MedVrsticami

Spominska slovesnost v Kočevskem rogu za žrtve povojnih pobojev 6.6.2026

Analiziranih 9 virov Slovenščina

V Kočevskem rogu je pri breznu pod Macesnovo gorico potekala tradicionalna spominska slovesnost za žrtve povojnega revolucionarnega nasilja, ki se je je udeležilo okoli 1.500 ljudi. Osrednja dogodka sta bila spominska maša, ki jo je vodil predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, in kulturni program z nagovorom nekdanjega ustavnega sodnika Klemna Jakliča. Slovesnost je bila letos prvič organizirana neposredno ob morišču, kjer so izkopali posmrtne ostanke približno 3.450 žrtev. Govorniki so poudarili pomen resnice, dostojnega pokopa in sprave. Škof Saje je pozdravil novo zakonodajo, ki omogoča pokop žrtev na ljubljanskih Žalah, medtem ko je Klemen Jaklič dogajanje označil za zločin proti človečnosti oziroma 'slovenski holokavst'. Dogodka so se udeležili visoki politični predstavniki, vključno s predsednikom vlade Janezom Janšo, medtem ko se predsednica republike Nataša Pirc Musar slovesnosti ni udeležila, je pa v njenem imenu venec položila garda Slovenske vojske.

Infografika

image url: /static/img/infographics/slv-125469_sl_c08d3125ed70c000.webp

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	Nova24TV	Dnevnik	Domovina	Slovenske Novice	Svet24	dolenjskilist	Reporter
Novela zakona o prikritih vojnih grobiščih omogoča pokop žrtev na ljubljanskih Žalah.	Viri se razlikujejo v potrditvi Žal kot specifične lokacije.	Delno: Saje pozdravlja novelo, ki omogoča pokop pobitih.	Delno: Omenja zakon kot korak k pokopu, ne pa specifične lokacije Žale.	Delno: Omenjen je zakon o pokopu, lokacija Žale pa v tem delu ne.	Da: Članek navaja, da novela zakona omogoča pokop na Žalah.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da novela zakona omogoča pokop na Žalah.	Da: Članek navaja, da novela zakona omogoča pokop na Žalah.	Delno: Omenjena je novela zakona, a lokacija Žale ni izrecno navedena.	Delno: Omenjen je zakon o prikritih grobiščih, ne pa lokacija Žale.
V breznu pod Macesnovo gorico so izkopali posmrtne ostanke približno 3450 žrtev, pretežno slovenskega rodu.	Desni viri navajajo številke, levi in splošni so zadržani.	Ni omenjeno	Delno: Omenja usmrtitve pod Macesnovo gorico, ne pa točnega števila.	Da: Besedilo navaja točno to število in poreklo žrtev.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja 3.450 žrtev in mučeništvo Slovencev.	Delno: Omenja brezno pod Macesnovo gorico in številne usmrčene.	Delno: Omenja brezno pod Macesnovo gorico in pobite, ne pa števila.	Da: Besedilo navaja 3.450 večinoma slovenskih žrtev.	Ni omenjeno
Nujen pogoj za narodno spravo je spoznanje resnice o preteklosti.	Večina potrjuje, STA molči, Nova24/Domovina pa sta zadržani.	Not Mentioned	Da: Saje je izpostavil spoznanje resnice kot nujen pogoj za spravo.	Delno: Udeleženci poudarjajo pomen poznavanja zgodovinskih dejstev.	Da: Saje je poudaril, da je pogoj za spravo resnica.	Delno: Saje poudarja, da prihodnosti ni brez resnice in da ta osvetljuje preteklost.	Da: Saje poudarja, da je spoznanje resnice nujen pogoj za spravo.	Da: Saje je izpostavil resnico kot nujen pogoj za spravo.	Da: Jaklič je prepričan, da sprave ne more biti brez resnice.	Da: Saje je resnico izpostavil kot nujen pogoj za spravo.
Sprava je duhovna pot očiščenja spomina in ozdravljanja ran, ne le politični projekt.	Večina citira dobesedno, STA molči, lokalni viri pa povzemajo.	Ni omenjeno	Da: Saje je spravo opisal kot duhovno pot očiščenja in ozdravljanja.	Delno: Omenjena so vprašanja spomina, sprave in ozdravljanja ran.	Da: Saje je spravo opisal kot duhovno pot očiščenja in ozdravljanja.	Da: Saje dobesedno navaja, da je sprava več kot politični projekt.	Da: Saje opisuje spravo kot duhovno pot in ne le politični projekt.	Da: Saje je spravo opisal točno s temi besedami.	Delno: Saje govori o odpiranju src za mir in prihodnost naroda.	Da: Saje je spravo opisal natanko s temi besedami.
Država bi morala uradno priznati, da je komunizem zagrešil enega najhujših zločinov proti človečnosti.	Viri se ločijo po pripisu citata Jakliču ali Janši.	Ni omenjeno	Da: Jaklič je ocenil, da bi država to morala uradno priznati.	Delno: Janša poziva k jasni obsodbi vseh zločinov totalitarnih režimov.	Da: Jaklič je ocenil, da bi država to morala uradno priznati.	Ni omenjeno	Da: Jaklič je ocenil, da bi država to morala uradno priznati.	Da: To je bila Jakličeva ocena o potrebnem ukrepanju države.	Delno: Jaklič poziva k uradni obsodbi in zavrženju totalitarne simbolike.	Da: To je bila Jakličeva ocena o dolžnosti države.
Klemen Jaklič trdi, da so bili poboji del premišljeno organiziranega obračuna s političnimi nasprotniki.	Desni viri citirajo načrtnost, levi molčijo ali omilijo.	Ni omenjeno	Delno: Omenja izvedbo s strani oblasti in kršitve prava, ne pa dobesedno.	Da: Članek neposredno povzema Jakličeve besede o načrtnem obračunu.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Navaja, da jih je izvedla komunistična oblast brez sodbe.	Delno: Omenja zločin komunistične oblasti, ne pa dobesedno teh besed.	Da: Opisal je organizirano sistematično čiščenje nasprotnikov.	Delno: Omeni, da jih je izvedla komunistična oblast brez sodbe.
Varuhinja človekovih pravic opozarja, da država ne sme ostati le pri zakonih, ampak mora zagotoviti njihovo izvedbo.	Le Dnevnik in Reporter citirata, drugi le prisotnost ali molk.	Ni omenjeno	Delno: Varuhinja je bila prisotna, njena specifična izjava pa ni citirana.	Ni omenjeno	Da: Varuhinja je opozorila, da država mora zagotoviti izvedbo zakonov.	Ni omenjeno	Delno: Varuhinja je bila prisotna, a njena izjava ni citirana.	Delno: Varuhinja je prisotna, a njene izjave niso citirane.	Delno: Varuhinja je bila prisotna, a njena izjava ni citirana.	Da: Drenik Bavdek je poudarila nujnost uresničevanja v praksi.
Andrej Saje trdi, da narod, ki spoštljivo poskrbi za pokojne, krepi temelje medsebojnega zaupanja.	Večina potrjuje, STA molči, Nova24TV pa izpušča zaupanje.	Ni omenjeno	Da: Saje je izjavil, da to krepi temelje spoštovanja in zaupanja.	Delno: Saje govori o dostojanstvu in kulturi, ne pa izrecno o zaupanju.	Da: Saje je dejal, da to krepi temelje spoštovanja in zaupanja.	Da: Saje pravi, da to krepi temelje medsebojnega spoštovanja in zaupanja.	Da: Saje je to izrecno izjavil v svojem nagovoru.	Da: Saje je to izrecno izjavil v svojem nagovoru.	Da: Saje navaja, da to krepi temelje spoštovanja in zaupanja.	Da: Saje je to izrecno izpostavil v svojem nagovoru.
Pravica do groba in dostojnega pokopa je po nauku Cerkve temeljno znamenje človeške kulture.	Večina potrjuje citat; STA molči, Dolenjski list pa posploši.	Ni omenjeno	Da: Saje navaja, da Cerkev uči o tem kot o temeljnem znamenju kulture.	Da: Saje neposredno citira nauk Cerkve o tem znamenju kulture.	Da: Saje citira nauk Cerkve o spoštovanju pokojnih kot znamenju kulture.	Da: Saje citira nauk Cerkve o spoštovanju pokojnih kot znamenju kulture.	Da: Saje navaja, da Cerkev uči o tem kot o temeljnem znamenju kulture.	Da: Saje navaja, da Cerkev uči o tem kot o temeljnem znamenju kulture.	Delno: Saje omenja pravico do groba kot vprašanje dostojanstva in vere.	Da: Saje navaja, da Cerkev uči o tem kot o znamenju kulture.
Povojni poboji so bili po mnenju Klemna Jakliča zločin proti človečnosti in slovenski holokavst.	Desni in splošni viri citirajo, STA in Domovina molčita.	Ni omenjeno	Da: Jaklič je poboje označil za zločin proti človečnosti in holokavst.	Da: Naslov in vsebina citirata Jakliča o slovenskem holokavstu.	Delno: Jaklič omenja zločin proti človeštvu in najtemnejši odklon.	Ni omenjeno	Da: Jaklič je poboje označil za zločin in slovenski holokavst.	Da: Jaklič je poboje označil za zločin proti človečnosti in holokavst.	Da: Jaklič je poboje označil za slovenski holokavst in zločin.	Da: Jaklič je poboje označil s tema dvema izrazoma.
Povojni poboji so bili v nasprotju z ženevskimi konvencijami in mednarodnim pravom.	Desni in splošni viri citirajo Jakliča, levi pa molčijo.	Ni omenjeno	Da: Jaklič je poudaril kršitve ženevskih konvencij in mednarodnega prava.	Da: Jaklič izrecno navaja kršitve ženevskih konvencij in prava.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Jaklič navaja kršitve ženevskih konvencij in mednarodnega prava.	Da: Jaklič je poudaril kršitev ženevskih konvencij in mednarodnega prava.	Delno: Jaklič navaja, da pri pomorih ni bilo oziranja na pravo.	Da: Jaklič je poudaril, da so bili poboji v nasprotju s temi pravili.
Zoran Janković nasprotuje pokopu posmrtnih ostankov žrtev iz prikritih grobišč na Žalah.	Le Dnevnik poroča o nasprotovanju, ostali viri molčijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Omenjeno je nasprotovanje župana Zorana Jankovića.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Nujen pogoj za narodno sprava je spoznanje resnice o preteklosti.	Vsi viri trditev popolnoma prezrejo; razlik v poročanju ni.	Ni omenjeno	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned

claims

Novela zakona o prikritih vojnih grobiščih omogoča pokop žrtev na ljubljanskih Žalah.
V breznu pod Macesnovo gorico so izkopali posmrtne ostanke približno 3450 žrtev, pretežno slovenskega rodu.
Nujen pogoj za narodno spravo je spoznanje resnice o preteklosti.
Sprava je duhovna pot očiščenja spomina in ozdravljanja ran, ne le politični projekt.
Država bi morala uradno priznati, da je komunizem zagrešil enega najhujših zločinov proti človečnosti.
Klemen Jaklič trdi, da so bili poboji del premišljeno organiziranega obračuna s političnimi nasprotniki.
Varuhinja človekovih pravic opozarja, da država ne sme ostati le pri zakonih, ampak mora zagotoviti njihovo izvedbo.
Andrej Saje trdi, da narod, ki spoštljivo poskrbi za pokojne, krepi temelje medsebojnega zaupanja.
Pravica do groba in dostojnega pokopa je po nauku Cerkve temeljno znamenje človeške kulture.
Povojni poboji so bili po mnenju Klemna Jakliča zločin proti človečnosti in slovenski holokavst.
Povojni poboji so bili v nasprotju z ženevskimi konvencijami in mednarodnim pravom.
Zoran Janković nasprotuje pokopu posmrtnih ostankov žrtev iz prikritih grobišč na Žalah.
Nujen pogoj za narodno sprava je spoznanje resnice o preteklosti.

