MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Poslanci SDS trdijo, da ustava z besedo 'lahko' dopušča, da zakon volilno pravico tujcem podeli ali pa ne.
• Predlog zakona o lokalnih volitvah predvideva odvzem aktivne volilne pravice tujcem iz tretjih držav s stalnim prebivališčem.
• Odvzem volilne pravice tujcem bi lahko imel diskriminatorne učinke na določeno skupino prebivalcev.
• Predlog zakona ne vsebuje obrazložitve ali razlogov, ki bi utemeljevali odvzem že pridobljene volilne pravice.
• Pravna mreža ocenjuje, da predlagani ukrep ne bi prestal testa legitimnosti in sorazmernosti pred ustavnim sodiščem.
• Zakonodajnopravna služba DZ opozarja, da je predlog ustavnopravno sporen zaradi posega v načelo zaupanja v pravo.
• Pravna mreža za varstvo demokracije trdi, da je volilna pravica tujcev postala ustavnopravno varovana pravica.
• Ustava določa, da človekovih pravic ni dopustno omejevati z izgovorom, da jih ustava ne priznava izrecno.
• Odvzem pravice bi se zgodil v zelo kratkem času in tik pred razpisom rednih lokalnih volitev.
• Predlog zakona se obravnava po skrajšanem postopku, kar nekateri kritiki ocenjujejo kot sporno.
• Predlagatelji zakona trdijo, da sledijo načelom večine evropskih držav, kjer tujci nimajo takšnih pravic.
• Zagovornik načela enakosti je priporočil umik predloga zaradi morebitne diskriminacije.
• Nekateri zagovorniki zakona trdijo, da so župani izkoriščali volilno pravico tujcev za lastne interese.
• Predlog zakona se obravnava po skrajšanem postopku, car nekateri kritiki ocenjujejo kot sporno.

key differences

Nekateri zagovorniki zakona trdijo, da so župani izkoriščali volilno pravico tujcev za lastne interese.

Le Nova24TV izpostavlja očitke županom, ostali molčijo.

Odvzem pravice bi se zgodil v zelo kratkem času in tik pred razpisom rednih lokalnih volitev.

Večina virov citira Pravno mrežo, STA in Nova24TV molčita.

Odvzem volilne pravice tujcem bi lahko imel diskriminatorne učinke na določeno skupino prebivalcev.

STA potrjuje, drugi le delno; Nova24TV izpostavlja domačine.

Poslanci SDS trdijo, da ustava z besedo 'lahko' dopušča, da zakon volilno pravico tujcem podeli ali pa ne.

Le Nova24 in Žurnal trditev pripišeta SDS, ostali le citirajo.

Pravna mreža ocenjuje, da predlagani ukrep ne bi prestal testa legitimnosti in sorazmernosti pred ustavnim sodiščem.

STA molči, Nova24TV je zadržana, ostali trditev potrjujejo.

Pravna mreža za varstvo demokracije trdi, da je volilna pravica tujcev postala ustavnopravno varovana pravica.

STA molči, ostali potrjujejo ustavno varovanost pravice.

Predlagatelji zakona trdijo, da sledijo načelom večine evropskih držav, kjer tujci nimajo takšnih pravic.

Le Nova24TV navaja argument, ostali viri ga ignorirajo.

Predlog zakona ne vsebuje obrazložitve ali razlogov, ki bi utemeljevali odvzem že pridobljene volilne pravice.

Večina povzema Pravno mrežo, STA molči, Nova24TV relativizira.

Predlog zakona o lokalnih volitvah predvideva odvzem aktivne volilne pravice tujcem iz tretjih držav s stalnim prebivališčem.

Viri so enotni, STA pa informacijo podaja manj izrazito.

Predlog zakona se obravnava po skrajšanem postopku, car nekateri kritiki ocenjujejo kot sporno.

Večina virov molči, le Žurnal24 izpostavlja kritike postopka.

Predlog zakona se obravnava po skrajšanem postopku, kar nekateri kritiki ocenjujejo kot sporno.

Le RTV, Mladina in Dnevnik citirajo kritiko Pravne mreže.

Ustava določa, da človekovih pravic ni dopustno omejevati z izgovorom, da jih ustava ne priznava izrecno.

STA molči, ostali citirajo 15. člen v različnih kontekstih.

Zagovornik načela enakosti je priporočil umik predloga zaradi morebitne diskriminacije.

Poroča le STA, vsi ostali mediji trditev popolnoma prezrejo.

Zakonodajnopravna služba DZ opozarja, da je predlog ustavnopravno sporen zaradi posega v načelo zaupanja v pravo.

Le Žurnal24 pripiše opozorilo ZPS, drugi Pravni mreži ali molčijo.

source analyses

Dnevnik

Nekateri zagovorniki zakona trdijo, da so župani izkoriščali volilno pravico tujcev za lastne interese.

Ni omenjeno

Odvzem pravice bi se zgodil v zelo kratkem času in tik pred razpisom rednih lokalnih volitev.

Da: Članek navaja, da se to dogaja v kratkem času pred volitvami.

Odvzem volilne pravice tujcem bi lahko imel diskriminatorne učinke na določeno skupino prebivalcev.

Delno: Omenja se poseg v pravice in kršitev zaupanja v pravo.

Poslanci SDS trdijo, da ustava z besedo 'lahko' dopušča, da zakon volilno pravico tujcem podeli ali pa ne.

Delno: Članek citira ustavo z 'lahko', a ne pripisuje izjave SDS.

Pravna mreža ocenjuje, da predlagani ukrep ne bi prestal testa legitimnosti in sorazmernosti pred ustavnim sodiščem.

Da: Organizacija je ocenila, da ukrep teh presoj ne bi prestal.

Pravna mreža za varstvo demokracije trdi, da je volilna pravica tujcev postala ustavnopravno varovana pravica.

Da: Pravna mreža trdi, da je to postala ustavnopravno varovana pravica.

Predlagatelji zakona trdijo, da sledijo načelom večine evropskih držav, kjer tujci nimajo takšnih pravic.

Ni omenjeno

Predlog zakona ne vsebuje obrazložitve ali razlogov, ki bi utemeljevali odvzem že pridobljene volilne pravice.

Da: Pravna mreža opozarja, da razlogi v besedilu niso predstavljeni.

Predlog zakona o lokalnih volitvah predvideva odvzem aktivne volilne pravice tujcem iz tretjih držav s stalnim prebivališčem.

Da: Članek navaja, da predlog predvideva odvzem te pravice tujcem.

Predlog zakona se obravnava po skrajšanem postopku, kar nekateri kritiki ocenjujejo kot sporno.

Da: Pravna mreža meni, da je skrajšan postopek za to vsebino sporen.

Ustava določa, da človekovih pravic ni dopustno omejevati z izgovorom, da jih ustava ne priznava izrecno.

Da: Članek povzema to ustavno določbo v povezavi s pravicami tujcev.

Zagovornik načela enakosti je priporočil umik predloga zaradi morebitne diskriminacije.

