MedVrsticami

Sindikati vložili zahtevo za ustavno presojo o nedopustnosti referenduma 11.6.2026

Analizirano 10 od 13 virov Slovenščina

Reprezentativne sindikalne centrale so na ustavno sodišče vložile zahtevo za presojo ustavnosti sklepa Državnega zbora, ki je onemogočil izvedbo referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Sindikati trdijo, da je zakonodajalec z uporabo t. i. omnibus tehnike namerno pomešal davčne vsebine z drugimi sistemskimi posegi v javno zdravstvo, pokojnine in delovna razmerja, da bi s tem zlorabil ustavno omejitev referendumskega odločanja o davčnih vprašanjih. Predstavniki sindikatov poudarjajo, da je bil zakon sprejet brez socialnega dialoga in javne razprave, čeprav prinaša korenite spremembe v družbeno ureditev zadnjih desetletij. Po njihovem mnenju zakon favorizira najpremožnejše in kapital, medtem ko navadnim državljanom na dolgi rok prinaša manjše socialne pravice in tveganje za javne finance. Z vložitvijo zahteve želijo zaščititi pravico ljudi do neposrednega odločanja o ključnih razvojnih vprašanjih države.

Infografika

image url: /static/img/infographics/slv-125626_sl_2ab308f00f2f8a69.webp

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Delo	Dnevnik	Večer	Tednik Demokracija	Slovenske Novice	SiOL	Žurnal24
Zakonodajalec je v enem zakonu združeval nezdružljive vsebine, da bi se izognil ljudskemu odločanju.	Viri se ločijo po neposrednosti potrditve in citiranju akterjev.	Delno: Sindikati trdijo, da so vsebine pomešane z namenom izigravanja referenduma.	Da: Ščernjavič trdi, da je zakonodajalec združeval nezdružljive vsebine.	Da: Štrukelj navaja, da so vprašanja pomešana za preprečitev odločanja.	Da: Navedeno je, da so združevali nezdružljivo za izigravanje pravil.	Da: Štrukelj navaja, da so vsebine pomešane za preprečitev referenduma.	Delno: Omenjena sporna izbira zakonodajne tehnike za preprečitev.	Delno: Štrukelj navaja, da so vsebine pomešane za preprečitev referenduma.	Delno: Omenjena je sporna izbira zakonodajne tehnike.	Delno: Omenjena je sporna zakonodajna tehnika in preprečitev referenduma.	Delno: Omenjeno je, da zakon posega na mnoga področja in da je bil referendum preprečen.
Pravica do referenduma ima v tem primeru večjo težo kot ustavne omejitve glede davčnih določb.	Večina povzema sindikate, nekateri le delno ali sploh ne.	Delno: Sindikati izpostavljajo pomen referenduma nasproti omejitvam iz 90. člena.	Da: Ščernjavič navaja, da ima pravica do referenduma večjo težo.	Da: Sindikati menijo, da ima pravica do referenduma večjo težo.	Delno: Sindikati oporekajo sklepu DZ, ki temelji na davčnih določbah.	Delno: Sindikati menijo, da ima pravica do referenduma večjo težo.	Da: Sindikati menijo, da ima pravica do referenduma večjo težo.	Delno: Sindikati se zavzemajo za tehtanje, kjer ima pravica večjo težo.	Da: Sindikati menijo, da ima pravica do referenduma večjo težo.	Da: Sindikati menijo, da ima pravica do referenduma večjo težo.	Ni omenjeno
Državni zbor je zlorabil omnibus zakonodajno tehniko za preprečitev referenduma.	Viri nihajo med citiranjem zlorabe in opisom postopka.	Delno: Sindikati trdijo, da je DZ zlorabil institut nujnega postopka in tehniko.	Delno: Ščernjavič in Volf omenjata omnibus in prekoračitev presoje.	Da: Jakob Počivavšek je neposredno izpostavil zlorabo omnibus tehnike.	Da: Odvetnik Ščernjavič navaja zlorabo tehnike za izigravanje pravil.	Da: Jakob Počivavšek je neposredno izpostavil tovrstno zlorabo.	Delno: Omenjena prekoračitev presoje pri izbiri zakonodajne tehnike.	Delno: Jakob Počivavšek (Pergam) je DZ neposredno obtožil te zlorabe.	Delno: Odvetnik omenja prekoračitev presoje pri izbiri tehnike.	Delno: Odvetnik omenja prekoračitev presoje pri izbiri tehnike.	Delno: Omenjeno je, da so poslanci preprečili referendum s sklepom o nedopustnosti.
Zakonodajno-pravna služba DZ je ugotovila, da zakon ne odpravlja neustavnega stanja.	Viri nihajo med neposrednim citiranjem in povzemanjem sindikatov.	Delno: Omenjeni so pomisleki ZPS glede ustavnosti in jasnosti določb zakona.	Da: Ščernjavič se pridružuje mnenju ZPS DZ, da to ne drži.	Da: Članek povzema ugotovitev ZPS, da zakon ne odpravlja neustavnosti.	Delno: Omenjena so opozorila ZPS in nasprotovanje trditvam o odpravi stanja.	Da: Odvetnik Ščernjavič se sklicuje na to ugotovitev službe DZ.	Da: Sindikati se pridružujejo mnenju ZPS DZ, da to ne drži.	Delno: Članek povzema trditev sindikatov o ugotovitvah ZPS.	Da: Sindikati se pridružujejo mnenju ZPS, da to ne drži.	Da: Članek navaja, da se sindikati pridružujejo takšnemu mnenju ZPS.	Ni omenjeno
Zakon o interventnih ukrepih je bil sprejet brez javne razprave in socialnega dialoga.	Viri nihajo med potrditvijo, citiranjem sindikatov in molkom.	Delno: Sindikati opozarjajo na odsotnost socialnega dialoga pri pripravi zakona.	Da: Zorko navaja, da je bil zakon sprejet brez javne razprave in dialoga.	Delno: Članek navaja mnenje sindikatov, da je bil sprejet brez dialoga.	Da: Andrej Zorko je izrecno poudaril odsotnost dialoga in razprave.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja mnenje sindikatov, da je bil sprejet brez dialoga.	Ni omenjeno	Not Mentioned	Da: Članek izrecno navaja, da je bil zakon sprejet brez socialnega dialoga.