key differences

Andrej Saje trdi, da narod, ki spoštljivo poskrbi za pokojne, krepi temelje medsebojnega zaupanja.: Večina potrjuje, STA molči, Nova24TV pa izpušča zaupanje.
Država bi morala uradno priznati, da je komunizem zagrešil enega najhujših zločinov proti človečnosti.: Viri se ločijo po pripisu citata Jakliču ali Janši.
Klemen Jaklič trdi, da so bili poboji del premišljeno organiziranega obračuna s političnimi nasprotniki.: Desni viri citirajo načrtnost, levi molčijo ali omilijo.
Novela zakona o prikritih vojnih grobiščih omogoča pokop žrtev na ljubljanskih Žalah.: Viri se razlikujejo v potrditvi Žal kot specifične lokacije.
Nujen pogoj za narodno sprava je spoznanje resnice o preteklosti.: Vsi viri trditev popolnoma prezrejo; razlik v poročanju ni.
Nujen pogoj za narodno spravo je spoznanje resnice o preteklosti.: Večina potrjuje, STA molči, Nova24/Domovina pa sta zadržani.
Povojni poboji so bili po mnenju Klemna Jakliča zločin proti človečnosti in slovenski holokavst.: Desni in splošni viri citirajo, STA in Domovina molčita.
Povojni poboji so bili v nasprotju z ženevskimi konvencijami in mednarodnim pravom.: Desni in splošni viri citirajo Jakliča, levi pa molčijo.
Pravica do groba in dostojnega pokopa je po nauku Cerkve temeljno znamenje človeške kulture.: Večina potrjuje citat; STA molči, Dolenjski list pa posploši.
Sprava je duhovna pot očiščenja spomina in ozdravljanja ran, ne le politični projekt.: Večina citira dobesedno, STA molči, lokalni viri pa povzemajo.
V breznu pod Macesnovo gorico so izkopali posmrtne ostanke približno 3450 žrtev, pretežno slovenskega rodu.: Desni viri navajajo številke, levi in splošni so zadržani.
Varuhinja človekovih pravic opozarja, da država ne sme ostati le pri zakonih, ampak mora zagotoviti njihovo izvedbo.: Le Dnevnik in Reporter citirata, drugi le prisotnost ali molk.
Zoran Janković nasprotuje pokopu posmrtnih ostankov žrtev iz prikritih grobišč na Žalah.: Le Dnevnik poroča o nasprotovanju, ostali viri molčijo.

source analyses

Dnevnik

Andrej Saje trdi, da narod, ki spoštljivo poskrbi za pokojne, krepi temelje medsebojnega zaupanja.: Da: Saje je dejal, da to krepi temelje spoštovanja in zaupanja.
Država bi morala uradno priznati, da je komunizem zagrešil enega najhujših zločinov proti človečnosti.: Da: Jaklič je ocenil, da bi država to morala uradno priznati.
Klemen Jaklič trdi, da so bili poboji del premišljeno organiziranega obračuna s političnimi nasprotniki.: Ni omenjeno
Novela zakona o prikritih vojnih grobiščih omogoča pokop žrtev na ljubljanskih Žalah.: Da: Članek navaja, da novela zakona omogoča pokop na Žalah.
Nujen pogoj za narodno spravo je spoznanje resnice o preteklosti.: Da: Saje je poudaril, da je pogoj za spravo resnica.
Povojni poboji so bili po mnenju Klemna Jakliča zločin proti človečnosti in slovenski holokavst.: Delno: Jaklič omenja zločin proti človeštvu in najtemnejši odklon.
Povojni poboji so bili v nasprotju z ženevskimi konvencijami in mednarodnim pravom.: Ni omenjeno
Pravica do groba in dostojnega pokopa je po nauku Cerkve temeljno znamenje človeške kulture.: Da: Saje citira nauk Cerkve o spoštovanju pokojnih kot znamenju kulture.
Sprava je duhovna pot očiščenja spomina in ozdravljanja ran, ne le politični projekt.: Da: Saje je spravo opisal kot duhovno pot očiščenja in ozdravljanja.
V breznu pod Macesnovo gorico so izkopali posmrtne ostanke približno 3450 žrtev, pretežno slovenskega rodu.: Ni omenjeno
Varuhinja človekovih pravic opozarja, da država ne sme ostati le pri zakonih, ampak mora zagotoviti njihovo izvedbo.: Da: Varuhinja je opozorila, da država mora zagotoviti izvedbo zakonov.
Zoran Janković nasprotuje pokopu posmrtnih ostankov žrtev iz prikritih grobišč na Žalah.: Da: Omenjeno je nasprotovanje župana Zorana Jankovića.

Domovina

Andrej Saje trdi, da narod, ki spoštljivo poskrbi za pokojne, krepi temelje medsebojnega zaupanja.: Da: Saje pravi, da to krepi temelje medsebojnega spoštovanja in zaupanja.
Država bi morala uradno priznati, da je komunizem zagrešil enega najhujših zločinov proti človečnosti.: Ni omenjeno
Klemen Jaklič trdi, da so bili poboji del premišljeno organiziranega obračuna s političnimi nasprotniki.: Ni omenjeno
Novela zakona o prikritih vojnih grobiščih omogoča pokop žrtev na ljubljanskih Žalah.: Ni omenjeno
Nujen pogoj za narodno spravo je spoznanje resnice o preteklosti.: Delno: Saje poudarja, da prihodnosti ni brez resnice in da ta osvetljuje preteklost.
Povojni poboji so bili po mnenju Klemna Jakliča zločin proti človečnosti in slovenski holokavst.: Ni omenjeno
Povojni poboji so bili v nasprotju z ženevskimi konvencijami in mednarodnim pravom.: Ni omenjeno
Pravica do groba in dostojnega pokopa je po nauku Cerkve temeljno znamenje človeške kulture.: Da: Saje citira nauk Cerkve o spoštovanju pokojnih kot znamenju kulture.
Sprava je duhovna pot očiščenja spomina in ozdravljanja ran, ne le politični projekt.: Da: Saje dobesedno navaja, da je sprava več kot politični projekt.
V breznu pod Macesnovo gorico so izkopali posmrtne ostanke približno 3450 žrtev, pretežno slovenskega rodu.: Da: Članek navaja 3.450 žrtev in mučeništvo Slovencev.
Varuhinja človekovih pravic opozarja, da država ne sme ostati le pri zakonih, ampak mora zagotoviti njihovo izvedbo.: Ni omenjeno
Zoran Janković nasprotuje pokopu posmrtnih ostankov žrtev iz prikritih grobišč na Žalah.: Ni omenjeno

Nova24TV

Andrej Saje trdi, da narod, ki spoštljivo poskrbi za pokojne, krepi temelje medsebojnega zaupanja.: Delno: Saje govori o dostojanstvu in kulturi, ne pa izrecno o zaupanju.
Država bi morala uradno priznati, da je komunizem zagrešil enega najhujših zločinov proti človečnosti.: Delno: Janša poziva k jasni obsodbi vseh zločinov totalitarnih režimov.
Klemen Jaklič trdi, da so bili poboji del premišljeno organiziranega obračuna s političnimi nasprotniki.: Da: Članek neposredno povzema Jakličeve besede o načrtnem obračunu.
Novela zakona o prikritih vojnih grobiščih omogoča pokop žrtev na ljubljanskih Žalah.: Delno: Omenjen je zakon o pokopu, lokacija Žale pa v tem delu ne.
Nujen pogoj za narodno spravo je spoznanje resnice o preteklosti.: Delno: Udeleženci poudarjajo pomen poznavanja zgodovinskih dejstev.
Povojni poboji so bili po mnenju Klemna Jakliča zločin proti človečnosti in slovenski holokavst.: Da: Naslov in vsebina citirata Jakliča o slovenskem holokavstu.
Povojni poboji so bili v nasprotju z ženevskimi konvencijami in mednarodnim pravom.: Da: Jaklič izrecno navaja kršitve ženevskih konvencij in prava.
Pravica do groba in dostojnega pokopa je po nauku Cerkve temeljno znamenje človeške kulture.: Da: Saje neposredno citira nauk Cerkve o tem znamenju kulture.
Sprava je duhovna pot očiščenja spomina in ozdravljanja ran, ne le politični projekt.: Delno: Omenjena so vprašanja spomina, sprave in ozdravljanja ran.
V breznu pod Macesnovo gorico so izkopali posmrtne ostanke približno 3450 žrtev, pretežno slovenskega rodu.: Da: Besedilo navaja točno to število in poreklo žrtev.
Varuhinja človekovih pravic opozarja, da država ne sme ostati le pri zakonih, ampak mora zagotoviti njihovo izvedbo.: Ni omenjeno
Zoran Janković nasprotuje pokopu posmrtnih ostankov žrtev iz prikritih grobišč na Žalah.: Ni omenjeno

RTV Slovenija

Andrej Saje trdi, da narod, ki spoštljivo poskrbi za pokojne, krepi temelje medsebojnega zaupanja.: Da: Saje je izjavil, da to krepi temelje spoštovanja in zaupanja.
Država bi morala uradno priznati, da je komunizem zagrešil enega najhujših zločinov proti človečnosti.: Da: Jaklič je ocenil, da bi država to morala uradno priznati.
Klemen Jaklič trdi, da so bili poboji del premišljeno organiziranega obračuna s političnimi nasprotniki.: Delno: Omenja izvedbo s strani oblasti in kršitve prava, ne pa dobesedno.
Novela zakona o prikritih vojnih grobiščih omogoča pokop žrtev na ljubljanskih Žalah.: Delno: Omenja zakon kot korak k pokopu, ne pa specifične lokacije Žale.
Nujen pogoj za narodno spravo je spoznanje resnice o preteklosti.: Da: Saje je izpostavil spoznanje resnice kot nujen pogoj za spravo.
Povojni poboji so bili po mnenju Klemna Jakliča zločin proti človečnosti in slovenski holokavst.: Da: Jaklič je poboje označil za zločin proti človečnosti in holokavst.
Povojni poboji so bili v nasprotju z ženevskimi konvencijami in mednarodnim pravom.: Da: Jaklič je poudaril kršitve ženevskih konvencij in mednarodnega prava.
Pravica do groba in dostojnega pokopa je po nauku Cerkve temeljno znamenje človeške kulture.: Da: Saje navaja, da Cerkev uči o tem kot o temeljnem znamenju kulture.
Sprava je duhovna pot očiščenja spomina in ozdravljanja ran, ne le politični projekt.: Da: Saje je spravo opisal kot duhovno pot očiščenja in ozdravljanja.
V breznu pod Macesnovo gorico so izkopali posmrtne ostanke približno 3450 žrtev, pretežno slovenskega rodu.: Delno: Omenja usmrtitve pod Macesnovo gorico, ne pa točnega števila.
Varuhinja človekovih pravic opozarja, da država ne sme ostati le pri zakonih, ampak mora zagotoviti njihovo izvedbo.: Delno: Varuhinja je bila prisotna, njena specifična izjava pa ni citirana.
Zoran Janković nasprotuje pokopu posmrtnih ostankov žrtev iz prikritih grobišč na Žalah.: Ni omenjeno

Reporter

Andrej Saje trdi, da narod, ki spoštljivo poskrbi za pokojne, krepi temelje medsebojnega zaupanja.: Da: Saje je to izrecno izpostavil v svojem nagovoru.
Država bi morala uradno priznati, da je komunizem zagrešil enega najhujših zločinov proti človečnosti.: Da: To je bila Jakličeva ocena o dolžnosti države.
Klemen Jaklič trdi, da so bili poboji del premišljeno organiziranega obračuna s političnimi nasprotniki.: Delno: Omeni, da jih je izvedla komunistična oblast brez sodbe.
Novela zakona o prikritih vojnih grobiščih omogoča pokop žrtev na ljubljanskih Žalah.: Delno: Omenjen je zakon o prikritih grobiščih, ne pa lokacija Žale.
Nujen pogoj za narodno spravo je spoznanje resnice o preteklosti.: Da: Saje je resnico izpostavil kot nujen pogoj za spravo.
Povojni poboji so bili po mnenju Klemna Jakliča zločin proti človečnosti in slovenski holokavst.: Da: Jaklič je poboje označil s tema dvema izrazoma.
Povojni poboji so bili v nasprotju z ženevskimi konvencijami in mednarodnim pravom.: Da: Jaklič je poudaril, da so bili poboji v nasprotju s temi pravili.
Pravica do groba in dostojnega pokopa je po nauku Cerkve temeljno znamenje človeške kulture.: Da: Saje navaja, da Cerkev uči o tem kot o znamenju kulture.
Sprava je duhovna pot očiščenja spomina in ozdravljanja ran, ne le politični projekt.: Da: Saje je spravo opisal natanko s temi besedami.
V breznu pod Macesnovo gorico so izkopali posmrtne ostanke približno 3450 žrtev, pretežno slovenskega rodu.: Ni omenjeno
Varuhinja človekovih pravic opozarja, da država ne sme ostati le pri zakonih, ampak mora zagotoviti njihovo izvedbo.: Da: Drenik Bavdek je poudarila nujnost uresničevanja v praksi.
Zoran Janković nasprotuje pokopu posmrtnih ostankov žrtev iz prikritih grobišč na Žalah.: Ni omenjeno