Ni omenjeno

Zakonodajnopravna služba DZ opozarja, da je predlog ustavnopravno sporen zaradi posega v načelo zaupanja v pravo.

Delno: Pravna mreža (ne ZPS) opozarja na kršitev zaupanja v pravo.

Mladina

Nekateri zagovorniki zakona trdijo, da so župani izkoriščali volilno pravico tujcev za lastne interese.

Ni omenjeno

Odvzem pravice bi se zgodil v zelo kratkem času in tik pred razpisom rednih lokalnih volitev.

Da: Pravna mreža opozarja na kratek čas pred razpisom volitev.

Odvzem volilne pravice tujcem bi lahko imel diskriminatorne učinke na določeno skupino prebivalcev.

Delno: Članek omenja, da bi postali formalno najnižji sloj ljudi.

Poslanci SDS trdijo, da ustava z besedo 'lahko' dopušča, da zakon volilno pravico tujcem podeli ali pa ne.

Delno: Članek citira 43. člen ustave z besedo 'lahko'.

Pravna mreža ocenjuje, da predlagani ukrep ne bi prestal testa legitimnosti in sorazmernosti pred ustavnim sodiščem.

Da: Pravna mreža ocenjuje, da ukrep teh testov ne bi prestal.

Pravna mreža za varstvo demokracije trdi, da je volilna pravica tujcev postala ustavnopravno varovana pravica.

Da: Pravna mreža trdi, da je z uzakonitvijo postala ustavno varovana.

Predlagatelji zakona trdijo, da sledijo načelom večine evropskih držav, kjer tujci nimajo takšnih pravic.

Ni omenjeno

Predlog zakona ne vsebuje obrazložitve ali razlogov, ki bi utemeljevali odvzem že pridobljene volilne pravice.

Da: Pravna mreža navaja, da razlogi v besedilu niso predstavljeni.

Predlog zakona o lokalnih volitvah predvideva odvzem aktivne volilne pravice tujcem iz tretjih držav s stalnim prebivališčem.

Da: Predlog ZLV-M predvideva odvzem te pravice tujcem iz tretjih držav.

Predlog zakona se obravnava po skrajšanem postopku, kar nekateri kritiki ocenjujejo kot sporno.

Da: Pravna mreža izpostavlja skrajšan postopek kot sporen.

Ustava določa, da človekovih pravic ni dopustno omejevati z izgovorom, da jih ustava ne priznava izrecno.

Da: Članek citira peti odstavek 15. člena ustave s to vsebino.

Zagovornik načela enakosti je priporočil umik predloga zaradi morebitne diskriminacije.

Ni omenjeno

Zakonodajnopravna služba DZ opozarja, da je predlog ustavnopravno sporen zaradi posega v načelo zaupanja v pravo.

Delno: Pravna mreža opozarja na kršitev načela zaupanja v pravo.

Nova24TV

Nekateri zagovorniki zakona trdijo, da so župani izkoriščali volilno pravico tujcev za lastne interese.

Da: Članek omenja očitke županom, npr. Jankoviću, glede izkoriščanja.

Odvzem pravice bi se zgodil v zelo kratkem času in tik pred razpisom rednih lokalnih volitev.

Ni omenjeno

Odvzem volilne pravice tujcem bi lahko imel diskriminatorne učinke na določeno skupino prebivalcev.

Delno: Omenjeno, da nevladniki trdijo, da se tujce postavlja pred domačine.

Poslanci SDS trdijo, da ustava z besedo 'lahko' dopušča, da zakon volilno pravico tujcem podeli ali pa ne.

Da: Poslanec Mahnič (SDS) razlaga pomen besede 'lahko' v ustavi.

Pravna mreža ocenjuje, da predlagani ukrep ne bi prestal testa legitimnosti in sorazmernosti pred ustavnim sodiščem.

Delno: Omenjeno, da po njihovem ne bi prestale presoje pred sodiščem.

Pravna mreža za varstvo demokracije trdi, da je volilna pravica tujcev postala ustavnopravno varovana pravica.

Da: Članek citira mnenje mreže, da je to ustavnopravno varovana pravica.

Predlagatelji zakona trdijo, da sledijo načelom večine evropskih držav, kjer tujci nimajo takšnih pravic.

Da: Poslanec Kosi navaja, da sledijo načelom večine evropskih držav.

Predlog zakona ne vsebuje obrazložitve ali razlogov, ki bi utemeljevali odvzem že pridobljene volilne pravice.

Delno: Članek navaja trditev aktivistov, da niso navedli zadostnih razlogov.

Predlog zakona o lokalnih volitvah predvideva odvzem aktivne volilne pravice tujcem iz tretjih držav s stalnim prebivališčem.

Da: Članek navaja, da bi zakon odvzel pravice tujcem iz tretjih držav.

Predlog zakona se obravnava po skrajšanem postopku, kar nekateri kritiki ocenjujejo kot sporno.

Ni omenjeno

Ustava določa, da človekovih pravic ni dopustno omejevati z izgovorom, da jih ustava ne priznava izrecno.

Da: Članek citira 15. člen ustave, na katerega se sklicuje Pravna mreža.

Zagovornik načela enakosti je priporočil umik predloga zaradi morebitne diskriminacije.

Ni omenjeno

Zakonodajnopravna služba DZ opozarja, da je predlog ustavnopravno sporen zaradi posega v načelo zaupanja v pravo.

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Nekateri zagovorniki zakona trdijo, da so župani izkoriščali volilno pravico tujcev za lastne interese.

Ni omenjeno

Odvzem pravice bi se zgodil v zelo kratkem času in tik pred razpisom rednih lokalnih volitev.

Da: Pravna mreža izpostavlja kratek čas in bližino lokalnih volitev.

Odvzem volilne pravice tujcem bi lahko imel diskriminatorne učinke na določeno skupino prebivalcev.

Delno: Omenja se poseg v pravice tujcev in kršitev zaupanja v pravo.

Poslanci SDS trdijo, da ustava z besedo 'lahko' dopušča, da zakon volilno pravico tujcem podeli ali pa ne.

Delno: Članek citira ustavno določbo z 'lahko', a ne neposredno SDS.

Pravna mreža ocenjuje, da predlagani ukrep ne bi prestal testa legitimnosti in sorazmernosti pred ustavnim sodiščem.

Da: Pravna mreža je ocenila, da ukrep takšne presoje ne bi prestal.

Pravna mreža za varstvo demokracije trdi, da je volilna pravica tujcev postala ustavnopravno varovana pravica.

Da: Pravna mreža trdi, da je to del ustavnega standarda pravic.

Predlagatelji zakona trdijo, da sledijo načelom večine evropskih držav, kjer tujci nimajo takšnih pravic.

Ni omenjeno

Predlog zakona ne vsebuje obrazložitve ali razlogov, ki bi utemeljevali odvzem že pridobljene volilne pravice.

Da: Pravna mreža navaja, da razlogi v predlogu niso predstavljeni.