Sindikati so na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma.	Večina potrjuje vložitev, RTV in Večer pa sta manj določna.	Da: Sindikalne centrale so danes vložile zahtevo na ustavno sodišče.	Delno: Omenjena je pretekla zahteva (2011) in nasprotovanje sklepu.	Da: Sindikalne centrale so vložile zahtevo na ustavno sodišče.	Da: Članek potrjuje vložitev zahteve na ustavno sodišče.	Da: Sindikalne centrale so vložile zahtevo na ustavno sodišče.	Delno: Članek omenja pričakovanja glede presoje ustavnega sodišča.	Da: Sindikati so danes vložili zahtevo na ustavno sodišče.	Da: Sindikati so vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa.	Da: Članek potrjuje vložitev zahteve na ustavno sodišče.	Da: Sindikati danes vlagajo zahtevo za presojo ustavnosti sklepa.
Omejitev referenduma je dopustna izključno v izjemnih primerih in mora biti skrbno utemeljena.	Večina citira Zorka, Žurnal molči, Delo in STA pa sta zadržana.	Delno: Sindikati poudarjajo, da je omejitev izjema in zahteva strogo presojo.	Da: To je neposredna izjava Andreja Zorka na novinarski konferenci.	Da: To je na novinarski konferenci izpostavil Andrej Zorko.	Delno: Omenjena je prekoračitev polja proste presoje in zloraba oblasti.	Da: To je na novinarski konferenci poudaril Andrej Zorko.	Da: Navedeno kot prepričanje sindikalnih central in Andreja Zorka.	Da: To je na novinarski konferenci izpostavil Andrej Zorko.	Da: To je izrecno stališče sindikatov, navedeno v besedilu.	Da: To je izrecno izjavil Andrej Zorko na novinarski konferenci.	Ni omenjeno
Interventni zakon predstavlja prelom z dosedanjo smerjo oblikovanja slovenske družbe.	Razlike v citiranju Štruklja: od potrditve do popolnega molka.	Delno: Sindikati opozarjajo na radikalen poseg v socialno državo in družbeno pogodbo.	Da: Štrukelj navaja, da zakon sproža prelom z dosedanjo smerjo družbe.	Delno: Sindikati ga označujejo kot 'zakon za razkroj Slovenije'.	Da: Štrukelj navaja, da zakon pomeni prelom z zadnjimi 30-35 leti.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Sindikati ga označujejo kot 'zakon za razkroj Slovenije'.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Sindikati zakon označujejo kot "zakon za razkroj Slovenije".
Zakon prinaša koristi političnim izbrancem in najpremožnejšim, ne pa tistim na robu preživetja.	RTV in Delo citirata Zorka, drugi le delno o kapitalu.	Delno: Sindikati navajajo, da zakon koristi kapitalu in bogatim na račun revnih.	Da: Zorko trdi, da zakon daje premožnim, ne pa tistim na robu preživetja.	Delno: Navedeno je, da večini prinaša manj in da se bojijo rezov.	Da: Andrej Zorko je neposredno podal to trditev.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Navedeno je, da zakon veliki večini prinaša manj.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Navedeno je, da zakon veliki večini prinaša manj in vključuje ugodnosti za podjetja.
Zakon vključuje vsebine, glede katerih je referendum po mnenju sindikatov nedvomno dopusten.	Viri so enotni, Žurnal24 pa dopustnost le implicira.	Da: Sindikati menijo, da zakon vsebuje določbe, ki niso davčne narave.	Da: Odvetnik Ščernjavič izrecno potrjuje to trditev.	Da: Odvetnik Ščernjavič trdi, da zakon vključuje dopustne vsebine.	Da: Odvetnik sindikatov trdi, da zakon obravnava take vsebine.	Da: Odvetnik Ščernjavič trdi, da zakon vsebuje dopustne vsebine.	Da: Odvetnik Ščernjavič trdi, da zakon vključuje dopustne vsebine.	Da: To je izrecno izjavil odvetnik Iztok Ščernjavič.	Da: Odvetnik Ščernjavič trdi, da so vsebine nedvomno dopustne.	Da: To je neposredna izjava odvetnika Ščernjaviča v članku.	Delno: Sindikati izpodbijajo sklep o nedopustnosti, kar implicira dopustnost.
Zakon vključuje razvojno kapico, ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo in nižji DDV na živila.	Le Delo potrjuje vse; drugi izpostavljajo le nižji DDV.	Delno: Omenjena je razvojna kapica in drugi ukrepi, ki vplivajo na proračun.	Ni omenjeno	Delno: Omenjen je nižji DDV, razvojna kapica in prispevki pa posredno.	Da: Vse tri vsebine so izrecno naštete v opisu omnibus zakona.	Delno: Članek omenja nižji DDV, ne pa razvojne kapice in oskrbe.	Delno: Omenjen nižji DDV za živila in spremembe pri prispevkih.	Delno: Omenjen je nižji DDV, razvojna kapica in oskrba nista poimensko.	Delno: Omenjen je nižji DDV na živila in davčne rešitve.	Delno: Članek potrjuje nižji DDV, ostalo ni izrecno navedeno.	Delno: Omenjen je nižji DDV za živila ter posegi v prispevke in davke.
Sindikati zavračajo očitke, da želijo z referendumom zgolj blokirati delo nove vlade.	Večina povzema Zorka, Delo poudarja pravice, pol virov molči.	Ni omenjeno	Da: Zorko je te očitke odločno zavrnil kot zgrešene in zavajajoče.	Da: Andrej Zorko je te očitke odločno zavrnil.	Delno: Poudarjajo obrambo pravic ljudi, ne lastnih pravic.	Da: Zorko je te očitke odločno zavrnil kot zgrešene.	Ni omenjeno	Da: Andrej Zorko je te očitke odločno zavrnil.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Finančne posledice zakona so ocenjene na 572 milijonov do skoraj milijardo evrov.	Le Delo in STA navajata številke; večina virov molči.	Da: Navedena je ocena finančnih posledic v višini 572 milijonov evrov.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Navedeni sta obe oceni, avtorjev in kritikov.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Zakon o interventnih ukrepih je bio sprejet brez javne razprave in socialnega dialoga.	Vsi viri trditev popolnoma ignorirajo; razlik v poročanju ni.	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Ni omenjeno	Not Mentioned