STA

Andrej Saje trdi, da narod, ki spoštljivo poskrbi za pokojne, krepi temelje medsebojnega zaupanja.: Ni omenjeno
Država bi morala uradno priznati, da je komunizem zagrešil enega najhujših zločinov proti človečnosti.: Ni omenjeno
Klemen Jaklič trdi, da so bili poboji del premišljeno organiziranega obračuna s političnimi nasprotniki.: Ni omenjeno
Novela zakona o prikritih vojnih grobiščih omogoča pokop žrtev na ljubljanskih Žalah.: Delno: Saje pozdravlja novelo, ki omogoča pokop pobitih.
Nujen pogoj za narodno sprava je spoznanje resnice o preteklosti.: Ni omenjeno
Povojni poboji so bili po mnenju Klemna Jakliča zločin proti človečnosti in slovenski holokavst.: Ni omenjeno
Povojni poboji so bili v nasprotju z ženevskimi konvencijami in mednarodnim pravom.: Ni omenjeno
Pravica do groba in dostojnega pokopa je po nauku Cerkve temeljno znamenje človeške kulture.: Ni omenjeno
Sprava je duhovna pot očiščenja spomina in ozdravljanja ran, ne le politični projekt.: Ni omenjeno
V breznu pod Macesnovo gorico so izkopali posmrtne ostanke približno 3450 žrtev, pretežno slovenskega rodu.: Ni omenjeno
Varuhinja človekovih pravic opozarja, da država ne sme ostati le pri zakonih, ampak mora zagotoviti njihovo izvedbo.: Ni omenjeno
Zoran Janković nasprotuje pokopu posmrtnih ostankov žrtev iz prikritih grobišč na Žalah.: Ni omenjeno

Slovenske Novice

Andrej Saje trdi, da narod, ki spoštljivo poskrbi za pokojne, krepi temelje medsebojnega zaupanja.: Da: Saje je to izrecno izjavil v svojem nagovoru.
Država bi morala uradno priznati, da je komunizem zagrešil enega najhujših zločinov proti človečnosti.: Da: Jaklič je ocenil, da bi država to morala uradno priznati.
Klemen Jaklič trdi, da so bili poboji del premišljeno organiziranega obračuna s političnimi nasprotniki.: Delno: Navaja, da jih je izvedla komunistična oblast brez sodbe.
Novela zakona o prikritih vojnih grobiščih omogoča pokop žrtev na ljubljanskih Žalah.: Da: Članek navaja, da novela zakona omogoča pokop na Žalah.
Nujen pogoj za narodno spravo je spoznanje resnice o preteklosti.: Da: Saje poudarja, da je spoznanje resnice nujen pogoj za spravo.
Povojni poboji so bili po mnenju Klemna Jakliča zločin proti človečnosti in slovenski holokavst.: Da: Jaklič je poboje označil za zločin in slovenski holokavst.
Povojni poboji so bili v nasprotju z ženevskimi konvencijami in mednarodnim pravom.: Da: Jaklič navaja kršitve ženevskih konvencij in mednarodnega prava.
Pravica do groba in dostojnega pokopa je po nauku Cerkve temeljno znamenje človeške kulture.: Da: Saje navaja, da Cerkev uči o tem kot o temeljnem znamenju kulture.
Sprava je duhovna pot očiščenja spomina in ozdravljanja ran, ne le politični projekt.: Da: Saje opisuje spravo kot duhovno pot in ne le politični projekt.
V breznu pod Macesnovo gorico so izkopali posmrtne ostanke približno 3450 žrtev, pretežno slovenskega rodu.: Delno: Omenja brezno pod Macesnovo gorico in številne usmrčene.
Varuhinja človekovih pravic opozarja, da država ne sme ostati le pri zakonih, ampak mora zagotoviti njihovo izvedbo.: Delno: Varuhinja je bila prisotna, a njena izjava ni citirana.
Zoran Janković nasprotuje pokopu posmrtnih ostankov žrtev iz prikritih grobišč na Žalah.: Ni omenjeno

Svet24

Andrej Saje trdi, da narod, ki spoštljivo poskrbi za pokojne, krepi temelje medsebojnega zaupanja.: Da: Saje je to izrecno izjavil v svojem nagovoru.
Država bi morala uradno priznati, da je komunizem zagrešil enega najhujših zločinov proti človečnosti.: Da: To je bila Jakličeva ocena o potrebnem ukrepanju države.
Klemen Jaklič trdi, da so bili poboji del premišljeno organiziranega obračuna s političnimi nasprotniki.: Delno: Omenja zločin komunistične oblasti, ne pa dobesedno teh besed.
Novela zakona o prikritih vojnih grobiščih omogoča pokop žrtev na ljubljanskih Žalah.: Da: Članek navaja, da novela zakona omogoča pokop na Žalah.
Nujen pogoj za narodno spravo je spoznanje resnice o preteklosti.: Da: Saje je izpostavil resnico kot nujen pogoj za spravo.
Povojni poboji so bili po mnenju Klemna Jakliča zločin proti človečnosti in slovenski holokavst.: Da: Jaklič je poboje označil za zločin proti človečnosti in holokavst.
Povojni poboji so bili v nasprotju z ženevskimi konvencijami in mednarodnim pravom.: Da: Jaklič je poudaril kršitev ženevskih konvencij in mednarodnega prava.
Pravica do groba in dostojnega pokopa je po nauku Cerkve temeljno znamenje človeške kulture.: Da: Saje navaja, da Cerkev uči o tem kot o temeljnem znamenju kulture.
Sprava je duhovna pot očiščenja spomina in ozdravljanja ran, ne le politični projekt.: Da: Saje je spravo opisal točno s temi besedami.
V breznu pod Macesnovo gorico so izkopali posmrtne ostanke približno 3450 žrtev, pretežno slovenskega rodu.: Delno: Omenja brezno pod Macesnovo gorico in pobite, ne pa števila.
Varuhinja človekovih pravic opozarja, da država ne sme ostati le pri zakonih, ampak mora zagotoviti njihovo izvedbo.: Delno: Varuhinja je prisotna, a njene izjave niso citirane.
Zoran Janković nasprotuje pokopu posmrtnih ostankov žrtev iz prikritih grobišč na Žalah.: Ni omenjeno

dolenjskilist

Andrej Saje trdi, da narod, ki spoštljivo poskrbi za pokojne, krepi temelje medsebojnega zaupanja.: Da: Saje navaja, da to krepi temelje spoštovanja in zaupanja.
Država bi morala uradno priznati, da je komunizem zagrešil enega najhujših zločinov proti človečnosti.: Delno: Jaklič poziva k uradni obsodbi in zavrženju totalitarne simbolike.
Klemen Jaklič trdi, da so bili poboji del premišljeno organiziranega obračuna s političnimi nasprotniki.: Da: Opisal je organizirano sistematično čiščenje nasprotnikov.
Novela zakona o prikritih vojnih grobiščih omogoča pokop žrtev na ljubljanskih Žalah.: Delno: Omenjena je novela zakona, a lokacija Žale ni izrecno navedena.
Nujen pogoj za narodno spravo je spoznanje resnice o preteklosti.: Da: Jaklič je prepričan, da sprave ne more biti brez resnice.
Povojni poboji so bili po mnenju Klemna Jakliča zločin proti človečnosti in slovenski holokavst.: Da: Jaklič je poboje označil za slovenski holokavst in zločin.
Povojni poboji so bili v nasprotju z ženevskimi konvencijami in mednarodnim pravom.: Delno: Jaklič navaja, da pri pomorih ni bilo oziranja na pravo.
Pravica do groba in dostojnega pokopa je po nauku Cerkve temeljno znamenje človeške kulture.: Delno: Saje omenja pravico do groba kot vprašanje dostojanstva in vere.
Sprava je duhovna pot očiščenja spomina in ozdravljanja ran, ne le politični projekt.: Delno: Saje govori o odpiranju src za mir in prihodnost naroda.
V breznu pod Macesnovo gorico so izkopali posmrtne ostanke približno 3450 žrtev, pretežno slovenskega rodu.: Da: Besedilo navaja 3.450 večinoma slovenskih žrtev.
Varuhinja človekovih pravic opozarja, da država ne sme ostati le pri zakonih, ampak mora zagotoviti njihovo izvedbo.: Delno: Varuhinja je bila prisotna, a njena izjava ni citirana.
Zoran Janković nasprotuje pokopu posmrtnih ostankov žrtev iz prikritih grobišč na Žalah.: Ni omenjeno