Predlog zakona o lokalnih volitvah predvideva odvzem aktivne volilne pravice tujcem iz tretjih držav s stalnim prebivališčem.

Da: Članek navaja, da predlog predvideva odvzem te pravice tujcem.

Predlog zakona se obravnava po skrajšanem postopku, kar nekateri kritiki ocenjujejo kot sporno.

Da: Pravna mreža meni, da je skrajšan postopek za te spremembe sporen.

Ustava določa, da človekovih pravic ni dopustno omejevati z izgovorom, da jih ustava ne priznava izrecno.

Da: Članek povzema to ustavno določbo v sporočilu Pravne mreže.

Zagovornik načela enakosti je priporočil umik predloga zaradi morebitne diskriminacije.

Ni omenjeno

Zakonodajnopravna služba DZ opozarja, da je predlog ustavnopravno sporen zaradi posega v načelo zaupanja v pravo.

Delno: Pravna mreža (ne ZPS) opozarja na kršitev zaupanja v pravo.

STA

Nekateri zagovorniki zakona trdijo, da so župani izkoriščali volilno pravico tujcev za lastne interese.

Ni omenjeno

Odvzem pravice bi se zgodil v zelo kratkem času in tik pred razpisom rednih lokalnih volitev.

Ni omenjeno

Odvzem volilne pravice tujcem bi lahko imel diskriminatorne učinke na določeno skupino prebivalcev.

Da: Zagovornik meni, da bi predlog lahko imel diskriminatorne učinke.

Poslanci SDS trdijo, da ustava z besedo 'lahko' dopušča, da zakon volilno pravico tujcem podeli ali pa ne.

Ni omenjeno

Pravna mreža ocenjuje, da predlagani ukrep ne bi prestal testa legitimnosti in sorazmernosti pred ustavnim sodiščem.

Ni omenjeno

Pravna mreža za varstvo demokracije trdi, da je volilna pravica tujcev postala ustavnopravno varovana pravica.

Ni omenjeno

Predlagatelji zakona trdijo, da sledijo načelom večine evropskih držav, kjer tujci nimajo takšnih pravic.

Ni omenjeno

Predlog zakona ne vsebuje obrazložitve ali razlogov, ki bi utemeljevali odvzem že pridobljene volilne pravice.

Ni omenjeno

Predlog zakona o lokalnih volitvah predvideva odvzem aktivne volilne pravice tujcem iz tretjih držav s stalnim prebivališčem.

Delno: Naslov in uvod omenjata predlog za odvzem volilne pravice tujcem.

Predlog zakona se obravnava po skrajšanem postopku, kar nekateri kritiki ocenjujejo kot sporno.

Ni omenjeno

Ustava določa, da človekovih pravic ni dopustno omejevati z izgovorom, da jih ustava ne priznava izrecno.

Ni omenjeno

Zagovornik načela enakosti je priporočil umik predloga zaradi morebitne diskriminacije.

Da: Zagovornik je DZ priporočil umik zaradi diskriminatornih učinkov.

Zakonodajnopravna služba DZ opozarja, da je predlog ustavnopravno sporen zaradi posega v načelo zaupanja v pravo.

Ni omenjeno

Večer

Nekateri zagovorniki zakona trdijo, da so župani izkoriščali volilno pravico tujcev za lastne interese.

Ni omenjeno

Odvzem pravice bi se zgodil v zelo kratkem času in tik pred razpisom rednih lokalnih volitev.

Da: Članek izpostavlja kratek čas in bližino razpisa lokalnih volitev.

Odvzem volilne pravice tujcem bi lahko imel diskriminatorne učinke na določeno skupino prebivalcev.

Delno: Omenja se kršitev načela varstva zaupanja v pravo in poseg v pravice.

Poslanci SDS trdijo, da ustava z besedo 'lahko' dopušča, da zakon volilno pravico tujcem podeli ali pa ne.

Delno: Članek citira ustavno določbo z 'lahko', a ne pripiše trditve SDS.

Pravna mreža ocenjuje, da predlagani ukrep ne bi prestal testa legitimnosti in sorazmernosti pred ustavnim sodiščem.

Da: Pravna mreža ocenjuje, da ukrep ne bi prestal teh presoj.

Pravna mreža za varstvo demokracije trdi, da je volilna pravica tujcev postala ustavnopravno varovana pravica.

Da: Pravna mreža poudarja, da je to postala ustavno varovana pravica.

Predlagatelji zakona trdijo, da sledijo načelom večine evropskih držav, kjer tujci nimajo takšnih pravic.

Ni omenjeno

Predlog zakona ne vsebuje obrazložitve ali razlogov, ki bi utemeljevali odvzem že pridobljene volilne pravice.

Da: Članek navaja, da razlogi niso predstavljeni in je brez obrazložitve.

Predlog zakona o lokalnih volitvah predvideva odvzem aktivne volilne pravice tujcem iz tretjih držav s stalnim prebivališčem.

Da: Članek navaja, da predlog predvideva odvzem te pravice tem tujcem.

Predlog zakona se obravnava po skrajšanem postopku, kar nekateri kritiki ocenjujejo kot sporno.

Ni omenjeno

Ustava določa, da človekovih pravic ni dopustno omejevati z izgovorom, da jih ustava ne priznava izrecno.

Da: Članek citira peti odstavek 15. člena ustave s to vsebino.

Zagovornik načela enakosti je priporočil umik predloga zaradi morebitne diskriminacije.

Ni omenjeno

Zakonodajnopravna služba DZ opozarja, da je predlog ustavnopravno sporen zaradi posega v načelo zaupanja v pravo.

Delno: O kršitvi načela zaupanja v pravo opozarja Pravna mreža, ne ZPS.

Žurnal24

Nekateri zagovorniki zakona trdijo, da so župani izkoriščali volilno pravico tujcev za lastne interese.

Ni omenjeno

Odvzem pravice bi se zgodil v zelo kratkem času in tik pred razpisom rednih lokalnih volitev.

Da: Vlada namerava spremembe uvesti še pred jesenskimi lokalnimi volitvami.

Odvzem volilne pravice tujcem bi lahko imel diskriminatorne učinke na določeno skupino prebivalcev.

Delno: Omenjeno je ostro nasprotovanje opozicije in ustavnopravna spornost.

Poslanci SDS trdijo, da ustava z besedo 'lahko' dopušča, da zakon volilno pravico tujcem podeli ali pa ne.

Da: Žan Mahnič (SDS) je podal točno takšno razlago besede 'lahko'.

Pravna mreža ocenjuje, da predlagani ukrep ne bi prestal testa legitimnosti in sorazmernosti pred ustavnim sodiščem.

Da: Pravna mreža meni, da ukrep ne bi prestal teh testov in presoje.

Pravna mreža za varstvo demokracije trdi, da je volilna pravica tujcev postala ustavnopravno varovana pravica.

Da: Pravna mreža navaja, da je pravica postala ustavnopravno varovana.