claims

Zakonodajalec je v enem zakonu združeval nezdružljive vsebine, da bi se izognil ljudskemu odločanju.
Pravica do referenduma ima v tem primeru večjo težo kot ustavne omejitve glede davčnih določb.
Državni zbor je zlorabil omnibus zakonodajno tehniko za preprečitev referenduma.
Zakonodajno-pravna služba DZ je ugotovila, da zakon ne odpravlja neustavnega stanja.
Zakon o interventnih ukrepih je bil sprejet brez javne razprave in socialnega dialoga.
Sindikati so na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma.
Omejitev referenduma je dopustna izključno v izjemnih primerih in mora biti skrbno utemeljena.
Interventni zakon predstavlja prelom z dosedanjo smerjo oblikovanja slovenske družbe.
Zakon prinaša koristi političnim izbrancem in najpremožnejšim, ne pa tistim na robu preživetja.
Zakon vključuje vsebine, glede katerih je referendum po mnenju sindikatov nedvomno dopusten.
Zakon vključuje razvojno kapico, ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo in nižji DDV na živila.
Sindikati zavračajo očitke, da želijo z referendumom zgolj blokirati delo nove vlade.
Finančne posledice zakona so ocenjene na 572 milijonov do skoraj milijardo evrov.
Zakon o interventnih ukrepih je bio sprejet brez javne razprave in socialnega dialoga.