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	Nova24TV	Dnevnik	Domovina	Slovenske Novice	Svet24	dolenjskilist	Reporter
Janez Janša	Večina poroča nevtralno, Domovina pa poudarja spoštljivost.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen zgolj kot udeleženec slovesnosti.	Nevtralno: Omenjen kot udeleženec in govornik brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Zgolj informativno omenjen kot udeleženec slovesnosti.	Pozitivno: Avtor poudari, da se je žrtvam 'spoštljivo poklonil'.	Nevtralno: Omenjen zgolj kot udeleženec slovesnosti, ki je položil venec.	Nevtralno: Omenjen zgolj kot udeleženec slovesnosti.	Nevtralno: Omenjen v vlogi udeleženca, ki je položil venec.	Nevtralno: Omenjen zgolj kot udeleženec slovesnosti.
Nataša Pirc Musar	Večina nevtralno o vencu, Nova24TV negativno o odsotnosti.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena v kontekstu polaganja venca v njenem imenu.	Negativno: Izpostavljena njena odsotnost, ki je pritegnila pozornost.	Ni omenjeno	Nevtralno: Informativna omemba njene odsotnosti na dogodku.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu venca, ki ga je v njenem imenu položila garda.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu venca, ki ga je položila garda.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu položitve venca preko garde.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu polaganja venca v njenem imenu.
Republika Slovenija	Večina virov nevtralna, Reporter kritičen do dolžnosti države.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena v kontekstu predsednice in državnih dolžnosti.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena v kontekstu dolžnosti države do ureditve grobov.	Nevtralno: Omenjena v nagovoru v kontekstu predstavnikov države.	Nevtralno: Omenjena v okviru funkcije predsednice republike.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu državnih organov in priznanja zločinov.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu države in njenih institucij.	Negativno: Kritika govorcev glede neizpolnjenih dolžnosti do žrtev.
Andrej Saje	Vsi viri so nevtralni, razlikujejo se le v citiranih temah.	Nevtralno: Omenjen kot vodja maše in govorec o zakonski noveli.	Nevtralno: Naveden kot govorec in udeleženec brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Omenjen kot govornik in darovalec maše brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Govorec, ki podaja verska in moralna stališča brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Avtor ga nevtralno predstavi kot voditelja maše in govornika.	Nevtralno: Govorec, ki podaja verska in moralna stališča brez meta-ocen.	Nevtralno: Nastopa kot govorec in verski voditelj brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Govorec, ki je citiran brez meta-vrednotenja avtorja.	Nevtralno: Govorec, citiran pri maševanju in pozivanju k spravi.
Klemen Jaklič	Vsi viri so nevtralni, razlika je le v pravnih ali političnih poudarkih.	Ni omenjeno	Nevtralno: Naveden kot govorec v kulturnem programu brez vrednotenja.	Nevtralno: Citiran kot govornik na slovesnosti brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Citiran kot govorec s političnimi ocenami brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Omenjen kot slavnostni govornik brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Govorec, ki podaja pravno-zgodovinsko oceno brez meta-ocen.	Nevtralno: Citiran kot govorec o pravnih vidikih brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Govorec, ki je citiran brez meta-vrednotenja avtorja.	Nevtralno: Govorec, citiran pri pravni oceni povojnih pobojev.
Macesnova gorica	Razlike v čustvenem opisu: od morišča do kraja spomina.	Ni omenjeno	Nevtralno: Prizorišče dogodka, opisano skozi citate govorcev.	Nevtralno: Prizorišče dogodka, opisano kot pretresljivo morišče.	Nevtralno: Prizorišče dogodka, opisano kot kraj zgodovinskih vprašanj.	Nevtralno: Prizorišče dogodka, opisano kot kraj spomina in resnice.	Nevtralno: Prizorišče dogodka, opisano kot kraj globokih vprašanj.	Nevtralno: Omenjena kot prizorišče slovesnosti in pobojev.	Nevtralno: Prizorišče dogodka in predmet zgodovinskega opisa.	Nevtralno: Prizorišče slovesnosti in kraj povojnih pobojev.
Kočevski rog	Razlike v ideološkem poudarku: od morišč do kraja spomina.	Nevtralno: Informativna omemba lokacije spominske slovesnosti.	Nevtralno: Omenjen kot lokacija povojnih pobojev.	Nevtralno: Lokacija dogodka, opisana kot simbol povojnega trpljenja.	Nevtralno: Prizorišče, opisano kot kraj dvojnega spomina in politike.	Ni omenjeno	Nevtralno: Informativna omemba lokacije spominske slovesnosti.	Nevtralno: Omenjen kot lokacija dogodka.	Nevtralno: Omenjen kot lokacija žrtev revolucije.	Nevtralno: Geografska lokacija dogodka.
Slovenska škofovska konferenca	Vsi viri so nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju.	Nevtralno: Navedena kot institucija, ki jo vodi Saje.	Nevtralno: Omenjena v okviru funkcije Andreja Sajeta.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena le v povezavi s funkcijo Andreja Sajeta.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot institucija, ki jo vodi Saje; brez vrednotenja.	Nevtralno: Omenjena kot institucija, ki jo vodi Saje.	Nevtralno: Omenjena le kot organizacija, ki ji Saje predseduje.	Nevtralno: Omenjena kot institucija, ki jo vodi Andrej Saje.
Simona Drenik Bavdek	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v citiranju govora.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena zgolj kot udeleženka slovesnosti.	Ni omenjeno	Nevtralno: Citirana kot govorka o pravicah žrtev brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena zgolj kot udeleženka, ki je položila venec.	Nevtralno: Omenjena zgolj kot udeleženka slovesnosti.	Nevtralno: Omenjena kot udeleženka, ki je položila venec.	Nevtralno: Govorka, citirana pri opozarjanju na dolžnosti države.
Jernej Vrtovec	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju prisotnosti.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen zgolj kot udeleženec slovesnosti.	Nevtralno: Naveden na seznamu prisotnih politikov.	Nevtralno: Zgolj informativno omenjen kot udeleženec slovesnosti.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen zgolj kot udeleženec, ki je položil venec.	Nevtralno: Omenjen zgolj kot udeleženec slovesnosti.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen zgolj kot udeleženec slovesnosti.
Miha Lobnik	Vsi viri poročajo izključno nevtralno o njegovi udeležbi.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen zgolj kot udeleženec slovesnosti.	Ni omenjeno	Nevtralno: Zgolj informativno omenjen kot udeleženec slovesnosti.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen zgolj kot udeleženec, ki je položil venec.	Nevtralno: Omenjen zgolj kot udeleženec slovesnosti.	Nevtralno: Omenjen kot udeleženec, ki je položil venec.	Nevtralno: Omenjen zgolj kot udeleženec slovesnosti.
Slovenska vojska	Vsi viri so nevtralni, poudarek je le na protokolu garde.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena v okviru protokolarne vloge garde.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena v vlogi garde, ki je opravila protokolarno dejanje.	Nevtralno: Omenjena v vlogi garde, ki je položila venec.	Nevtralno: Omenjena garda, ki je položila venec.	Nevtralno: Omenjena v vlogi garde, ki je položila venec.
Nova slovenska zaveza	Omenjajo le desni in lokalni viri, vsi izrazito nevtralno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena le v kontekstu prisotnosti predsednika društva.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot organizatorica dogodka brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot organizator slovesnosti in udeleženec.	Ni omenjeno
Ljubljanske Žale	Vsi viri ohranjajo nevtralen ton in lokacijo le navajajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjene kot načrtovana lokacija pokopa v središču spora.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjene kot lokacija, ki jo zakon predvideva za pokop.	Nevtralno: Omenjene kot lokacija predvidenega pokopa.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Zoran Janković	Le Dnevnik poroča, in sicer negativno o političnem pritisku.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Negativno: Omenjen v kontekstu nasprotovanja pokopu in političnega pritiska.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

entities

Janez Janša
Nataša Pirc Musar
Republika Slovenija
Andrej Saje
Klemen Jaklič
Macesnova gorica
Kočevski rog
Slovenska škofovska konferenca
Simona Drenik Bavdek
Jernej Vrtovec
Miha Lobnik
Slovenska vojska
Nova slovenska zaveza
Ljubljanske Žale
Zoran Janković

key differences

Andrej Saje: Vsi viri so nevtralni, razlikujejo se le v citiranih temah.
Janez Janša: Večina poroča nevtralno, Domovina pa poudarja spoštljivost.
Jernej Vrtovec: Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju prisotnosti.
Klemen Jaklič: Vsi viri so nevtralni, razlika je le v pravnih ali političnih poudarkih.
Kočevski rog: Razlike v ideološkem poudarku: od morišč do kraja spomina.
Ljubljanske Žale: Vsi viri ohranjajo nevtralen ton in lokacijo le navajajo.
Macesnova gorica: Razlike v čustvenem opisu: od morišča do kraja spomina.
Miha Lobnik: Vsi viri poročajo izključno nevtralno o njegovi udeležbi.
Nataša Pirc Musar: Večina nevtralno o vencu, Nova24TV negativno o odsotnosti.
Nova slovenska zaveza: Omenjajo le desni in lokalni viri, vsi izrazito nevtralno.
Republika Slovenija: Večina virov nevtralna, Reporter kritičen do dolžnosti države.
Simona Drenik Bavdek: Vsi viri so nevtralni; razlika je le v citiranju govora.
Slovenska vojska: Vsi viri so nevtralni, poudarek je le na protokolu garde.
Slovenska škofovska konferenca: Vsi viri so nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju.
Zoran Janković: Le Dnevnik poroča, in sicer negativno o političnem pritisku.

source analyses

Dnevnik

Andrej Saje: Nevtralno: Govorec, ki podaja verska in moralna stališča brez meta-vrednotenja.
Janez Janša: Nevtralno: Zgolj informativno omenjen kot udeleženec slovesnosti.
Jernej Vrtovec: Nevtralno: Zgolj informativno omenjen kot udeleženec slovesnosti.
Klemen Jaklič: Nevtralno: Citiran kot govorec s političnimi ocenami brez meta-vrednotenja.
Kočevski rog: Nevtralno: Prizorišče, opisano kot kraj dvojnega spomina in politike.
Ljubljanske Žale: Nevtralno: Omenjene kot načrtovana lokacija pokopa v središču spora.
Macesnova gorica: Nevtralno: Prizorišče dogodka, opisano kot kraj zgodovinskih vprašanj.
Miha Lobnik: Nevtralno: Zgolj informativno omenjen kot udeleženec slovesnosti.
Nataša Pirc Musar: Ni omenjeno
Nova slovenska zaveza: Ni omenjeno
Republika Slovenija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu dolžnosti države do ureditve grobov.
Simona Drenik Bavdek: Nevtralno: Citirana kot govorka o pravicah žrtev brez meta-vrednotenja.
Slovenska vojska: Ni omenjeno
Slovenska škofovska konferenca: Nevtralno: Omenjena le v povezavi s funkcijo Andreja Sajeta.
Zoran Janković: Negativno: Omenjen v kontekstu nasprotovanja pokopu in političnega pritiska.

Domovina

Andrej Saje: Nevtralno: Avtor ga nevtralno predstavi kot voditelja maše in govornika.
Janez Janša: Pozitivno: Avtor poudari, da se je žrtvam 'spoštljivo poklonil'.
Jernej Vrtovec: Ni omenjeno
Klemen Jaklič: Nevtralno: Omenjen kot slavnostni govornik brez meta-vrednotenja.
Kočevski rog: Ni omenjeno
Ljubljanske Žale: Ni omenjeno
Macesnova gorica: Nevtralno: Prizorišče dogodka, opisano kot kraj spomina in resnice.
Miha Lobnik: Ni omenjeno
Nataša Pirc Musar: Nevtralno: Informativna omemba njene odsotnosti na dogodku.
Nova slovenska zaveza: Nevtralno: Omenjena kot organizatorica dogodka brez meta-vrednotenja.
Republika Slovenija: Nevtralno: Omenjena v nagovoru v kontekstu predstavnikov države.
Simona Drenik Bavdek: Ni omenjeno
Slovenska vojska: Ni omenjeno
Slovenska škofovska konferenca: Ni omenjeno
Zoran Janković: Ni omenjeno

Nova24TV

Andrej Saje: Nevtralno: Omenjen kot govornik in darovalec maše brez meta-vrednotenja.
Janez Janša: Nevtralno: Omenjen kot udeleženec in govornik brez meta-vrednotenja.
Jernej Vrtovec: Nevtralno: Naveden na seznamu prisotnih politikov.
Klemen Jaklič: Nevtralno: Citiran kot govornik na slovesnosti brez meta-vrednotenja.
Kočevski rog: Nevtralno: Lokacija dogodka, opisana kot simbol povojnega trpljenja.
Ljubljanske Žale: Ni omenjeno
Macesnova gorica: Nevtralno: Prizorišče dogodka, opisano kot pretresljivo morišče.
Miha Lobnik: Ni omenjeno
Nataša Pirc Musar: Negativno: Izpostavljena njena odsotnost, ki je pritegnila pozornost.
Nova slovenska zaveza: Nevtralno: Omenjena le v kontekstu prisotnosti predsednika društva.
Republika Slovenija: Ni omenjeno
Simona Drenik Bavdek: Ni omenjeno
Slovenska vojska: Ni omenjeno
Slovenska škofovska konferenca: Ni omenjeno
Zoran Janković: Ni omenjeno

RTV Slovenija

Andrej Saje: Nevtralno: Naveden kot govorec in udeleženec brez meta-vrednotenja.
Janez Janša: Nevtralno: Omenjen zgolj kot udeleženec slovesnosti.
Jernej Vrtovec: Nevtralno: Omenjen zgolj kot udeleženec slovesnosti.
Klemen Jaklič: Nevtralno: Naveden kot govorec v kulturnem programu brez vrednotenja.
Kočevski rog: Nevtralno: Omenjen kot lokacija povojnih pobojev.
Ljubljanske Žale: Ni omenjeno
Macesnova gorica: Nevtralno: Prizorišče dogodka, opisano skozi citate govorcev.
Miha Lobnik: Nevtralno: Omenjen zgolj kot udeleženec slovesnosti.
Nataša Pirc Musar: Nevtralno: Omenjena v kontekstu polaganja venca v njenem imenu.
Nova slovenska zaveza: Ni omenjeno
Republika Slovenija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu predsednice in državnih dolžnosti.
Simona Drenik Bavdek: Nevtralno: Omenjena zgolj kot udeleženka slovesnosti.
Slovenska vojska: Nevtralno: Omenjena v okviru protokolarne vloge garde.
Slovenska škofovska konferenca: Nevtralno: Omenjena v okviru funkcije Andreja Sajeta.
Zoran Janković: Ni omenjeno