Predlagatelji zakona trdijo, da sledijo načelom večine evropskih držav, kjer tujci nimajo takšnih pravic.

Ni omenjeno

Predlog zakona ne vsebuje obrazložitve ali razlogov, ki bi utemeljevali odvzem že pridobljene volilne pravice.

Da: ZPS in Pravna mreža opozarjata na odsotnost razlogov in obrazložitve.

Predlog zakona o lokalnih volitvah predvideva odvzem aktivne volilne pravice tujcem iz tretjih držav s stalnim prebivališčem.

Da: Članek navaja odvzem pravice državljanom tretjega sveta s stalnim bivališčem.

Predlog zakona se obravnava po skrajšanem postopku, car nekateri kritiki ocenjujejo kot sporno.

Delno: Članek potrjuje skrajšan postopek in navaja kritike celotnega zakona.

Ustava določa, da človekovih pravic ni dopustno omejevati z izgovorom, da jih ustava ne priznava izrecno.

Da: Pravna mreža citira 15. člen ustave, ki določa prav to.

Zagovornik načela enakosti je priporočil umik predloga zaradi morebitne diskriminacije.

Ni omenjeno

Zakonodajnopravna služba DZ opozarja, da je predlog ustavnopravno sporen zaradi posega v načelo zaupanja v pravo.

Da: ZPS opozarja na ustavno spornost in poseg v načelo zaupanja v pravo.

Analiza sentimenta

entities

• SDS (Slovenska demokratska stranka)
• NSi (Nova Slovenija)
• Pravna mreža za varstvo demokracije
• Gibanje Svoboda
• Levica
• Žan Mahnič
• Državni zbor (DZ)
• Ustavno sodišče
• Jelka Godec
• Janez Cigler Kralj
• Katja Kokot
• Zagovornik načela enakosti
• Andrej Kosi
• Zoran Janković
• Zakonodajnopravna služba DZ

key differences

Andrej Kosi

Izpostavlja ga le Nova24TV, ki njegove poglede ocenjuje pozitivno.

Državni zbor (DZ)

Vsi viri enotno nevtralno poudarjajo le procesno vlogo.

Gibanje Svoboda

Nova24TV napada z ideologijo, Žurnal24 ostaja nevtralen.

Janez Cigler Kralj

Vsi viri so nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju.

Jelka Godec

Vsi viri so nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju.

Katja Kokot

Viri so enotno nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju.

Levica

Nova24TV napada z ideologijo, Žurnal24 ostaja nevtralen.

NSi (Nova Slovenija)

Ideološki razkorak: od ustavne spornosti do razumnosti.

Pravna mreža za varstvo demokracije

Večina poroča nevtralno, Nova24TV pa jih vidi kot levi aktiviste.

SDS (Slovenska demokratska stranka)

Polarna nasprotja: od ustavne spornosti do logične nujnosti.

Ustavno sodišče

Vsi viri so nevtralni, poudarek je le na pravni presoji.

Zagovornik načela enakosti

Le STA poroča nevtralno, ostali viri entiteto ignorirajo.

Zakonodajnopravna služba DZ

Le Žurnal24 jo nevtralno citira kot strokovno avtoriteto.

Zoran Janković

Le Nova24TV poroča negativno, ostali viri ga ne omenjajo.

Žan Mahnič

Nova24TV ga podpira, Žurnal24 citira, ostali ga ignorirajo.

source analyses

Dnevnik

Andrej Kosi

Ni omenjeno

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: Omenjen v kontekstu postopkov in vložitve predloga.

Gibanje Svoboda

Ni omenjeno

Janez Cigler Kralj

Ni omenjeno

Jelka Godec

Ni omenjeno

Katja Kokot

Ni omenjeno

Levica

Ni omenjeno

NSi (Nova Slovenija)

Nevtralno: Navedena kot ena izmed predlagateljic zakona.

Pravna mreža za varstvo demokracije

Nevtralno: Entiteta je govorec, ki podaja pravno opozorilo.

SDS (Slovenska demokratska stranka)

Nevtralno: Navedena kot ena izmed predlagateljic zakona.

Ustavno sodišče

Nevtralno: Omenjeno v kontekstu presoje in ustavnosodne prakse.

Zagovornik načela enakosti

Ni omenjeno

Zakonodajnopravna služba DZ

Ni omenjeno

Zoran Janković

Ni omenjeno

Žan Mahnič

Ni omenjeno

Mladina

Andrej Kosi

Ni omenjeno

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: Omenjen le kot institucija, kjer je bil vložen predlog.

Gibanje Svoboda

Ni omenjeno

Janez Cigler Kralj

Nevtralno: Naveden kot prvopodpisan pod predlog zakona.

Jelka Godec

Nevtralno: Navedena kot prvopodpisana pod predlog zakona.

Katja Kokot

Nevtralno: Navedena kot prvopodpisana pod predlog zakona.

Levica

Ni omenjeno

NSi (Nova Slovenija)

Ni omenjeno

Pravna mreža za varstvo demokracije

Nevtralno: Entiteta je glavni govorec, ki podaja pravna opozorila.

SDS (Slovenska demokratska stranka)

Ni omenjeno

Ustavno sodišče

Nevtralno: Omenjeno v kontekstu presoje in ustavnosodne prakse.

Zagovornik načela enakosti

Ni omenjeno

Zakonodajnopravna služba DZ

Ni omenjeno

Zoran Janković

Ni omenjeno

Žan Mahnič

Ni omenjeno

Nova24TV

Andrej Kosi

Pozitivno: avtor izpostavlja njegove argumente o evropskih trendih

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: omenjen kot organ, ki določa zakonodajo

Gibanje Svoboda

Negativno: označeni kot del opozicije, ki postavlja tujce pred domačine

Janez Cigler Kralj

Nevtralno: omenjen le kot prvopodpisan pod zakonom

Jelka Godec

Nevtralno: omenjena le kot prvopodpisana pod zakonom

Katja Kokot

Nevtralno: omenjena le kot prvopodpisana pod zakonom

Levica

Negativno: označeni kot del opozicije, ki postavlja tujce pred domačine

NSi (Nova Slovenija)

Pozitivno: njihovi argumenti o pripadnosti so predstavljeni kot razumni

Pravna mreža za varstvo demokracije

Negativno: avtor jih označi za zavajajoče aktiviste, povezane z levico

SDS (Slovenska demokratska stranka)

Pozitivno: njihovi argumenti so predstavljeni kot logični in ustavni

Ustavno sodišče

Nevtralno: omenjeno le v kontekstu morebitne presoje

Zagovornik načela enakosti

Ni omenjeno

Zakonodajnopravna služba DZ

Ni omenjeno

Zoran Janković

Negativno: očitane so mu zlorabe in 'rabote' s podeljevanjem dovoljenj

Žan Mahnič

Pozitivno: avtor pritrjuje njegovi ustavnopravni razlagi

RTV Slovenija

Andrej Kosi

Ni omenjeno

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: Omenjen le kot institucija, kjer je bil vložen predlog.