key differences

Državni zbor je zlorabil omnibus zakonodajno tehniko za preprečitev referenduma.: Viri nihajo med citiranjem zlorabe in opisom postopka.
Finančne posledice zakona so ocenjene na 572 milijonov do skoraj milijardo evrov.: Le Delo in STA navajata številke; večina virov molči.
Interventni zakon predstavlja prelom z dosedanjo smerjo oblikovanja slovenske družbe.: Razlike v citiranju Štruklja: od potrditve do popolnega molka.
Omejitev referenduma je dopustna izključno v izjemnih primerih in mora biti skrbno utemeljena.: Večina citira Zorka, Žurnal molči, Delo in STA pa sta zadržana.
Pravica do referenduma ima v tem primeru večjo težo kot ustavne omejitve glede davčnih določb.: Večina povzema sindikate, nekateri le delno ali sploh ne.
Sindikati so na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma.: Večina potrjuje vložitev, RTV in Večer pa sta manj določna.
Sindikati zavračajo očitke, da želijo z referendumom zgolj blokirati delo nove vlade.: Večina povzema Zorka, Delo poudarja pravice, pol virov molči.
Zakon o interventnih ukrepih je bil sprejet brez javne razprave in socialnega dialoga.: Viri nihajo med potrditvijo, citiranjem sindikatov in molkom.
Zakon o interventnih ukrepih je bio sprejet brez javne razprave in socialnega dialoga.: Vsi viri trditev popolnoma ignorirajo; razlik v poročanju ni.
Zakon prinaša koristi političnim izbrancem in najpremožnejšim, ne pa tistim na robu preživetja.: RTV in Delo citirata Zorka, drugi le delno o kapitalu.
Zakon vključuje razvojno kapico, ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo in nižji DDV na živila.: Le Delo potrjuje vse; drugi izpostavljajo le nižji DDV.
Zakon vključuje vsebine, glede katerih je referendum po mnenju sindikatov nedvomno dopusten.: Viri so enotni, Žurnal24 pa dopustnost le implicira.
Zakonodajalec je v enem zakonu združeval nezdružljive vsebine, da bi se izognil ljudskemu odločanju.: Viri se ločijo po neposrednosti potrditve in citiranju akterjev.
Zakonodajno-pravna služba DZ je ugotovila, da zakon ne odpravlja neustavnega stanja.: Viri nihajo med neposrednim citiranjem in povzemanjem sindikatov.

source analyses

24ur

Državni zbor je zlorabil omnibus zakonodajno tehniko za preprečitev referenduma.: Da: Jakob Počivavšek je neposredno izpostavil zlorabo omnibus tehnike.
Finančne posledice zakona so ocenjene na 572 milijonov do skoraj milijardo evrov.: Ni omenjeno
Interventni zakon predstavlja prelom z dosedanjo smerjo oblikovanja slovenske družbe.: Delno: Sindikati ga označujejo kot 'zakon za razkroj Slovenije'.
Omejitev referenduma je dopustna izključno v izjemnih primerih in mora biti skrbno utemeljena.: Da: To je na novinarski konferenci izpostavil Andrej Zorko.
Pravica do referenduma ima v tem primeru večjo težo kot ustavne omejitve glede davčnih določb.: Da: Sindikati menijo, da ima pravica do referenduma večjo težo.
Sindikati so na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma.: Da: Sindikalne centrale so vložile zahtevo na ustavno sodišče.
Sindikati zavračajo očitke, da želijo z referendumom zgolj blokirati delo nove vlade.: Da: Andrej Zorko je te očitke odločno zavrnil.
Zakon o interventnih ukrepih je bil sprejet brez javne razprave in socialnega dialoga.: Delno: Članek navaja mnenje sindikatov, da je bil sprejet brez dialoga.
Zakon prinaša koristi političnim izbrancem in najpremožnejšim, ne pa tistim na robu preživetja.: Delno: Navedeno je, da večini prinaša manj in da se bojijo rezov.
Zakon vključuje razvojno kapico, ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo in nižji DDV na živila.: Delno: Omenjen je nižji DDV, razvojna kapica in prispevki pa posredno.
Zakon vključuje vsebine, glede katerih je referendum po mnenju sindikatov nedvomno dopusten.: Da: Odvetnik Ščernjavič trdi, da zakon vključuje dopustne vsebine.
Zakonodajalec je v enem zakonu združeval nezdružljive vsebine, da bi se izognil ljudskemu odločanju.: Da: Štrukelj navaja, da so vprašanja pomešana za preprečitev odločanja.
Zakonodajno-pravna služba DZ je ugotovila, da zakon ne odpravlja neustavnega stanja.: Da: Članek povzema ugotovitev ZPS, da zakon ne odpravlja neustavnosti.

Delo

Državni zbor je zlorabil omnibus zakonodajno tehniko za preprečitev referenduma.: Da: Odvetnik Ščernjavič navaja zlorabo tehnike za izigravanje pravil.
Finančne posledice zakona so ocenjene na 572 milijonov do skoraj milijardo evrov.: Da: Navedeni sta obe oceni, avtorjev in kritikov.
Interventni zakon predstavlja prelom z dosedanjo smerjo oblikovanja slovenske družbe.: Da: Štrukelj navaja, da zakon pomeni prelom z zadnjimi 30-35 leti.
Omejitev referenduma je dopustna izključno v izjemnih primerih in mora biti skrbno utemeljena.: Delno: Omenjena je prekoračitev polja proste presoje in zloraba oblasti.
Pravica do referenduma ima v tem primeru večjo težo kot ustavne omejitve glede davčnih določb.: Delno: Sindikati oporekajo sklepu DZ, ki temelji na davčnih določbah.
Sindikati so na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma.: Da: Članek potrjuje vložitev zahteve na ustavno sodišče.
Sindikati zavračajo očitke, da želijo z referendumom zgolj blokirati delo nove vlade.: Delno: Poudarjajo obrambo pravic ljudi, ne lastnih pravic.
Zakon o interventnih ukrepih je bil sprejet brez javne razprave in socialnega dialoga.: Da: Andrej Zorko je izrecno poudaril odsotnost dialoga in razprave.
Zakon prinaša koristi političnim izbrancem in najpremožnejšim, ne pa tistim na robu preživetja.: Da: Andrej Zorko je neposredno podal to trditev.
Zakon vključuje razvojno kapico, ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo in nižji DDV na živila.: Da: Vse tri vsebine so izrecno naštete v opisu omnibus zakona.
Zakon vključuje vsebine, glede katerih je referendum po mnenju sindikatov nedvomno dopusten.: Da: Odvetnik sindikatov trdi, da zakon obravnava take vsebine.
Zakonodajalec je v enem zakonu združeval nezdružljive vsebine, da bi se izognil ljudskemu odločanju.: Da: Navedeno je, da so združevali nezdružljivo za izigravanje pravil.
Zakonodajno-pravna služba DZ je ugotovila, da zakon ne odpravlja neustavnega stanja.: Delno: Omenjena so opozorila ZPS in nasprotovanje trditvam o odpravi stanja.

