju komisije poenostaviti pravila in zmanjšati administrativno breme za podjetja.

  language

  slv

  published at

  2026-06-03T14:10:32

  source

  Primorske Novice

  title

  Bruselj: Za zdaj ni razlogov za sprožitev postopka proti Sloveniji zaradi presežnega primanjkljaja

  url

  https://primorske.svet24.si/slovenija/bruselj-za-zdaj-ni-razlogov-za-sprozitev-postopka-proti-sloveniji-zaradi-preseznega-primanjkljaja

• article order

  10

  body

  Evropska komisija za zdaj zoper Slovenijo ni predlagala postopka presežnega primanjkljaja. To pa bi lahko storila jeseni, če Slovenija do takrat ne bo sprejela zadostnih korektivnih ukrepov. Na ministrstvu za finance so odločitev pozdravili. Evropska komisija je danes predstavila spomladanski sveženj evropskega semestra, v okviru katerega je med drugim ocenila javnofinančno stanje držav članic in podala priporočila na področju gospodarske, fiskalne in socialne politike. Slovenija je konec aprila v Bruselj poslala letno poročilo o napredku 2026, v katerem ugotavlja, da bi lahko proračunski primanjkljaj ob koncu leta znašal 3,4 odstotka BDP, kar presega maastrichtski kriterij, ki luknjo v državni blagajni omejuje na tri odstotke. Tudi Evropska komisija je v poročilu ugotovila, da Slovenija ne izpolnjuje kriterija primanjkljaja, in navedla, da je Svet za Slovenijo aktiviral nacionalno izstopno klavzulo, ki državam članicam omogoča, da začasno odstopajo od proračunskih zahtev. Namenjena je predvsem kritju povečanja obrambnih izdatkov. V Bruslju glede tega še ugotavljajo, da je primanjkljaj v celoti pojasnjen s povečanjem obrambnih izdatkov. Bruselj je že pred dvema tednoma ocenil, da bo slovenski javnofinančni primanjkljaj letos znašal 3,3 odstotka BDP, v letu 2027 pa 3,5 odstotka BDP. Negotovost interventnega zakona Evropska komisija po preučitvi mnenja Ekonomsko-finančnega odbora meni, da v tej fazi ni razloga za začetek postopka presežnega primanjkljaja zoper Slovenijo in ga tako ni predlagala, vendar poudarja, da ostaja precejšnja negotovost glede fiskalnih napovedi za leto 2026. Ta izvira iz zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, sprejetega 11. maja, ki naj bi po ocenah Komisije proračun letos obremenil za med 0,5 in enim odstotkom BDP. "Pričakuje se, da večina (interventnih, op. a.) ukrepov ne bo začasnih in da bodo povečali primanjkljaj v letu 2026 in pozneje. V odgovor na to odhajajoča vlada pripravlja številne varčevalne ukrepe," so zapisali v poročilu. Ministrstvo za finance je Bruselj že prejšnji mesec obvestilo o ukrepih, s katerimi naj bi letos v proračunu privarčevali okoli 370 milijonov evrov. Komisija je še dodala, da se varčevalni ukrepi zaradi negotovosti njihovega obsega in uveljavitve na tej stopnji pri presoji niso upoštevali. "Če ne bodo sprejeti zadostni korektivni ukrepi na verodostojen in pravočasen način, lahko to jeseni privede do začetka postopka presežnega primanjkljaja za Slovenijo," so opozorili. Jesenska presoja skladnosti javnofinančnega položaja članic bo praviloma konec novembra. Na ministrstvu za finance so odločitev Evropske komisije o tem, da sprožitev postopka presežnega primanjkljaja za zdaj ni potrebna, pozdravili. Šircelj že napovedal rebalans proračuna Najverjetnejši novi finančni minister Andrej Šircelj je ta teden na zaslišanju v DZ napovedal rebalans letošnjega proračuna, katerega cilj bo primanjkljaj spraviti v okvirje, ki jih določa Evropska komisija. "Vsak ukrep bom presojal s tega vidika. Koliko bom uspešen, boste videli," je dejal. Postopek presežnega primanjkljaja praviloma pomeni več nadzora Bruslja nad javnimi financami države in dodatno poročanje, obenem pa lahko poslabša ugled države na finančnih trgih in potencialno podraži zadolževanje. Komisija trenutno vodi postopek zoper deset držav članic. Danes je napovedala še začetek postopka zoper Bolgarijo in odpravo postopka zoper Malto. Katera priporočila so izdali za Slovenijo Komisija je v spomladanskem svežnju pozvala države članice, naj sprejmejo ukrepe politike za okrepitev konkurenčnosti EU. V ta namen Sloveniji priporoča, naj: * ponovno uravnoteži obdavčitev z davčnimi viri, ki podpirajo gospodarsko rast, in hkrati izboljša učinkovitost javne porabe, da bi z isto porabo dosegli več in zmanjšali fiskalne izzive; * zagotovi kontinuiteto reform in naložb, ki se izvajajo v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, ter ohrani zagon pri izvajanju v okviru programov kohezijske politike; * poenostavi predpise in zmanjša upravno breme za podjetja, da se zmanjšajo omejitve za poslovanje; * izboljša dostop do financiranja za mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) ter hitro rastoča podjetja, da se spodbudijo naložbe v inovacije in dolgoročna konkurenčnost; * pospeši uvajanje obnovljivih virov energije in okrepi infrastrukturo za njihovo distribucijo, da se zmanjša odvisnost od uvoženih fosilnih goriv; * spodbuja elektrifikacijo in digitalizacijo prometnega sektorja ter usmeri naložbe v trajnostni promet; * krepi odpornost proti podnebnim spremembam in odpornost v zvezi z vodo za soočanje z veliko ranljivostjo in izpostavljenostjo podnebnim tveganjem; * obravnava pomanjkanje delovne sile z boljšim zagotavljanjem in pridobivanjem spretnosti in kompetenc zaradi stalnega pomanjkanja delovne sile ter neskladja med ponudbo spretnosti in povpraševanjem po njih. "Slovenija je stabilna, vendar bo prihodnost odvisna od produktivnosti, zelenih naložb in pametnejše porabe. Fiskalne obete je treba skrbno spremljati," so še opozorili. Odstopanje od fiskalnih pravil tudi za energetiko Evropska komisija na današnji tiskovni konferenci še sporočila, da se bo omenjena nacionalna izstopna klavzula, ki velja za obrambne izdatke, razširila tudi na področje energetike. Omejeno odstopanje od fiskalnih pravil bo tako državam članicam omogočeno pri ukrepih, namenjenih krepitvi evropske energetske varnosti in pospešitvi razogljičenja, na primer za obsežne naložbe v energetska omrežja, umeščanje obnovljivih virov energije ter podporo gospodinjstvom in podjetjem pri zmanjševanju odvisnosti od fosilnih goriv. Razpravo o tem, kateri ukrepi se bodo na koncu upoštevali, bodo z državami članicami opravili v prihodnjih tednih, je poročala STA.

  language

  slv

  published at

  2026-06-03T21:24:29

  source

  Forbes Slovenija

  title

  Bruselj Sloveniji pogledal skozi prste, ministrstvo za finance zadovoljno

  url

  https://forbes.n1info.si/novice/bruselj-sloveniji-pogledal-skozi-prste-a-je-jasen-ukrepajte-do-jeseni/

source scope

analyzed source count

7

omitted articles

omitted source count

0

total source count

7