Gibanje Svoboda

Ni omenjeno

Janez Cigler Kralj

Ni omenjeno

Jelka Godec

Ni omenjeno

Katja Kokot

Ni omenjeno

Levica

Ni omenjeno

NSi (Nova Slovenija)

Negativno: Pravna mreža kritizira njihov predlog kot ustavno sporen.

Pravna mreža za varstvo demokracije

Nevtralno: Entiteta je govorec, ki podaja pravno mnenje brez meta-ocen.

SDS (Slovenska demokratska stranka)

Negativno: Pravna mreža kritizira njihov predlog kot ustavno sporen.

Ustavno sodišče

Nevtralno: Omenjeno v kontekstu morebitne presoje in sodne prakse.

Zagovornik načela enakosti

Ni omenjeno

Zakonodajnopravna služba DZ

Ni omenjeno

Zoran Janković

Ni omenjeno

Žan Mahnič

Ni omenjeno

STA

Andrej Kosi

Ni omenjeno

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: Omenjen kot prejemnik priporočil Zagovornika.

Gibanje Svoboda

Ni omenjeno

Janez Cigler Kralj

Ni omenjeno

Jelka Godec

Ni omenjeno

Katja Kokot

Ni omenjeno

Levica

Ni omenjeno

NSi (Nova Slovenija)

Ni omenjeno

Pravna mreža za varstvo demokracije

Ni omenjeno

SDS (Slovenska demokratska stranka)

Ni omenjeno

Ustavno sodišče

Ni omenjeno

Zagovornik načela enakosti

Nevtralno: Entiteta je govorec, ki podaja priporočila in mnenja.

Zakonodajnopravna služba DZ

Ni omenjeno

Zoran Janković

Ni omenjeno

Žan Mahnič

Ni omenjeno

Večer

Andrej Kosi

Ni omenjeno

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: Omenjen kot naslovnik poziva in institucija postopka.

Gibanje Svoboda

Ni omenjeno

Janez Cigler Kralj

Nevtralno: Omenjen le kot prvopodpisani pod predlog zakona.

Jelka Godec

Nevtralno: Omenjena le kot prvopodpisana pod predlog zakona.

Katja Kokot

Nevtralno: Omenjena le kot prvopodpisana pod predlog zakona.

Levica

Ni omenjeno

NSi (Nova Slovenija)

Ni omenjeno

Pravna mreža za varstvo demokracije

Nevtralno: Entiteta je govorec, ki podaja pravno mnenje in poziv.

SDS (Slovenska demokratska stranka)

Ni omenjeno

Ustavno sodišče

Nevtralno: Omenjeno v kontekstu hipotetične presoje ukrepa.

Zagovornik načela enakosti

Ni omenjeno

Zakonodajnopravna služba DZ

Ni omenjeno

Zoran Janković

Ni omenjeno

Žan Mahnič

Ni omenjeno

Žurnal24

Andrej Kosi

Ni omenjeno

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: Omenjen v kontekstu postopkov in odločanja o zakonu.

Gibanje Svoboda

Nevtralno: Navedeni kot nasprotniki predloga brez meta-vrednotenja.

Janez Cigler Kralj

Nevtralno: Naveden kot prvopodpisan pod predlog zakona.

Jelka Godec

Nevtralno: Navedena kot prvopodpisana pod predlog zakona.

Katja Kokot

Nevtralno: Navedena kot prvopodpisana pod predlog zakona.

Levica

Nevtralno: Navedeni kot nasprotniki predloga brez meta-vrednotenja.

NSi (Nova Slovenija)

Ni omenjeno

Pravna mreža za varstvo demokracije

Nevtralno: Podajajo pravno mnenje in opozorila brez meta-vrednotenja.

SDS (Slovenska demokratska stranka)

Nevtralno: Omenjena le kot stranka poslanca, ki razlaga predlog.

Ustavno sodišče

Nevtralno: Omenjeno le v kontekstu morebitne presoje zakona.

Zagovornik načela enakosti

Ni omenjeno

Zakonodajnopravna služba DZ

Nevtralno: Citirana kot strokovni organ, ki opozarja na spornost.

Zoran Janković

Ni omenjeno

Žan Mahnič

Nevtralno: Citiran pri podajanju ustavne razlage predloga.

Viri

articles

• article order

  16

  body

  Ljubljana, 12. junija (STA) - Zagovornik načela enakosti je DZ priporočil umik predloga za odvzem volilne pravice tujcem s stalnim prebivališčem pri nas. Predlog bi imel lahko diskriminatorne učinke na določeno skupino tujcev, meni. Pozval je še k ukrepom za večjo zastopanost žensk v ...

  language

  slv

  published at

  2026-06-12T12:12:53

  source

  STA

  title

  Zagovornik načela enakosti za umik predloga za odvzem volilne pravice tujcem s stalnim prebivališčem

  url

  https://www.sta.si/3566589/

• article order

  3

  body

  Predlog spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki so ga konec maja v DZ vložili poslanci SDS, NSi, SLS in Fokus ter Resnice, poleg sprememb ureditve volilnih enot na lokalni ravni predvideva tudi odvzem aktivne volilne pravice tujcem iz tretjih držav, ki lahko skladno z veljavno ureditvijo sodelujejo na lokalnih volitvah. V Pravni mreži za varstvo demokracije kot posebej problematično ocenjujejo dejstvo, da razlogi za predlagano spremembo v besedilu predloga spremembe zakona niso predstavljeni, poseg pa je tako "brez kakršnekoli obrazložitve, ki bi utemeljevala odvzem volilne pravice tujcem". V skladu z ustavo lahko zakon določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci. Zakonodajalec je aktivno volilno pravico tujcev na lokalnih volitvah vnesel v veljavno ureditev z novelo zakona že leta 2002. Ustava določa, da nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri, so zapisali v sporočilu za javnost. "Skladno s tem je aktivna volilna pravica tujcev na lokalnih volitvah, ko jo je zakonodajalec uzakonil, postala ustavnopravno varovana pravica in del ustavno zagotovljenega standarda človekovih pravic," so zapisali. Po to pomeni, da mora vsak poseg vanjo prestati tako test legitimnosti kot tudi strogi test sorazmernosti, v sklopu katerega se presoja primernost, nujnost in sorazmernost v ožjem smislu. Ocenili so, da predlagani ukrep takšne presoje pred ustavnim sodiščem ne bi prestal. Pravna mreža meni, da takšen odvzem aktivne volilne pravice predstavlja tudi kršitev načela varstva zaupanja v pravo iz ustave, ki po ustaljeni ustavnosodni praksi zagotavlja varstvo pravic zoper zakonske posege z učinkom za naprej in posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu. "Predlagana zakonska ureditev namreč v zelo kratkem času in tik pred razpisom rednih lokalnih volitev ter brez kakršne koli utemeljitve tujcem s stalnim prebivališčem v Sloveniji odvzema pravico, ki jo uživajo že skoraj četrt stoletja," so navedli. Z vidika narave predlagane spremembe je po mnenju pravne mreže sporno tudi, da se predlog spremembe zakona obravnava po skrajšanem zakonodajnem postopku z utemeljitvijo, da gre za manj zahtevne spremembe zakona.