Dnevnik

Državni zbor je zlorabil omnibus zakonodajno tehniko za preprečitev referenduma.: Da: Jakob Počivavšek je neposredno izpostavil tovrstno zlorabo.
Finančne posledice zakona so ocenjene na 572 milijonov do skoraj milijardo evrov.: Ni omenjeno
Interventni zakon predstavlja prelom z dosedanjo smerjo oblikovanja slovenske družbe.: Ni omenjeno
Omejitev referenduma je dopustna izključno v izjemnih primerih in mora biti skrbno utemeljena.: Da: To je na novinarski konferenci poudaril Andrej Zorko.
Pravica do referenduma ima v tem primeru večjo težo kot ustavne omejitve glede davčnih določb.: Delno: Sindikati menijo, da ima pravica do referenduma večjo težo.
Sindikati so na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma.: Da: Sindikalne centrale so vložile zahtevo na ustavno sodišče.
Sindikati zavračajo očitke, da želijo z referendumom zgolj blokirati delo nove vlade.: Da: Zorko je te očitke odločno zavrnil kot zgrešene.
Zakon o interventnih ukrepih je bil sprejet brez javne razprave in socialnega dialoga.: Ni omenjeno
Zakon prinaša koristi političnim izbrancem in najpremožnejšim, ne pa tistim na robu preživetja.: Ni omenjeno
Zakon vključuje razvojno kapico, ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo in nižji DDV na živila.: Delno: Članek omenja nižji DDV, ne pa razvojne kapice in oskrbe.
Zakon vključuje vsebine, glede katerih je referendum po mnenju sindikatov nedvomno dopusten.: Da: Odvetnik Ščernjavič trdi, da zakon vsebuje dopustne vsebine.
Zakonodajalec je v enem zakonu združeval nezdružljive vsebine, da bi se izognil ljudskemu odločanju.: Da: Štrukelj navaja, da so vsebine pomešane za preprečitev referenduma.
Zakonodajno-pravna služba DZ je ugotovila, da zakon ne odpravlja neustavnega stanja.: Da: Odvetnik Ščernjavič se sklicuje na to ugotovitev službe DZ.

RTV Slovenija

Državni zbor je zlorabil omnibus zakonodajno tehniko za preprečitev referenduma.: Delno: Ščernjavič in Volf omenjata omnibus in prekoračitev presoje.
Finančne posledice zakona so ocenjene na 572 milijonov do skoraj milijardo evrov.: Ni omenjeno
Interventni zakon predstavlja prelom z dosedanjo smerjo oblikovanja slovenske družbe.: Da: Štrukelj navaja, da zakon sproža prelom z dosedanjo smerjo družbe.
Omejitev referenduma je dopustna izključno v izjemnih primerih in mora biti skrbno utemeljena.: Da: To je neposredna izjava Andreja Zorka na novinarski konferenci.
Pravica do referenduma ima v tem primeru večjo težo kot ustavne omejitve glede davčnih določb.: Da: Ščernjavič navaja, da ima pravica do referenduma večjo težo.
Sindikati so na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma.: Delno: Omenjena je pretekla zahteva (2011) in nasprotovanje sklepu.
Sindikati zavračajo očitke, da želijo z referendumom zgolj blokirati delo nove vlade.: Da: Zorko je te očitke odločno zavrnil kot zgrešene in zavajajoče.
Zakon o interventnih ukrepih je bil sprejet brez javne razprave in socialnega dialoga.: Da: Zorko navaja, da je bil zakon sprejet brez javne razprave in dialoga.
Zakon prinaša koristi političnim izbrancem in najpremožnejšim, ne pa tistim na robu preživetja.: Da: Zorko trdi, da zakon daje premožnim, ne pa tistim na robu preživetja.
Zakon vključuje razvojno kapico, ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo in nižji DDV na živila.: Ni omenjeno
Zakon vključuje vsebine, glede katerih je referendum po mnenju sindikatov nedvomno dopusten.: Da: Odvetnik Ščernjavič izrecno potrjuje to trditev.
Zakonodajalec je v enem zakonu združeval nezdružljive vsebine, da bi se izognil ljudskemu odločanju.: Da: Ščernjavič trdi, da je zakonodajalec združeval nezdružljive vsebine.
Zakonodajno-pravna služba DZ je ugotovila, da zakon ne odpravlja neustavnega stanja.: Da: Ščernjavič se pridružuje mnenju ZPS DZ, da to ne drži.