Reporter

Andrej Saje: Nevtralno: Govorec, citiran pri maševanju in pozivanju k spravi.
Janez Janša: Nevtralno: Omenjen zgolj kot udeleženec slovesnosti.
Jernej Vrtovec: Nevtralno: Omenjen zgolj kot udeleženec slovesnosti.
Klemen Jaklič: Nevtralno: Govorec, citiran pri pravni oceni povojnih pobojev.
Kočevski rog: Nevtralno: Geografska lokacija dogodka.
Ljubljanske Žale: Ni omenjeno
Macesnova gorica: Nevtralno: Prizorišče slovesnosti in kraj povojnih pobojev.
Miha Lobnik: Nevtralno: Omenjen zgolj kot udeleženec slovesnosti.
Nataša Pirc Musar: Nevtralno: Omenjena v kontekstu polaganja venca v njenem imenu.
Nova slovenska zaveza: Ni omenjeno
Republika Slovenija: Negativno: Kritika govorcev glede neizpolnjenih dolžnosti do žrtev.
Simona Drenik Bavdek: Nevtralno: Govorka, citirana pri opozarjanju na dolžnosti države.
Slovenska vojska: Nevtralno: Omenjena v vlogi garde, ki je položila venec.
Slovenska škofovska konferenca: Nevtralno: Omenjena kot institucija, ki jo vodi Andrej Saje.
Zoran Janković: Ni omenjeno

STA

Andrej Saje: Nevtralno: Omenjen kot vodja maše in govorec o zakonski noveli.
Janez Janša: Ni omenjeno
Jernej Vrtovec: Ni omenjeno
Klemen Jaklič: Ni omenjeno
Kočevski rog: Nevtralno: Informativna omemba lokacije spominske slovesnosti.
Ljubljanske Žale: Ni omenjeno
Macesnova gorica: Ni omenjeno
Miha Lobnik: Ni omenjeno
Nataša Pirc Musar: Ni omenjeno
Nova slovenska zaveza: Ni omenjeno
Republika Slovenija: Ni omenjeno
Simona Drenik Bavdek: Ni omenjeno
Slovenska vojska: Ni omenjeno
Slovenska škofovska konferenca: Nevtralno: Navedena kot institucija, ki jo vodi Saje.
Zoran Janković: Ni omenjeno

Slovenske Novice

Andrej Saje: Nevtralno: Govorec, ki podaja verska in moralna stališča brez meta-ocen.
Janez Janša: Nevtralno: Omenjen zgolj kot udeleženec slovesnosti, ki je položil venec.
Jernej Vrtovec: Nevtralno: Omenjen zgolj kot udeleženec, ki je položil venec.
Klemen Jaklič: Nevtralno: Govorec, ki podaja pravno-zgodovinsko oceno brez meta-ocen.
Kočevski rog: Nevtralno: Informativna omemba lokacije spominske slovesnosti.
Ljubljanske Žale: Nevtralno: Omenjene kot lokacija, ki jo zakon predvideva za pokop.
Macesnova gorica: Nevtralno: Prizorišče dogodka, opisano kot kraj globokih vprašanj.
Miha Lobnik: Nevtralno: Omenjen zgolj kot udeleženec, ki je položil venec.
Nataša Pirc Musar: Nevtralno: Omenjena v kontekstu venca, ki ga je v njenem imenu položila garda.
Nova slovenska zaveza: Ni omenjeno
Republika Slovenija: Nevtralno: Omenjena v okviru funkcije predsednice republike.
Simona Drenik Bavdek: Nevtralno: Omenjena zgolj kot udeleženka, ki je položila venec.
Slovenska vojska: Nevtralno: Omenjena v vlogi garde, ki je opravila protokolarno dejanje.
Slovenska škofovska konferenca: Nevtralno: Omenjena kot institucija, ki jo vodi Saje; brez vrednotenja.
Zoran Janković: Ni omenjeno

Svet24

Andrej Saje: Nevtralno: Nastopa kot govorec in verski voditelj brez meta-vrednotenja.
Janez Janša: Nevtralno: Omenjen zgolj kot udeleženec slovesnosti.
Jernej Vrtovec: Nevtralno: Omenjen zgolj kot udeleženec slovesnosti.
Klemen Jaklič: Nevtralno: Citiran kot govorec o pravnih vidikih brez meta-vrednotenja.
Kočevski rog: Nevtralno: Omenjen kot lokacija dogodka.
Ljubljanske Žale: Nevtralno: Omenjene kot lokacija predvidenega pokopa.
Macesnova gorica: Nevtralno: Omenjena kot prizorišče slovesnosti in pobojev.
Miha Lobnik: Nevtralno: Omenjen zgolj kot udeleženec slovesnosti.
Nataša Pirc Musar: Nevtralno: Omenjena v kontekstu venca, ki ga je položila garda.
Nova slovenska zaveza: Ni omenjeno
Republika Slovenija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu državnih organov in priznanja zločinov.
Simona Drenik Bavdek: Nevtralno: Omenjena zgolj kot udeleženka slovesnosti.
Slovenska vojska: Nevtralno: Omenjena v vlogi garde, ki je položila venec.
Slovenska škofovska konferenca: Nevtralno: Omenjena kot institucija, ki jo vodi Saje.
Zoran Janković: Ni omenjeno

dolenjskilist

Andrej Saje: Nevtralno: Govorec, ki je citiran brez meta-vrednotenja avtorja.
Janez Janša: Nevtralno: Omenjen v vlogi udeleženca, ki je položil venec.
Jernej Vrtovec: Ni omenjeno
Klemen Jaklič: Nevtralno: Govorec, ki je citiran brez meta-vrednotenja avtorja.
Kočevski rog: Nevtralno: Omenjen kot lokacija žrtev revolucije.
Ljubljanske Žale: Ni omenjeno
Macesnova gorica: Nevtralno: Prizorišče dogodka in predmet zgodovinskega opisa.
Miha Lobnik: Nevtralno: Omenjen kot udeleženec, ki je položil venec.
Nataša Pirc Musar: Nevtralno: Omenjena v kontekstu položitve venca preko garde.
Nova slovenska zaveza: Nevtralno: Omenjena kot organizator slovesnosti in udeleženec.
Republika Slovenija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu države in njenih institucij.
Simona Drenik Bavdek: Nevtralno: Omenjena kot udeleženka, ki je položila venec.
Slovenska vojska: Nevtralno: Omenjena garda, ki je položila venec.
Slovenska škofovska konferenca: Nevtralno: Omenjena le kot organizacija, ki ji Saje predseduje.
Zoran Janković: Ni omenjeno