  language

  slv

  published at

  2026-06-11T13:56:33

  source

  RTV Slovenija

  title

  Pravna mreža: Volilna pravica tujcev na lokalnih volitvah je ustavnopravno varovana pravica

  url

  https://www.rtvslo.si/slovenija/pravna-mreza-volilna-pravica-tujcev-na-lokalnih-volitvah-je-ustavnopravno-varovana-pravica/785046

• article order

  12

  body

  Skupina levičarskih nevladnikov, povezana v Pravno mrežo za varstvo demokracije, s pomočjo osrednjih medijev v javnosti širi napačne trditve, da naj bi bile spremembe zakona o lokalnih volitvah neustaven. Predlog zakona je konec maja vložila skupina poslancev SDS-a, Resni.ce, NSi-ja, Fokusa in SLS-a, podprla pa ga je večina na odboru DZ-ja za notranje zadeve in javno upravo. Medtem mu leva opozicija na čelu s Svobodo in Levico nasprotuje. Pod zakonom so prvopodpisani Jelka Godec, Katja Kokot in Janez Cigler-Kralj. Opozicijo in nevladnike, ki postavljajo že po pravilu tujce pred domačini, je zmotilo predvsem to, da bi nov zakon odvzel aktivne volilne pravice na lokalnih volitvah tujcem iz tretjih držav. Kot vemo, so določeni župani lahko to izkoriščali tako, da se je pred volitvami podeljevalo dovoljenja za stalno prebivanje, tujci pa redno volijo v skladu z lastnimi interesi, ki pa niso nujno enaki interesom avtohtonega prebivalstva. Tovrstne rabote se je v preteklosti očitalo predvsem ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću. Glede tega se je sedaj angažirala tudi Pravna mreža za varstvo demokracije, ki ima zaledje v osrednjih levo usmerjenih medijih. Aktivisti omenjene mreže trdijo, da za spremembo zakona predlagatelji niso navedli zadostnih razlogov ter da bi bil odvzem volilnih pravic tujim državljanom celo protiustaven. Odvzem aktivne volilne pravice prebivalcem iz tretjih držav naj bi namreč po njihovem mnenju kršil načelo načela varstva zaupanja v pravo iz 2. člena ustave, ki zagotavlja posameznikom, da mu država brez resničnega razloga ne bo poslabšala pravnega položaja. Nadalje se sklicujejo na 15. člen, ki določa, da se človekovih pravic in temeljnih svoboščin, urejenih v pravnih aktih, ki so veljavni v Sloveniji, ne sme omejevati z izgovorom, da jih ustava priznava v manjši meri ali ne priznava. Po njihovem mnenju spada očitno sem tudi volilna pravica tujcev, ki naj bi potem, ko je bila zakonsko urejena leta 2002, postala "ustavnopravno varovana pravica in del ustavno zagotovljenega standarda človekovih pravic". Pri pravni mreži trdijo tudi, da predlagane spremembe zaradi tega ne bi prestale presoje pred ustavnim sodiščem. Zakon sledi splošnim trendom Evrope in preprečuje zlorabe Tovrstni očitki in trditve so zavajajoče, saj so poslanci, ki podpirajo zakon predstavili več razlogov za potrebne spremembe, prav tako pa ustava prepušča zakonom, da določajo v katerih primerih in pod kakšnimi pogoji so tujci upravičeni do volilne pravice. Poslanec iz vrst SDS Andrej Kosi je razložil v imenu predlagateljev, da preprosto sledijo načelom velike večine evropskih držav, kjer tujci nimajo takšnih pravic na lokalnih volitvah. Prav tako je tudi v državah, kjer takšne volilne pravice obstajajo, to urejeno s posebnimi meddržavnimi sporazumi. Kosijev kolega Žan Mahnič pa je poudaril, da predlog nikakor ni protiustaven, temveč je v skladu z ustavo ravno zaradi že navedenega člena, ki določa, da "zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci". Kot pravi Mahnič že uporaba besede lahko predpostavlja, da jo lahko imajo ali pa, da je lahko nimajo. Janez Beja iz NSi pa je izpostavil, da tuji državljani velikokrat sploh ne čutijo pripadnosti do kraja in krajevnih ali vaških skupnosti, zaradi tega nekdo, ki živi v Sloveniji le nekaj let in se ne čuti povezanega z njenim okoljem ter ne pozna dobro splošnih razmer, ne bi smel soodločati o zadevah, ki jih niti ne pozna. Medtem je Kosi opozoril tudi na lažne prijave prebivališč, ko so na posameznih naslovih prijavljeni tujci - velikokrat večje skupine - ki nimajo ničesar z lokalno skupnostjo. Mojca Žnidaršič iz Demokratov pa je izpostavila, da konec koncev tudi slovenski državljani v teh državah nimajo volilne pravice. Kaj je zapisano v Ustavi Republike Slovenije? Poleg teh argumentov, ki se zdijo sami po sebi popolnoma zadostni, so trditve, da naj bi bil odvzem volilne pravice tujcem na lokalnih volitvah protiustaven preprosto napačne. Ustava namreč te pravice glasovanja na lokalni ravni ne zagotavlja kot absolutne pravice. V 43. členu lahko preberemo, da je volilna pravica splošna in enaka za vse državljane, ki so dopolnili 18 let, da ba zakon lahko določi "v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci." Torej je to vprašanje jasno prepuščeno zakonodaji, oziroma državnemu zboru, ki ga določa z zakonom. Na to je opozoril tudi Žiga Turk, ki se je na poročanje medijev o trditvah Pravne mreže odzval z zapisom, da tovrstne pravice niso ustavnopravne, temveč jih ureja in varuje zakon, ki pa se ga lahko spremeni.

  language

  slv

  published at

  2026-06-12T22:32:50

  source

  Nova24TV

  title

  Nevladniki zavajajo, da je odvzem volilne pravice tujcem protiustaven, ustava trdi drugače

  url

  https://nova24tv.si/o-nevladniki-zavajajo-da-je-odvzem-volilne-pravice-tujcem-protiustaven-sama-ustava-trdi-drugace/