STA

Državni zbor je zlorabil omnibus zakonodajno tehniko za preprečitev referenduma.: Delno: Sindikati trdijo, da je DZ zlorabil institut nujnega postopka in tehniko.
Finančne posledice zakona so ocenjene na 572 milijonov do skoraj milijardo evrov.: Da: Navedena je ocena finančnih posledic v višini 572 milijonov evrov.
Interventni zakon predstavlja prelom z dosedanjo smerjo oblikovanja slovenske družbe.: Delno: Sindikati opozarjajo na radikalen poseg v socialno državo in družbeno pogodbo.
Omejitev referenduma je dopustna izključno v izjemnih primerih in mora biti skrbno utemeljena.: Delno: Sindikati poudarjajo, da je omejitev izjema in zahteva strogo presojo.
Pravica do referenduma ima v tem primeru večjo težo kot ustavne omejitve glede davčnih določb.: Delno: Sindikati izpostavljajo pomen referenduma nasproti omejitvam iz 90. člena.
Sindikati so na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma.: Da: Sindikalne centrale so danes vložile zahtevo na ustavno sodišče.
Sindikati zavračajo očitke, da želijo z referendumom zgolj blokirati delo nove vlade.: Ni omenjeno
Zakon o interventnih ukrepih je bil sprejet brez javne razprave in socialnega dialoga.: Delno: Sindikati opozarjajo na odsotnost socialnega dialoga pri pripravi zakona.
Zakon prinaša koristi političnim izbrancem in najpremožnejšim, ne pa tistim na robu preživetja.: Delno: Sindikati navajajo, da zakon koristi kapitalu in bogatim na račun revnih.
Zakon vključuje razvojno kapico, ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo in nižji DDV na živila.: Delno: Omenjena je razvojna kapica in drugi ukrepi, ki vplivajo na proračun.
Zakon vključuje vsebine, glede katerih je referendum po mnenju sindikatov nedvomno dopusten.: Da: Sindikati menijo, da zakon vsebuje določbe, ki niso davčne narave.
Zakonodajalec je v enem zakonu združeval nezdružljive vsebine, da bi se izognil ljudskemu odločanju.: Delno: Sindikati trdijo, da so vsebine pomešane z namenom izigravanja referenduma.
Zakonodajno-pravna služba DZ je ugotovila, da zakon ne odpravlja neustavnega stanja.: Delno: Omenjeni so pomisleki ZPS glede ustavnosti in jasnosti določb zakona.

SiOL

Državni zbor je zlorabil omnibus zakonodajno tehniko za preprečitev referenduma.: Delno: Odvetnik omenja prekoračitev presoje pri izbiri tehnike.
Finančne posledice zakona so ocenjene na 572 milijonov do skoraj milijardo evrov.: Ni omenjeno
Interventni zakon predstavlja prelom z dosedanjo smerjo oblikovanja slovenske družbe.: Ni omenjeno
Omejitev referenduma je dopustna izključno v izjemnih primerih in mora biti skrbno utemeljena.: Da: To je izrecno izjavil Andrej Zorko na novinarski konferenci.
Pravica do referenduma ima v tem primeru večjo težo kot ustavne omejitve glede davčnih določb.: Da: Sindikati menijo, da ima pravica do referenduma večjo težo.
Sindikati so na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma.: Da: Članek potrjuje vložitev zahteve na ustavno sodišče.
Sindikati zavračajo očitke, da želijo z referendumom zgolj blokirati delo nove vlade.: Ni omenjeno
Zakon o interventnih ukrepih je bio sprejet brez javne razprave in socialnega dialoga.: Ni omenjeno
Zakon prinaša koristi političnim izbrancem in najpremožnejšim, ne pa tistim na robu preživetja.: Ni omenjeno
Zakon vključuje razvojno kapico, ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo in nižji DDV na živila.: Delno: Članek potrjuje nižji DDV, ostalo ni izrecno navedeno.
Zakon vključuje vsebine, glede katerih je referendum po mnenju sindikatov nedvomno dopusten.: Da: To je neposredna izjava odvetnika Ščernjaviča v članku.
Zakonodajalec je v enem zakonu združeval nezdružljive vsebine, da bi se izognil ljudskemu odločanju.: Delno: Omenjena je sporna zakonodajna tehnika in preprečitev referenduma.
Zakonodajno-pravna služba DZ je ugotovila, da zakon ne odpravlja neustavnega stanja.: Da: Članek navaja, da se sindikati pridružujejo takšnemu mnenju ZPS.