Viri

articles

article order
6
body
Kočevje, 06. junija (STA) V Kočevskem rogu je potekala spominska slovesnost z mašo za pobite po drugi svetovni vojni. Vodil jo je predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, ki je pozdravil sprejeto novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih, ker omogoča pokop pobitih na ...
language
slv
published at
2026-06-06T15:02:29
source
STA
title
Saje pozdravil prizadevanja za dostojen pokop vseh po vojni pobitih (I)
url
https://www.sta.si/3564307/
article order
5
body
Na slovesnosti ob breznu pod Macesnovo gorico je predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) in novomeški škof Andrej Saje dejal, da je Macesnova gorica kraj, kjer se slovenska zgodovina dotika "najglobljih vprašanj človekovega dostojanstva, resnice in smisla življenja". V kočevskih gozdovih so bili namreč po njegovih besedah ob koncu druge svetovne vojne brez sodbe usmrčeni številni, mnogi od njih so bili desetletja tudi brez kraja, kjer bi lahko njihovi svojci prižgali svečo ali zmolili molitev. Zato je pozdravil prizadevanja, da se pobite dokončno pokoplje. "Cerkev uči, da je spoštovanje pokojnih eno temeljnih znamenj človeške kulture. Pravica do groba in dostojnega pokopa izraža spoštovanje do človeka, ustvarjenega po božji podobi. Zato s hvaležnostjo pozdravljamo prizadevanja za dostojen pokop žrtev prikritih grobišč in ohranjanje njihovega spomina. Nedavno sprejeti zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev razumemo kot pomemben korak v smeri spoštovanja človekovega dostojanstva in zgodovinskega spomina," je dejal. Ob tem je dodal, da narod, ki spoštljivo poskrbi za svoje pokojne, krepi temelje medsebojnega spoštovanja in zaupanja. Znova je opozoril na pomen sprave, ki se sicer po njegovi oceni veliko več kot le zgodovinski ali politični projekt. "Je duhovna pot očiščenja spomina, ozdravljanja ran in ponovnega odkrivanja bratstva," je dejal. Nujen pogoj za spravo pa je po njegovih besedah tudi spoznanje resnice: "Resnica osvetljuje preteklost, pravičnost vrača dostojanstvo, usmiljenje zdravi rane, mir pa odpira prihodnost. Kadar so te razsežnosti povezane, nastaja prostor, v katerem lahko raste občestvo." V kulturnem programu je zbrane nagovoril nekdanji ustavni sodnik Klemen Jaklič. Poboje ob koncu druge svetovne vojne, ki jih je izvedla komunistična oblast, je označil kot zločin proti človečnosti. "Že pred vojno je namreč na podlagi ženevskih konvencij in po načelih mednarodnega prava civiliziranih narodov veljalo, da je z vojnimi ujetniki treba ravnati človeško. Vsakršno nasilje zoper ujetnike in civilno prebivalstvo je bilo že takrat strogo prepovedano, prepovedane so bile samovoljne usmrtitve, veljala je prepoved kolektivne krivde, posameznik pa je imel pravico do nepristranskega sodišča in poštenega sojenja. Zato pravno gledano tu ni mogoč noben izgovor," je dejal. "Tu pod Macesnovo gorico, na Teharjah, Hrastniškem hribu in premnogih drugih krajih se je izvajal slovenski holokavst, najtemnejši odklon slovenske zgodovine," je dodal. Ocenil je, da bi morala država jasno in uradno priznati, da je komunizem po vojni na Slovenskem zagrešil enega najhujših zločinov proti človečnosti, pobite dostojno pokopati in jasno zavreči vse totalitarizme. Ti bi pomenilo potrditev svobodne demokratične družbe, ki smo jo izbrali pred 35 leti, hkrati pa bi pripomoglo k spravi, je dejal. Slovesnosti so se med drugim udeležili predsednik vlade Janez Janša, minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec, varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek ter zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Vsi so pred brezno tudi položili venec. Garda Slovenske vojske je položila venec v imenu predsednice republike Nataše Pirc Musar. Podmladek NSi Mlada Slovenija pa je na poti do brezna postavil obcestni kažipot.
language
slv
published at
2026-06-06T13:02:08
source
RTV Slovenija
title
Saje: "Ko narod spoštljivo poskrbi za pokojne, krepi temelje medsebojnega zaupanja"
url
https://www.rtvslo.si/slovenija/saje-ko-narod-spostljivo-poskrbi-za-pokojne-krepi-temelje-medsebojnega-zaupanja/784519
article order
8
body
V Kočevskem rogu je danes potekala tradicionalna spominska slovesnost v spomin na žrtve povojnega revolucionarnega nasilja. Dogodek je bil letos prvič pripravljen neposredno ob breznu pod Macesnovo gorico, enem največjih in najbolj pretresljivih morišč iz obdobja po koncu druge svetovne vojne, kjer so doslej izkopali posmrtne ostanke približno 3450 žrtev, pretežno slovenskega rodu. Predsednica države Nataša Pirc Musar se žalne slovesnosti ni udeležila. Spominsko mašo je daroval novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje, kulturni program pa je zaznamoval nagovor prof. ddr. Klemna Jakliča, nekdanjega sodnika Ustavnega sodišča. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik vlade Janez Janša skupaj s predstavniki političnega in družbenega življenja. Saje je na slovesnosti povedal, da je Macesnova gorica kraj, kjer se slovenska zgodovina dotika "najglobljih vprašanj človekovega dostojanstva, resnice in smisla življenja". Pozdarvil je zadnja prizadevanja, da se pobite dokončno pokoplje. "Cerkev uči, da je spoštovanje pokojnih eno temeljnih znamenj človeške kulture. Pravica do groba in dostojnega pokopa izraža spoštovanje do človeka, ustvarjenega po božji podobi. Zato s hvaležnostjo pozdravljamo prizadevanja za dostojen pokop žrtev prikritih grobišč in ohranjanje njihovega spomina. Nedavno sprejeti zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev razumemo kot pomemben korak v smeri spoštovanja človekovega dostojanstva in zgodovinskega spomina," je izrazil. V svojem govoru je Jaklič opozoril, da povojni poboji niso bili posledica kaotičnih povojnih razmer, temveč del premišljeno organiziranega obračuna s političnimi nasprotniki in vsemi, ki so jih nosilci nove oblasti dojemali kot oviro pri utrjevanju komunističnega režima. Med prvimi žrtvami so bili po njegovih besedah vodilni predstavniki družbe, izobraženci, duhovniki in vojaški poveljniki, nasilje pa se je nato razširilo na širši krog ljudi, poroča Moja Dolenjska. "Že pred vojno je namreč na podlagi ženevskih konvencij in po načelih mednarodnega prava civiliziranih narodov veljalo, da je z vojnimi ujetniki treba ravnati človeško. Vsakršno nasilje zoper ujetnike in civilno prebivalstvo je bilo že takrat strogo prepovedano, prepovedane so bile samovoljne usmrtitve, veljala je prepoved kolektivne krivde, posameznik pa je imel pravico do nepristranskega sodišča in poštenega sojenja. Zato pravno gledano tu ni mogoč noben izgovor," je povedal.. Predsednik vlade Janez Janša je v svojem nagovoru poudaril pomen spoštljivega odnosa do vseh žrtev totalitarnih režimov. Po njegovih besedah si umrli zaslužijo dostojen pokop, slovenska družba pa jasno obsodbo vseh zločinov, ne glede na ideološko ali politično ozadje njihovih storilcev. Kočevski rog že desetletja predstavlja enega najmočnejših simbolov povojnega trpljenja na Slovenskem. Številna prikrita grobišča, množični poboji brez sodnih postopkov in dolga leta zamolčevanja teh dogodkov ostajajo del zgodovinske dediščine, ki še vedno odpira vprašanja spomina, odgovornosti in sprave. Udeleženci slovesnosti so poudarjali, da namen ohranjanja spomina ni obujanje zamer, temveč opozorilo prihodnjim generacijam. Le poznavanje zgodovinskih dejstev in spoštovanje dostojanstva žrtev lahko po njihovem prepričanju preprečita ponavljanje podobnih tragedij. Med navzočimi so bili številni predstavniki političnih strank SDS in NSi, med njimi Aleš Hojs, Alenka Jeraj, Jože Tanko, Helena Jaklitsch, Jernej Vrtovec, Iva Dimic, Janez Žakelj, David Tomažin in Maša Brulj. Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik Nove slovenske zaveze Matija Ogrin, ljubljanski nadškof Anton Jamnik ter številni svojci žrtev in drugi obiskovalci. Pozornost dela udeležencev je pritegnila odsotnost predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki se slovesnosti ni udeležila.
language
slv
published at
2026-06-06T12:41:20
source
Nova24TV
title
Pri Macesnovi gorici počastili spomin na žrtve povojnih pobojev; Jaklič: Tu se je izvajal slovenski holokavst
url
https://nova24tv.si/video-pri-macesnovi-gorici-pocastili-spomin-na-zrtve-povojnih-pobojev-jaklic-tu-se-je-izvajal-slovenski-holokavst/
article order
6
body
V Kočevskem rogu so se spomnili pobitih po drugi svetovni vojni. Slovesnost pa je imela tudi jasno politično ozadje: novo oblast, pokop na Žalah in sporočilo ljubljanskemu županu. Spominska slovesnost z mašo za pobite po drugi svetovni vojni, ki je potekala pri breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, je bila tudi eden prvih simbolnih nastopov nove oblasti. Navzven je šlo za pietetni dogodek, za govor o dostojanstvu mrtvih, pravici do groba in spravi. V političnem ozadju pa je bilo sporočilo precej jasno: posmrtni ostanki žrtev prikritih grobišč bodo pokopani na ljubljanskih Žalah, kljub nasprotovanju župana Zorana Jankovića. Mašo je daroval predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje, ki je dejal, da je Macesnova gorica kraj, kjer se slovenska zgodovina dotika "najglobljih vprašanj človekovega dostojanstva, resnice in smisla življenja". V kočevskih gozdovih so bili po njegovih besedah ob koncu druge svetovne vojne brez sodbe usmrčeni številni ljudje, njihovi svojci pa desetletja niso imeli kraja, kjer bi lahko prižgali svečo ali zmolili molitev. Saje je zato pozdravil novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki omogoča pokop posmrtnih ostankov na Žalah. "Cerkev uči, da je spoštovanje pokojnih eno temeljnih znamenj človeške kulture," je dejal. Pravica do groba in dostojnega pokopa je po njegovih besedah izraz spoštovanja do človeka, zato zakon razume kot "pomemben korak v smeri spoštovanja človekovega dostojanstva in zgodovinskega spomina". Dodal je, da narod, ki spoštljivo poskrbi za pokojne, krepi temelje medsebojnega spoštovanja in zaupanja. Sprava, resnica in politični signal A prav govor o spravi je v Kočevskem rogu znova pokazal, kako težko je v Sloveniji ločiti pieteto od politike. Saje je poudaril, da sprava ni zgolj zgodovinski ali politični projekt, temveč "duhovna pot očiščenja spomina, ozdravljanja ran in ponovnega odkrivanja bratstva". Njen pogoj je po njegovih besedah resnica: "Resnica osvetljuje preteklost, pravičnost vrača dostojanstvo, usmiljenje zdravi rane, mir pa odpira prihodnost." Toda prav ta resnica je bila na slovesnosti izrečena v izrazito določenem političnem okviru. Jaklič je ocenil, da bi morala država jasno in uradno priznati, da je komunizem po vojni na Slovenskem zagrešil enega najhujših zločinov proti človeštvu, pobite dostojno pokopati in zavreči vse totalitarizme. Dogajanje pod Macesnovo gorico, na Teharjah, Hrastniškem hribu in drugih krajih je označil za "najtemnejši odklon slovenske zgodovine". Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik vlade Janez Janša, minister Jernej Vrtovec, varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek in zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Varuhinja je opozorila, da v Sloveniji še vedno obstajajo žrtve brez imena in urejenega groba ter da država ne sme ostati zgolj pri zakonih, temveč mora zagotoviti njihovo izvedbo. Kočevski rog je tako znova postal kraj dvojnega spomina: spomina na mrtve in spomina na to, kako živa je ta tema v političnih obračunih sedanjosti. Pokop žrtev na Žalah bi moral biti vprašanje dostojanstva. V soboto pa je bil tudi sporočilo Jankoviću, da nova oblast pri tem vprašanju ne namerava popuščati.
language
slv
published at
2026-06-07T23:04:23
source
Dnevnik
title
Kočevski rog: pieteta, politika in stare zamere
url
https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kocevski-rog-pieteta-politika-in-stare-zamere-2807128/
article order
10
body