• article order

  14

  body

  Volilna pravica tujcev na lokalnih volitvah je s tem, ko jo je zakonodajalec uzakonil, postala ustavnopravno varovana. To pomeni, da se mora vsak poseg vanjo presojati po tretjem odstavku 15. člena ustave in mora prestati tako test legitimnosti kot tudi strogi test sorazmernosti, so v sporočilu za javnost opozorili v Pravni mreži za varstvo demokracije. Odbor za notranje zadeve in javno upravo je včeraj obravnaval predlog zakona o spremembah zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), ki ga je v državni zbor (DZ) konec maja vložila skupina poslancev s prvopodpisanimi Jelko Godec, Janezom Ciglerjem Kraljem in Katjo Kokot. Kaj je še posebej problematično? "Poleg sprememb ureditve volilnih enot na lokalni ravni predlog ZLV-M predvideva tudi odvzem aktivne volilne pravice tujcem iz tretjih držav, ki lahko skladno z veljavno ureditvijo sodelujejo na lokalnih volitvah. Predvideva namreč črtanje četrtega odstavka 5. člena ZLV-M, ki tujcem z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji, daje pravico voliti člane občinskega sveta, posredno pa tudi župane, saj ima skladno s 103. členom ZLV pravico voliti župana vsak volivec, ki ima volilno pravico pri volitvah v občinski svet. Posebej problematično je, da razlogi za predlagano spremembo v besedilu predloga ZLV-M niso predstavljeni, poseg pa je tako brez kakršnekoli obrazložitve, ki bi utemeljevala odvzem volilne pravice tujcev," so zapisali pri Pravni mreži za varstvo demokracije. Ob tem so opozorili, da ustava republike Slovenije v tretjem odstavku 43. člena določa, da lahko zakon določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci. "Zakonodajalec je aktivno volilno pravico tujcev na lokalnih volitvah vnesel v veljavno ureditev z novelo ZLV-D že leta 2002. Ustava v petem odstavku 15. člena določa, da nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri. Skladno s tem je aktivna volilna pravica tujcev na lokalnih volitvah, ko jo je zakonodajalec uzakonil, postala ustavnopravno varovana pravica in del ustavno zagotovljenega standarda človekovih pravic. To pomeni, da se mora vsak poseg vanjo presojati po tretjem odstavku 15. člena Ustave in mora prestati tako test legitimnosti kot tudi strogi test sorazmernosti, v sklopu katerega se presoja primernost, nujnost in sorazmernost v ožjem smislu. Ocenjujemo, da predlagani ukrep takšne presoje pred ustavnim sodiščem ne bi prestal," so še zapisali v sporočilu za javnost. Pravico imajo že skoraj četrt stoletja Poudarili so, da odvzem aktivne volilne pravice tujcem iz tretjih držav predstavlja tudi kršitev načela varstva zaupanja v pravo iz 2. člena ustave, ki po ustaljeni ustavnosodni praksi zagotavlja varstvo pravic zoper zakonske posege z učinkom za naprej in posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu. "Predlagana zakonska ureditev namreč v zelo kratkem času in tik pred razpisom rednih lokalnih volitev ter brez kakršne koli utemeljitve tujcem s stalnim prebivališčem v Sloveniji odvzema pravico, ki jo uživajo že skoraj četrt stoletja," so še izpostavili v Pravni mreži za varstvo demokracije. "Predlagana zakonska ureditev namreč v zelo kratkem času in tik pred razpisom rednih lokalnih volitev ter brez kakršne koli utemeljitve tujcem s stalnim prebivališčem v Sloveniji odvzema pravico, ki jo uživajo že skoraj četrt stoletja." V konkretnem primeru odvzema aktivne volilne pravice tujcem je pomembno tudi načelo nedopustnosti regresije (non-regression), ki izhaja iz načela varstva zaupanja v pravo iz 2. člena ustave v zvezi s petim odstavkom 15. člena ustave, po katerem zakonodajalec ne sme samovoljno zniževati že dosežene ravni varstva temeljnih človekovih pravic, so dodali. Z vidika narave predlagane spremembe je sporno tudi, da se predlog ZLV-M obravnava po skrajšanem zakonodajnem postopku z utemeljitvijo, da gre za manj zahtevne spremembe zakona, so še opozorili in izpostavili, da del predloga, ki se nanaša na odvzem volilne pravice tujcem, namreč predstavlja spremembo ureditve, ki velja že od leta 2002 in bi vplivala na volilno pravico posameznikov na lokalnih volitvah, ki bodo izvedene že v tem letu. "Na podlagi navedenega pozivamo zakonodajalca, da četrtega odstavka 5. člena ZLV ne črta in ohrani že dosežen standard volilne pravice," so sklenili v Pravni mreži za varstvo demokracije. O tej problematiki smo pisali tudi v Mladini, in sicer v zadnji številki. Novinar Peter Petrovčič je v članku z naslovom Polljudje opozoril, da nova koalicija tujim delavcem sporoča, da bodo poslej tudi formalno najnižji sloj ljudi. Zapis lahko zdaj brezplačno preberete na tej spletni povezavi.

  language

  slv

  published at

  2026-06-11T10:07:45

  source

  Mladina

  title

  "Odvzem volilne pravice tujcem posega v ustavno varovane pravice"

  url

  https://www.mladina.si/249239/odvzem-volilne-pravice-tujcem-posega-v-ustavno-varovane-pravice/

• article order

  2

  body

  Odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah, ki ga je v sredo podprla večina na odboru DZ za notranje zadeve in javno upravo, posega v ustavno varovane pravice, opozarjajo v Pravni mreži za varstvo demokracije. Zakonodajalca so zato pozvali, da ohrani že dosežen standard volilne pravice. Predlog spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki so ga konec maja v DZ vložili poslanci SDS, NSi, SLS in Fokus ter Resnice, poleg sprememb ureditve volilnih enot na lokalni ravni predvideva tudi odvzem aktivne volilne pravice tujcem iz tretjih držav, ki lahko skladno z veljavno ureditvijo sodelujejo na lokalnih volitvah. V Pravni mreži za varstvo demokracije kot posebej problematično ocenjujejo dejstvo, da razlogi za predlagano spremembo v besedilu predloga spremembe zakona niso predstavljeni, poseg pa je tako "brez kakršnekoli obrazložitve, ki bi utemeljevala odvzem volilne pravice tujcem". V skladu z ustavo lahko zakon določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci. Zakonodajalec je aktivno volilno pravico tujcev na lokalnih volitvah vnesel v veljavno ureditev z novelo zakona že leta 2002. Ustava določa, da nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri, so zapisali v sporočilu za javnost. "Skladno s tem je aktivna volilna pravica tujcev na lokalnih volitvah, ko jo je zakonodajalec uzakonil, postala ustavnopravno varovana pravica in del ustavno zagotovljenega standarda človekovih pravic," so zapisali. Po navedbah organizacije to pomeni, da mora vsak poseg vanjo prestati tako test legitimnosti kot tudi strogi test sorazmernosti, v sklopu katerega se presoja primernost, nujnost in sorazmernost v ožjem smislu. Ocenili so, da predlagani ukrep takšne presoje pred ustavnim sodiščem ne bi prestal. V organizaciji menijo, da takšen odvzem aktivne volilne pravice predstavlja tudi kršitev načela varstva zaupanja v pravo iz ustave, ki po ustaljeni ustavnosodni praksi zagotavlja varstvo pravic zoper zakonske posege z učinkom za naprej in posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu. "Predlagana zakonska ureditev namreč v zelo kratkem času in tik pred razpisom rednih lokalnih volitev ter brez kakršne koli utemeljitve tujcem s stalnim prebivališčem v Sloveniji odvzema pravico, ki jo uživajo že skoraj četrt stoletja," so navedli. Z vidika narave predlagane spremembe je po mnenju organizacije sporno tudi, da se predlog spremembe zakona obravnava po skrajšanem zakonodajnem postopku z utemeljitvijo, da gre za manj zahtevne spremembe zakona.