Slovenske Novice

Državni zbor je zlorabil omnibus zakonodajno tehniko za preprečitev referenduma.: Delno: Odvetnik omenja prekoračitev presoje pri izbiri tehnike.
Finančne posledice zakona so ocenjene na 572 milijonov do skoraj milijardo evrov.: Ni omenjeno
Interventni zakon predstavlja prelom z dosedanjo smerjo oblikovanja slovenske družbe.: Ni omenjeno
Omejitev referenduma je dopustna izključno v izjemnih primerih in mora biti skrbno utemeljena.: Da: To je izrecno stališče sindikatov, navedeno v besedilu.
Pravica do referenduma ima v tem primeru večjo težo kot ustavne omejitve glede davčnih določb.: Da: Sindikati menijo, da ima pravica do referenduma večjo težo.
Sindikati so na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma.: Da: Sindikati so vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa.
Sindikati zavračajo očitke, da želijo z referendumom zgolj blokirati delo nove vlade.: Ni omenjeno
Zakon o interventnih ukrepih je bil sprejet brez javne razprave in socialnega dialoga.: Ni omenjeno
Zakon prinaša koristi političnim izbrancem in najpremožnejšim, ne pa tistim na robu preživetja.: Ni omenjeno
Zakon vključuje razvojno kapico, ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo in nižji DDV na živila.: Delno: Omenjen je nižji DDV na živila in davčne rešitve.
Zakon vključuje vsebine, glede katerih je referendum po mnenju sindikatov nedvomno dopusten.: Da: Odvetnik Ščernjavič trdi, da so vsebine nedvomno dopustne.
Zakonodajalec je v enem zakonu združeval nezdružljive vsebine, da bi se izognil ljudskemu odločanju.: Delno: Omenjena je sporna izbira zakonodajne tehnike.
Zakonodajno-pravna služba DZ je ugotovila, da zakon ne odpravlja neustavnega stanja.: Da: Sindikati se pridružujejo mnenju ZPS, da to ne drži.

Tednik Demokracija

Državni zbor je zlorabil omnibus zakonodajno tehniko za preprečitev referenduma.: Delno: Jakob Počivavšek (Pergam) je DZ neposredno obtožil te zlorabe.
Finančne posledice zakona so ocenjene na 572 milijonov do skoraj milijardo evrov.: Ni omenjeno
Interventni zakon predstavlja prelom z dosedanjo smerjo oblikovanja slovenske družbe.: Delno: Sindikati ga označujejo kot 'zakon za razkroj Slovenije'.
Omejitev referenduma je dopustna izključno v izjemnih primerih in mora biti skrbno utemeljena.: Da: To je na novinarski konferenci izpostavil Andrej Zorko.
Pravica do referenduma ima v tem primeru večjo težo kot ustavne omejitve glede davčnih določb.: Delno: Sindikati se zavzemajo za tehtanje, kjer ima pravica večjo težo.
Sindikati so na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma.: Da: Sindikati so danes vložili zahtevo na ustavno sodišče.
Sindikati zavračajo očitke, da želijo z referendumom zgolj blokirati delo nove vlade.: Da: Andrej Zorko je te očitke odločno zavrnil.
Zakon o interventnih ukrepih je bil sprejet brez javne razprave in socialnega dialoga.: Delno: Članek navaja mnenje sindikatov, da je bil sprejet brez dialoga.
Zakon prinaša koristi političnim izbrancem in najpremožnejšim, ne pa tistim na robu preživetja.: Delno: Navedeno je, da zakon veliki večini prinaša manj.
Zakon vključuje razvojno kapico, ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo in nižji DDV na živila.: Delno: Omenjen je nižji DDV, razvojna kapica in oskrba nista poimensko.
Zakon vključuje vsebine, glede katerih je referendum po mnenju sindikatov nedvomno dopusten.: Da: To je izrecno izjavil odvetnik Iztok Ščernjavič.
Zakonodajalec je v enem zakonu združeval nezdružljive vsebine, da bi se izognil ljudskemu odločanju.: Delno: Štrukelj navaja, da so vsebine pomešane za preprečitev referenduma.
Zakonodajno-pravna služba DZ je ugotovila, da zakon ne odpravlja neustavnega stanja.: Delno: Članek povzema trditev sindikatov o ugotovitvah ZPS.