Danes je bila v spomin na pomorjene žrtve komunističnega nasilja pri breznu pod Macesnovo gorico obletna slovesnost s sveto mašo in kulturnim programom. Ponovno se je na kraju smrti 3.450 žrtev zbrala množica ljudi, tudi premier Janez Janša. Slavnostni govornik je bil Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič, katerega celoten nagovor najdete tukaj. Sveto mašo je vodil škof dr. Andrej Saje, njegov nagovor objavljamo v nadaljevanju. Slovesnost je s petjem obogatil oktet In spiritu. Spominska slovesnost je navzoče povezala v liturgičnem spominu na mučeništvo Slovencev med revolucijo in po njej. Dogodek je tako kot že vrsto let prej organizirala Nova slovenska zaveza. Trenutke tovrstnih spominskih srečanj preveva sočutje in mir, nikakor ne sovraštvo. Le obžalovanje za tolikim trpljenjem fantov in mož in žalost ob zavedanju, kakšna država bi Slovenija lahko bila, če ne bi bil ta cvet slovenske inteligence, poštenosti, podjetnosti in delavnosti umorjen ali izgnan. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik 16. slovenske vlade Janez Janša, ki se je žrtvam spoštljivo poklonil. Prisotnih je bilo še nekaj drugih predstavnikov slovenskega političnega vrha, predsednice Nataše Pirc Musar pa na dogodku ni bilo. Nagovor škofa dr. Andreja Sajeta "Blagor tistim, ki delajo za mir" (Mt 5,9) Od odprtih grobov do odprtih src Berila: Ezk 37,12-14; Ps 85; Rim 12,17-21; Mt 5,1-12 Spoštovani predstavniki političnega, gospodarskega in kulturnega življenja Republike Slovenije, vodstvo Nove slovenske zaveze in drugih javnih ustanov, dragi sobratje duhovniki, redovnice in redovniki, spoštovani svojci pobitih žrtev, bratje in sestre v Kristusu! Macesnova gorica je kraj, kjer se slovenska zgodovina dotika najglobljih vprašanj človekovega dostojanstva, resnice in smisla življenja. V teh gozdovih so bili po koncu druge svetovne vojne brez sodbe usmrčeni številni ljudje. Mnogi so bili desetletja brez imena v javnem spominu in brez kraja, kjer bi njihovi svojci mogli prižgati svečo ali zmoliti molitev. Kot ljudje in kot verniki smo prišli sem, da izrazimo spoštovanje njihovemu dostojanstvu ter prosimo Boga za prihodnost našega naroda. Nobena človeška beseda ne more v celoti zajeti bolečine izgube. Cerkev uči, da je spoštovanje pokojnih eno temeljnih znamenj človeške kulture. Pravica do groba in dostojnega pokopa izraža spoštovanje do človeka, ustvarjenega po Božji podobi. S hvaležnostjo pozdravljamo prizadevanja za dostojen pokop žrtev prikritih grobišč in ohranjanje njihovega spomina. Tudi nedavno sprejeti Zakon o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč razumemo kot pomemben korak v smeri spoštovanja človekovega dostojanstva in zgodovinskega spomina. Vsak človek ima pravico do imena in do groba. Kadar narod spoštljivo poskrbi za svoje pokojne, krepi temelje medsebojnega spoštovanja in zaupanja. Prerok Ezekiel govori ljudstvu, ki je izgubilo vse. (Ezk 37,12-14) Zdi se, da je prihodnost zaprta. Prav v takšnem trenutku Bog spregovori: "Glejte, odprem vaše grobove in vas, svoje ljudstvo, izpeljem iz vaših grobov." Bog odpira grobove. Človeka kliče iz teme v luč ter vrača dostojanstvo tistim, katerih glas je utihnil. Ko danes poslušamo te besede pod Macesnovo gorico, jih slišimo z veliko občutljivostjo. Tukaj so bili desetletja skriti grobovi, številne družine pa so nosile bolečino brez javnega priznanja. Toda človek v Božjem spominu nikoli ni pozabljen. Bog pozna vsakega človeka po imenu. Pred njim ima vsak svoje dostojanstvo in svojo zgodbo. Prerok ne govori le o grobovih, ampak tudi o srcu in prihodnosti. Bog želi odpreti srca živih. Osvoboditi nas želi zaprtosti, strahu in nezaupanja ter nas usposobiti za novo življenje. Zato pravi: "Svojega duha denem v vas in boste oživeli." Sprava se začne tam, kjer se človek odpre delovanju Božjega Duha. On ozdravlja spomin, krepi pogum za resnico in odpira pot zaupanju. Psalm poje: "Dobrota in zvestoba se bosta srečali, pravičnost in mir se bosta poljubila." (85,11) To je podoba sprave, kakršno pozna Sveto pismo. Resnica osvetljuje preteklost, pravičnost vrača dostojanstvo, usmiljenje zdravi rane, mir pa odpira prihodnost. Kadar so te razsežnosti povezane, nastaja prostor, v katerem lahko raste občestvo. Krščanska vera nas uči, da prihodnosti ni mogoče graditi na pozabi, temveč na resnici. Evangelij pa nas vodi k spoznanju, da resnica rodi najlepše sadove tam, kjer jo spremljata usmiljenje in ljubezen. Zato je sprava veliko več kot zgodovinski ali politični projekt. Je duhovna pot očiščenja spomina, ozdravljanja ran in ponovnega odkrivanja bratstva. To misel nadaljuje apostol Pavel (Rim 12,17-21), ko nas spodbuja: "Nikomur ne vračajte hudega s hudim. Pred vsemi ljudmi skušajte skrbeti za dobro. Če je mogoče, kolikor je odvisno od vas, živite v miru z vsemi ljudmi." Pavlove besede ostajajo aktualne tudi danes. Vabijo nas k ustvarjalni moči dobrega. Dobro ni znamenje šibkosti, ampak moč, ki odpira prihodnost, preobraža odnose, zdravi spomin in gradi skupnost. Kristjan je poklican, da ostaja graditelj dobrega, človek spoštovanja, dialoga in miru. Pavel gre še dlje: "Če je tvoj sovražnik lačen, mu daj jesti; če je žejen, mu daj piti." V teh besedah se razodeva novost evangelija. Kristjan presega logiko nasprotovanja in odpira prostor srečanju. Sprava ni zmaga enih nad drugimi. Je zmaga dobrega, ki človeku omogoči, da v drugem ponovno prepozna brata. Vrhunec današnjega bogoslužja so blagri. V njih Jezus razodeva obličje človeka, ki živi v luči Božjega kraljestva. (Mt 5,1-12) "Blagor žalostnim, zakaj ti bodo potolaženi." Te besede danes objemajo vse, ki nosijo bolečino izgube. Kristusova tolažba ni oddaljena obljuba. Je njegova navzočnost med nami. V njem spoznavamo, da ima življenje globino, ki presega smrt, in da ljubezen ostaja močnejša od vsakega nasilja. "Blagor lačnim in žejnim pravice, zakaj ti bodo nasičeni." Pravičnost, o kateri govori Jezus, je hrepenenje po svetu, v katerem je spoštovano dostojanstvo vsakega človeka. Je prizadevanje za resnico, pošten odnos do zgodovine in ustvarjanje družbe, ki spoštuje človeško življenje. "Blagor usmiljenim, zakaj ti bodo usmiljenje dosegli." Usmiljenje je srce krščanskega življenja. Omogoča, da spomin postane rodoviten. Pomaga, da bolečina ne postane breme prihodnosti, ampak vir sočutja in nove bližine. In končno: "Blagor miroljubnim, zakaj ti bodo Božji otroci." Mir je sad odprtega srca. Rojeva se tam, kjer človek spoštuje resnico, varuje dostojanstvo drugega in gradi mostove. Je dar, ki ga prejemamo od Boga, in naloga, ki nam je zaupana. Dragi bratje in sestre! Današnja Božja beseda nas vodi od odprtih grobov do odprtih src. Bog odpira grobove, da bi pokojnim vrnil dostojanstvo, srca živih pa usposobil za graditev miru. Tako odpira prihodnost našemu narodu, da bi rasel v resnici, pravičnosti, usmiljenju in medsebojnem spoštovanju. Pokojne in storilce nasilnih dejanj danes izročamo Božjemu usmiljenju. Njihove svojce priporočamo Božji tolažbi. Za naš narod pa prosimo za modrost in za pogum, da bomo znali graditi prihodnost, utemeljeno na resnici in ljubezni. Naj se tudi med nami uresničijo besede preroka Ezekiela: "Svojega duha denem v vas, da boste oživeli, in vas spet postavim na vašo zemljo." (Ez 37,14) Amen.
language
slv
published at
2026-06-06T18:08:26
source
Domovina
title
Škof Andrej Saje: Prihodnosti ni mogoče graditi na pozabi, temveč na resnici
url
https://www.domovina.je/skof-andrej-saje-prihodnosti-ni-mogoce-graditi-na-pozabi-temvec-na-resnici
article order
0
body
V Kočevskem rogu je potekala spominska slovesnost z mašo za pobite po drugi svetovni vojni. Mašo je vodil predsednik SŠK Andrej Saje, ki je pozdravil sprejeto novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih, ki omogoča pokop pobitih na ljubljanskih Žalah. "Ko namreč narod spoštljivo poskrbi za pokojne, krepi temelje medsebojnega zaupanja," je dejal. Na slovesnosti ob breznu pod Macesnovo gorico je predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) in novomeški škof Saje dejal, da je Macesnova gorica kraj, kjer se slovenska zgodovina dotika "najglobljih vprašanj človekovega dostojanstva, resnice in smisla življenja". V kočevskih gozdovih so bili namreč po njegovih besedah ob koncu druge svetovne vojne brez sodbe usmrčeni številni, mnogi od njih so bili desetletja tudi brez kraja, kjer bi lahko njihovi svojci prižgali svečo ali zmolili molitev. Zato je pozdravil prizadevanja, da se pobite dokončno pokoplje. "Cerkev uči, da je spoštovanje pokojnih eno temeljnih znamenj človeške kulture. Pravica do groba in dostojnega pokopa izraža spoštovanje do človeka, ustvarjenega po božji podobi. Zato s hvaležnostjo pozdravljamo prizadevanja za dostojen pokop žrtev prikritih grobišč in ohranjanje njihovega spomina. Nedavno sprejeti zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev razumemo kot pomemben korak v smeri spoštovanja človekovega dostojanstva in zgodovinskega spomina," je dejal. Ob tem je dodal, da narod, ki spoštljivo poskrbi za svoje pokojne, krepi temelje medsebojnega spoštovanja in zaupanja. Znova je opozoril na pomen sprave, ki se sicer po njegovi oceni veliko več kot le zgodovinski ali politični projekt. "Je duhovna pot očiščenja spomina, ozdravljanja ran in ponovnega odkrivanja bratstva," je dejal. Nujen pogoj za spravo pa je po njegovih besedah tudi spoznanje resnice: "Resnica osvetljuje preteklost, pravičnost vrača dostojanstvo, usmiljenje zdravi rane, mir pa odpira prihodnost. Kadar so te razsežnosti povezane, nastaja prostor, v katerem lahko raste občestvo." Prisoten tudi novi premier V kulturnem programu je zbrane nagovoril nekdanji ustavni sodnik Klemen Jaklič. Poboje ob koncu druge svetovne vojne, ki jih je izvedla komunistična oblast, je označil kot zločin proti človečnosti. "Že pred vojno je namreč na podlagi ženevskih konvencij in po načelih mednarodnega prava civiliziranih narodov veljalo, da je z vojnimi ujetniki treba ravnati človeško. Vsakršno nasilje zoper ujetnike in civilno prebivalstvo je bilo že takrat strogo prepovedano, prepovedane so bile samovoljne usmrtitve, veljala je prepoved kolektivne krivde, posameznik pa je imel pravico do nepristranskega sodišča in poštenega sojenja. Zato pravno gledano tu ni mogoč noben izgovor," je dejal. "Tu pod Macesnovo gorico, na Teharjah, Hrastniškem hribu in premnogih drugih krajih se je izvajal slovenski holokavst, najtemnejši odklon slovenske zgodovine," je dodal. Ocenil je, da bi morala država jasno in uradno priznati, da je komunizem po vojni na Slovenskem zagrešil enega najhujših zločinov proti človečnosti, pobite dostojno pokopati in jasno zavreči vse totalitarizme. Ti bi pomenilo potrditev svobodne demokratične družbe, ki smo jo izbrali pred 35 leti, hkrati pa bi pripomoglo k spravi, je dejal. Slovesnosti so se med drugim udeležili predsednik vlade Janez Janša, minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec, varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek ter zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Vsi so pred brezno tudi položili venec. Garda Slovenske vojske je položila venec v imenu predsednice republike Nataše Pirc Musar. Podmladek NSi Mlada Slovenija pa je na poti do brezna postavil obcestni kažipot.
language
slv
published at
2026-06-06T12:18:13
source
Slovenske Novice
title
Spominska maša v Kočevskem rogu: Saje pozdravil zakon o prikritih grobiščih
url
https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/spominska-masa-v-kocevskem-rogu-saje-pozdravil-zakon-o-prikritih-grobiscih
article order
1
body
V Kočevskem rogu je potekala spominska slovesnost z mašo za pobite po drugi svetovni vojni. Mašo je vodil predsednik SŠK Andrej Saje, ki je pozdravil sprejeto novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih, ki omogoča pokop pobitih na ljubljanskih Žalah. "Ko namreč narod spoštljivo poskrbi za pokojne, krepi temelje medsebojnega zaupanja," je dejalpo poročanju Slovenske tiskovne agencije (STA). Odmeven nagovor škofa Sajeta: Mnogi desetletja niso imeli niti groba Na slovesnosti ob breznu pod Macesnovo gorico je predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) in novomeški škof Saje dejal, da je Macesnova gorica kraj, kjer se slovenska zgodovina dotika "najglobljih vprašanj človekovega dostojanstva, resnice in smisla življenja". V kočevskih gozdovih so bili namreč po njegovih besedah ob koncu druge svetovne vojne brez sodbe usmrčeni številni, mnogi od njih so bili desetletja tudi brez kraja, kjer bi lahko njihovi svojci prižgali svečo ali zmolili molitev. Zato je pozdravil prizadevanja, da se pobite dokončno pokoplje. "Cerkev uči, da je spoštovanje pokojnih eno temeljnih znamenj človeške kulture. Pravica do groba in dostojnega pokopa izraža spoštovanje do človeka, ustvarjenega po božji podobi. Zato s hvaležnostjo pozdravljamo prizadevanja za dostojen pokop žrtev prikritih grobišč in ohranjanje njihovega spomina. Nedavno sprejeti zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev razumemo kot pomemben korak v smeri spoštovanja človekovega dostojanstva in zgodovinskega spomina," je dejal. Ob tem je dodal, da narod, ki spoštljivo poskrbi za svoje pokojne, krepi temelje medsebojnega spoštovanja in zaupanja. Znova je opozoril na pomen sprave, ki se sicer po njegovi oceni veliko več kot le zgodovinski ali politični projekt. "Je duhovna pot očiščenja spomina, ozdravljanja ran in ponovnega odkrivanja bratstva," je dejal. Nujen pogoj za spravo pa je po njegovih besedah tudi spoznanje resnice: "Resnica osvetljuje preteklost, pravičnost vrača dostojanstvo, usmiljenje zdravi rane,mir pa odpira prihodnost. Kadar so te razsežnosti povezane, nastaja prostor, v katerem lahko raste občestvo." Jaklič: Šlo je za zločin proti človečnosti V kulturnem programu je zbrane nagovoril nekdanji ustavni sodnik Klemen Jaklič. Poboje ob koncu druge svetovne vojne, ki jih je izvedla komunistična oblast, je označil kot zločin proti človečnosti, še piše STA. "Že pred vojno je namreč na podlagi ženevskih konvencij in po načelih mednarodnega prava civiliziranih narodov veljalo, da je z vojnimi ujetniki treba ravnati človeško. Vsakršno nasilje zoper ujetnike in civilno prebivalstvo je bilo že takrat strogo prepovedano, prepovedane so bile samovoljne usmrtitve, veljala je prepoved kolektivne krivde, posameznik pa je imel pravico do nepristranskega sodišča in poštenega sojenja. Zato pravno gledano tu ni mogoč noben izgovor," je dejal. "Tu pod Macesnovo gorico, na Teharjah, Hrastniškem hribu in premnogih drugih krajih se je izvajal slovenski holokavst, najtemnejši odklon slovenske zgodovine," je dodal. Ocenil je, da bi morala država jasno in uradno priznati, da je komunizem po vojni na Slovenskem zagrešil enega najhujših zločinov proti človečnosti, pobite dostojno pokopati in jasno zavreči vse totalitarizme. Ti bi pomenilo potrditev svobodne demokratične družbe, ki smo jo izbrali pred 35 leti, hkrati pa bi pripomoglo k spravi, je dejal. Janša med visokimi predstavniki države Slovesnosti so se med drugim udeležili predsednik vlade Janez Janša, minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec, minister za pravosodje Mihael Zupančič, varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek ter zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Vsi so pred brezno tudi položili venec. Garda Slovenske vojske je položila venec v imenu predsednice republike Nataše Pirc Musar. Podmladek NSi Mlada Slovenija pa je na poti do brezna postavil obcestni kažipot.