  language

  slv

  published at

  2026-06-11T12:00:21

  source

  Dnevnik

  title

  Odvzem volilne pravice tujcem na lokalnih volitvah posega v ustavno varovane pravice

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/odvzem-volilne-pravice-tujcem-na-lokalnih-volitvah-posega-v-ustavno-varovane-pravice-2808540/

• article order

  13

  body

  Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Predlog zakona o spremembah zakona o lokalnih volitvah, ki ga je v državni zbor konec maja vložila skupina poslancev s prvopodpisanimi Jelko Godec, Janezom Ciglerjem Kraljem in Katjo Kokot, poleg sprememb ureditve volilnih enot na lokalni ravni predvideva tudi odvzem aktivne volilne pravice tujcem iz tretjih držav, ki lahko skladno z veljavno ureditvijo sodelujejo na lokalnih volitvah, spomnijo pri Pravni mreži. Posebej problematično je, da razlogi za predlagano spremembo niso predstavljeni, poseg pa je tako brez kakršnekoli obrazložitve, ki bi utemeljevala odvzem volilne pravice tujcev. Ustava določa, da lahko zakon določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci. Zakonodajalec je aktivno volilno pravico tujcev na lokalnih volitvah uredil leta 2002. "Ustava v petem odstavku 15. člena določa, da nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri. Skladno s tem je aktivna volilna pravica tujcev na lokalnih volitvah, ko jo je zakonodajalec uzakonil, postala ustavnopravno varovana pravica in del ustavno zagotovljenega standarda človekovih pravic," poudarjajo. To pa tudi pomeni, da mora vsak poseg prestati tako test legitimnosti kot tudi strogi test sorazmernosti. Pri Pravni mreži ocenjujejo, da predlagani ukrep takšne presoje pred ustavnim sodiščem ne bi prestal. Odvzem aktivne volilne pravice tujcem iz tretjih držav predstavlja tudi kršitev načela varstva zaupanja v pravo iz 2. člena ustave, ki posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, brez stvarnega razloga, opozarjajo. Predlagana zakonska ureditev pa v zelo kratkem času in tik pred razpisom rednih lokalnih volitev ter brez kakršnekoli utemeljitve tujcem s stalnim prebivališčem v Sloveniji odvzema pravico, ki jo uživajo že skoraj četrt stoletja. Pri čemer po ustavi zakonodajalec ne sme samovoljno zniževati že dosežene ravni varstva temeljnih človekovih pravic. Pravna mreža zato zakonodajalca poziva, da veljavne ureditve ne črta in da ohrani že dosežen standard volilne pravice.

  language

  slv

  published at

  2026-06-11T10:11:55

  source

  Večer

  title

  Pravna mreža za varstvo demokracije državni zbor poziva, naj tujcem ne odvzame volilne pravice

  url

  https://vecer.com/slovenija/pravna-mreza-za-varstvo-demokracije-drzavni-zbor-poziva-naj-tujcem-ne-odvzame-volilne-pravice-10417814

• article order

  7

  body

  Člani odbora za notranje zadeve in javno upravo so včeraj podprli spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki jih namerava vlada uvesti še pred jesenskimi lokalnimi volitvami. Pri Pravni mreži medtem poudarjajo, da tak zakon ne bi prestal ustavne presoje. Predlog zakona, ki predvideva odvzem pravice državljanom tretjega sveta, je v državni zbor vložila skupina poslancev s prvopodpisanimi Jelko Godec, Janezom Ciglerjem Kraljem in Katjo Kokot. Predlaganim rešitvam, zlasti odvzemu volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah, so ostro nasprotovali v opozicijskih Gibanju Svoboda in Levici. Po veljavni ureditvi, uzakonjeni leta 2002, lahko v Sloveniji na lokalnih volitvah člane občinskega sveta in župana volijo tudi državljani tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Ne morejo pa na volitvah kandidirati, za razliko od državljanov EU, ki lahko tudi kandidirajo v občinski svet. Ustavnopravno sporen predlog Zakonodajnopravna služba državnega zbora opozarja, da gre za predlog, ki je ustavnopravno sporen. Glede na to, da se vsebina nanaša na temeljno politično pravico, ki jo RS zagotavlja tujcem od leta 2002 in da ni navedenih nobenih razlogov, ki bi utemeljevali odvzem volilne pravice tujcev, pomeni takšna rešitev po mnenju ZPS poseg v načelo zaupanja v pravo. Svojo razlago ustave je predstavil Žan Mahnič (SDS), ki navaja na ustavno določbo, da "zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci". Beseda "lahko" pa pomeni, da jo lahko imajo ali pa ne, je dodal. DZ bo o spremembah zakona, ki jih obravnava po skrajšanem postopku, najverjetneje odločal na izredni seji v ponedeljek. Tako namreč izhaja iz zahteve, ki so jo vložili poslanci predlagatelji zakonskih sprememb, o čemer pa mora še odločiti kolegij predsednika DZ. Zakon ne bi prestal ustavne presoje "Posebej problematično je, da razlogi za predlagano spremembo v besedilu predloga ZLV-M niso predstavljeni, poseg pa je tako brez kakršnekoli obrazložitve, ki bi utemeljevala odvzem volilne pravice tujcev," opozarjajo pri Pravni mreži. Pojasnjujejo, da ustava v tretjem odstavku 43. člena določa, da lahko zakon določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci. "Ustava v petem odstavku 15. člena določa, da nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri," poudarjajo pri pravni mreži. "Skladno s tem je aktivna volilna pravica tujcev na lokalnih volitvah, ko jo je zakonodajalec uzakonil, postala ustavnopravno varovana pravica in del ustavno zagotovljenega standarda človekovih pravic. To pomeni, da se mora vsak poseg vanjo presojati po tretjem odstavku 15. člena Ustave in mora prestati tako test legitimnosti kot tudi strogi test sorazmernosti, v sklopu katerega se presoja primernost, nujnost in sorazmernost v ožjem smislu," še razlagajo pri Pravni mreži, kjer ocenjujejo, da predlagani ukrep presoje pred ustavnim sodiščem ne bi prestal.

  language

  slv

  published at

  2026-06-11T11:23:34

  source

  Žurnal24

  title

  Odvzeli bi jim volilno pravico, razloga ne znajo pojasniti

  url

  https://www.zurnal24.si/slovenija/odvzeli-bi-jim-volilno-pravico-razloga-ne-znajo-pojasniti-460429

source scope

analyzed source count

7

omitted articles

omitted source count

0

total source count

7