language
slv
published at
2026-06-06T12:58:06
source
Svet24
title
Janša na slovesnosti v Kočevskem rogu, kjer je odmeval poziv k spravi
url
https://svet24.si/novice/slovenija/kocevski-rog-andrej-saje-janez-jansa-druga-svetovna-vojna-slovesnost-1904447
article order
10
body
Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo. Pri breznu pod Macesnovo gorico, iz katere so jeseni 2022 izkopali posmrtne ostanke 3.450 večinoma slovenskih žrtev, je na obletni slovesnosti v organizaciji Nove slovenske zaveze sv. mašo vodil novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. dr. Andrej Saje, slavnostni govornik pa je bil prof. ddr. Klemen Jaklič. Dogodek je obogatilo petje okteta In spiritu. Številni romarji, slovenski politični vrh.... Številni zbrani - okrog 1.500, med katerimi so mnogi priromali iz vseh koncev Slovenije in tudi iz zamejstva in izseljenstva, videti pa je bilo tudi mnoge predstavnike slovenskega političnega vrha - so se poklonili spominu na roške in vse druge žrtve revolucije. Med njimi je bil tudi predsednik nove, 16. slovenske vlade Janez Janša, ki je položil venec žrtvam povojnih pobojev, ravno tako so to storili varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek, zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, predstavništvo Nove Slovenske zaveze, Občine Kočevje, Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije. Svečo so k breznu prinesli tudi predstavniki hrvaške službe, pristojne za prikrita grobišča in njihove žrtve. Venec je k breznu položila tudi garda Slovenske vojske v imenu predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki se slovesnosti ni udeležila. Škof Saje pozdravil prizadevanja za pokop Novomeški škof dr. Andrej Saje, ki je mašo daroval v družbi okrog 20 somaševalcev, je bil v nagovoru jasen. "Macesnova gorica je kraj, kjer se slovenska zgodovina dotika najglobljih vprašanj človekovega dostojanstva, resnice in smisla življenja. V teh gozdovih so bili po koncu druge svetovne vojne brez sodbe usmrčeni številni ljudje. Mnogi so bili desetletja brez imena v javnem spominu in brez kraja, kjer bi njihovi svojci mogli prižgati svečo ali zmoliti molitev. Kot ljudje in kot verniki smo prišli sem, da izrazimo spoštovanje njihovemu dostojanstvu ter prosimo Boga za prihodnost našega naroda." Škof je pozdravil prizadevanja za dostojen pokop žrtev prikritih grobišč in ohranjanje njihovega spomina, k čemur sodi nedavno sprejeta novela zakona o prikritih grobiščih in pokopu žrtev, ki jo je označil kot pomemben korak v smeri spoštovanja človekovega dostojanstva in zgodovinskega spomina. Prositi za modrost in pogum naroda "Vsak človek ima pravico do imena in do groba. Kadar narod spoštljivo poskrbi za svoje pokojne, krepi temelje medsebojnega spoštovanja in zaupanja." Mašni nagovor je škof Saje sklenil z besedami: "Današnja Božja beseda nas vodi od odprtih grobov do odprtih src. Bog odpira grobove, da bi pokojnim vrnil dostojanstvo, srca živih pa usposobil za graditev miru. Tako odpira prihodnost našemu narodu, da bi rasel v resnici, pravičnosti, usmiljenju in medsebojnem spoštovanju. Pokojne in storilce nasilnih dejanj danes izročamo Božjemu usmiljenju. Njihove svojce priporočamo Božji tolažbi. Za naš narod pa prosimo za modrost in za pogum, da bomo znali graditi prihodnost, utemeljeno na resnici in ljubezni." Ddr. Klemen Jaklič: Najtemnejši odklon slovenske zgodovine Osrednji govornik na spominski slovesnosti po maši, nekdanji ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič, je med drugim opisal organizirano sistematično čiščenje nasprotnikov revolucije, ki se je odražalo s pomori, izginotji, požiganjem in plenjenjem prebivalstva, ki je želelo živeti v miru. Sledila je najbolj naravna reakcija, ki si jo je mogoče zamisliti - upor, nato pa povojni pomori, kjer ni bilo oziranja na pravo. "Splet nesrečnih okoliščin so komunisti izkoristili za uresničitev najbolj zavržnega dela načrtovane "končne rešitve". S pogledom za nazaj, ki presoja skozi moralno neoporečno merilo pluralne svobodne demokratične družbe, vidimo, da je "končna rešitev" predpostavljala nič manj kot popolno izključitev celotnega zdravega dela slovenskega naroda. Prav tistega iz obeh polov, ki je bil skladen s svobodno demokratično družbo. Le z eliminacijo zdravega dela narodovega telesa bi namreč komunistični totalitarizem lahko zaživel in se obdržal," je povedal Jaklič in dejal, da se je tako pod Macesnovo gorico, kot na Teharjah, na Hrastniškem hribu in še na mnogih drugih krajih "vršil slovenski holokavst, najtemnejši odklon slovenske zgodovine." Brez resnice ni sprave Brez takega zločina bi razvoj Slovenije že zdavnaj krenil v smer demokratične ureditve, Slovenci bi že dolgo živeli v svobodni demokratični družbi enakopravnih možnosti, "tako pa še danes, 81 let po zločinu, nismo niti blizu uresničitve tega ideala," je bil jasen Jaklič. Prepričan je, da sprave ne more biti brez resnice, to pa je odgovornost vseh nas, v prvi vrsti pa države, da vodi ta proces in usmerja. Nujno pa je tudi uradno državno zavrženje vse totalitarne simbolike. "Nosilcem javne oblasti in pretendentom za javne funkcije, ki naj predstavljajo državo svobodne demokratične družbe, ne more biti dovoljeno propagiranje ali čaščenje totalitarnih prvin." Nemčija je obsodila holokavst Kot primer je podal Nemčijo, ki je pravi čas storila, kar je bilo treba. "Predstavljajmo si na primer, kako bi izgledala Nemčija, če ne bi storila prav tega. Če nemška država in nemški narod kot celota ne bi jasno obsodila holokavsta, ne bi obsodila krivcev zanj. Če Nemci kot narod ne bi čutili krivde za svoj zločin in se zanj ne bi klesali, ampak bi namesto tega država prirejala proslave, na katerih bi slavili dosežke nacizma, ponosno mahali s totalitarno simboliko, poveličevali nacistične osebnosti, po njih imenovali ulice, se klanjali pred njihovimi kipi, prepevali nacistične pesmi ter se z nostalgijo obračali na svojo polpreteklo zgodovino. Vse to pa bi služilo utrjevanju monopola take nedemokratične vrednostne usmeritve nad vzvodi oblasti, kar bi zagotavljalo njeno prevlado in načrtno onemogočalo poskuse demokratizacije. Takšna Nemčija ne bi bila svobodna demokratična družba."
language
slv
published at
2026-06-07T09:54:37
source
dolenjskilist
title
Škof Andrej Saje: "Vsak človek ima pravico do imena in groba" - Dolenjski list
url
https://dolenjskilist.svet24.si/novice/skof-andrej-saje-vsak-clovek-ima-pravico-do-imena-in-groba-1904548
article order
3
body
"Ko namreč narod spoštljivo poskrbi za pokojne, krepi temelje medsebojnega zaupanja," je dejal Saje. Na slovesnosti ob breznu pod Macesnovo gorico je predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) in novomeški škof Saje dejal, da je Macesnova gorica kraj, kjer se slovenska zgodovina dotika "najglobljih vprašanj človekovega dostojanstva, resnice in smisla življenja". V kočevskih gozdovih so bili namreč po njegovih besedah ob koncu druge svetovne vojne brez sodbe usmrčeni številni, mnogi od njih so bili desetletja tudi brez kraja, kjer bi lahko njihovi svojci prižgali svečo ali zmolili molitev. Zato je pozdravil prizadevanja, da se pobite dokončno pokoplje. "Cerkev uči, da je spoštovanje pokojnih eno temeljnih znamenj človeške kulture. Pravica do groba in dostojnega pokopa izraža spoštovanje do človeka, ustvarjenega po božji podobi. Zato s hvaležnostjo pozdravljamo prizadevanja za dostojen pokop žrtev prikritih grobišč in ohranjanje njihovega spomina. Nedavno sprejeti zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev razumemo kot pomemben korak v smeri spoštovanja človekovega dostojanstva in zgodovinskega spomina," je dejal. Ob tem je dodal, da narod, ki spoštljivo poskrbi za svoje pokojne, krepi temelje medsebojnega spoštovanja in zaupanja. Znova je opozoril na pomen sprave, ki se sicer po njegovi oceni veliko več kot le zgodovinski ali politični projekt. "Je duhovna pot očiščenja spomina, ozdravljanja ran in ponovnega odkrivanja bratstva," je dejal. Nujen pogoj za spravo pa je po njegovih besedah tudi spoznanje resnice: "Resnica osvetljuje preteklost, pravičnost vrača dostojanstvo, usmiljenje zdravi rane, mir pa odpira prihodnost. Kadar so te razsežnosti povezane, nastaja prostor, v katerem lahko raste občestvo." V kulturnem programu je zbrane nagovoril nekdanji ustavni sodnik Klemen Jaklič. Poboje ob koncu druge svetovne vojne, ki jih je izvedla komunistična oblast, je označil kot zločin proti človečnosti. "Že pred vojno je namreč na podlagi ženevskih konvencij in po načelih mednarodnega prava civiliziranih narodov veljalo, da je z vojnimi ujetniki treba ravnati človeško. Vsakršno nasilje zoper ujetnike in civilno prebivalstvo je bilo že takrat strogo prepovedano, prepovedane so bile samovoljne usmrtitve, veljala je prepoved kolektivne krivde, posameznik pa je imel pravico do nepristranskega sodišča in poštenega sojenja. Zato pravno gledano tu ni mogoč noben izgovor," je dejal. "Tu pod Macesnovo gorico, na Teharjah, Hrastniškem hribu in premnogih drugih krajih se je izvajal slovenski holokavst, najtemnejši odklon slovenske zgodovine," je dodal. Ocenil je, da bi morala država jasno in uradno priznati, da je komunizem po vojni na Slovenskem zagrešil enega najhujših zločinov proti človečnosti, pobite dostojno pokopati in jasno zavreči vse totalitarizme. Ti bi pomenilo potrditev svobodne demokratične družbe, ki smo jo izbrali pred 35 leti, hkrati pa bi pripomoglo k spravi, je dejal. Slovesnosti so se med drugim udeležili predsednik vlade Janez Janša, minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec, varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek ter zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Vsi so pred brezno tudi položili venec. Garda Slovenske vojske je položila venec v imenu predsednice republike Nataše Pirc Musar. Podmladek NSi Mlada Slovenija pa je na poti do brezna postavil obcestni kažipot. Varuhinja človekovih pravic je ob tej priložnosti, kot so sporočili iz njenega urada, opozorila, da v Sloveniji še vedno obstajajo žrtve povojnih pobojev, ki nimajo niti imena niti urejenega groba. Po njenih besedah ima država dolžnost, da aktivno pristopi k iskanju, identifikaciji in pokopu žrtev tega zločina proti človečnosti ter uredi njihov pravni status, vključno z izdajo mrliških listov. Pri tem po njenem prepričanju samo normativna ureditev ne zadošča, ampak je nujno tudi njeno dosledno uresničevanje v praksi. Dostojen pokop umrlih po navedbah Drenik Bavdek ni le moralna in etična zaveza, temveč temeljna človekova pravica, ki jo zagotavlja tudi Mednarodna konvencija o zaščiti vseh oseb pred prisilnimi izginotji. Izpostavila je, da mora to vprašanje preseči ideološke delitve, saj sodi v temeljno področje varstva človekovega dostojanstva in dejanje človečnosti.
language
slv
published at
2026-06-06T16:32:08
source
Reporter
title
Kočevski rog: prišla sta Janša in Vrtovec, Saje je maševal
url
https://reporter.si/clanek/slovenija/kocevski-rog-prisla-sta-jansa-in-vrtovec-saje-je-maseval-foto-1904478

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count