Večer

Državni zbor je zlorabil omnibus zakonodajno tehniko za preprečitev referenduma.: Delno: Omenjena prekoračitev presoje pri izbiri zakonodajne tehnike.
Finančne posledice zakona so ocenjene na 572 milijonov do skoraj milijardo evrov.: Ni omenjeno
Interventni zakon predstavlja prelom z dosedanjo smerjo oblikovanja slovenske družbe.: Ni omenjeno
Omejitev referenduma je dopustna izključno v izjemnih primerih in mora biti skrbno utemeljena.: Da: Navedeno kot prepričanje sindikalnih central in Andreja Zorka.
Pravica do referenduma ima v tem primeru večjo težo kot ustavne omejitve glede davčnih določb.: Da: Sindikati menijo, da ima pravica do referenduma večjo težo.
Sindikati so na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma.: Delno: Članek omenja pričakovanja glede presoje ustavnega sodišča.
Sindikati zavračajo očitke, da želijo z referendumom zgolj blokirati delo nove vlade.: Ni omenjeno
Zakon o interventnih ukrepih je bil sprejet brez javne razprave in socialnega dialoga.: Ni omenjeno
Zakon prinaša koristi političnim izbrancem in najpremožnejšim, ne pa tistim na robu preživetja.: Ni omenjeno
Zakon vključuje razvojno kapico, ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo in nižji DDV na živila.: Delno: Omenjen nižji DDV za živila in spremembe pri prispevkih.
Zakon vključuje vsebine, glede katerih je referendum po mnenju sindikatov nedvomno dopusten.: Da: Odvetnik Ščernjavič trdi, da zakon vključuje dopustne vsebine.
Zakonodajalec je v enem zakonu združeval nezdružljive vsebine, da bi se izognil ljudskemu odločanju.: Delno: Omenjena sporna izbira zakonodajne tehnike za preprečitev.
Zakonodajno-pravna služba DZ je ugotovila, da zakon ne odpravlja neustavnega stanja.: Da: Sindikati se pridružujejo mnenju ZPS DZ, da to ne drži.

Žurnal24

Državni zbor je zlorabil omnibus zakonodajno tehniko za preprečitev referenduma.: Delno: Omenjeno je, da so poslanci preprečili referendum s sklepom o nedopustnosti.
Finančne posledice zakona so ocenjene na 572 milijonov do skoraj milijardo evrov.: Ni omenjeno
Interventni zakon predstavlja prelom z dosedanjo smerjo oblikovanja slovenske družbe.: Delno: Sindikati zakon označujejo kot "zakon za razkroj Slovenije".
Omejitev referenduma je dopustna izključno v izjemnih primerih in mora biti skrbno utemeljena.: Ni omenjeno
Pravica do referenduma ima v tem primeru večjo težo kot ustavne omejitve glede davčnih določb.: Ni omenjeno
Sindikati so na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma.: Da: Sindikati danes vlagajo zahtevo za presojo ustavnosti sklepa.
Sindikati zavračajo očitke, da želijo z referendumom zgolj blokirati delo nove vlade.: Ni omenjeno
Zakon o interventnih ukrepih je bil sprejet brez javne razprave in socialnega dialoga.: Da: Članek izrecno navaja, da je bil zakon sprejet brez socialnega dialoga.
Zakon prinaša koristi političnim izbrancem in najpremožnejšim, ne pa tistim na robu preživetja.: Delno: Navedeno je, da zakon veliki večini prinaša manj in vključuje ugodnosti za podjetja.
Zakon vključuje razvojno kapico, ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo in nižji DDV na živila.: Delno: Omenjen je nižji DDV za živila ter posegi v prispevke in davke.
Zakon vključuje vsebine, glede katerih je referendum po mnenju sindikatov nedvomno dopusten.: Delno: Sindikati izpodbijajo sklep o nedopustnosti, kar implicira dopustnost.
Zakonodajalec je v enem zakonu združeval nezdružljive vsebine, da bi se izognil ljudskemu odločanju.: Delno: Omenjeno je, da zakon posega na mnoga področja in da je bil referendum preprečen.
Zakonodajno-pravna služba DZ je ugotovila, da zakon ne odpravlja neustavnega stanja.: Ni omenjeno

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Delo	Dnevnik	Večer	Tednik Demokracija	Slovenske Novice	SiOL	Žurnal24
Državni zbor Republike Slovenije	Polovica virov poroča nevtralno, druga o zlorabi oblasti.	Nevtralno: Omenjen kot organ, ki je sprejel izpodbijani sklep.	Negativno: Kritika zaradi preprečitve referenduma in hitenja.	Negativno: Sindikati mu očitajo zlorabo zakonodajne moči in tehnike.	Negativno: Očitki o zlorabi oblasti in izigravanju pravil.	Negativno: Sindikati mu očitajo zlorabo zakonodajne moči in oblasti.	Nevtralno: omenjen kot organ, kjer so bile vložene pobude in zakoni.	Negativno: Sindikati mu očitajo zlorabo zakonodajne oblasti.	Nevtralno: Omenjen v vlogi zakonodajalca in prejemnika pobude.	Nevtralno: omenjen kot institucija, kjer so bili vloženi podpisi.	Nevtralno: Omenjen kot organ, kjer je bil zakon sprejet.
Nova Slovenija (NSi)	Večina nevtralna, RTV in Delo pa kritična do vsebine zakona.	Ni omenjeno	Negativno: Cilj kritike zaradi priprave spornega interventnega zakona.	Nevtralno: Omenjena zgolj kot soavtorica predloga zakona.	Negativno: Deležna kritik glede vsebine zakona in pomanjkanja dialoga.	Nevtralno: Omenjena zgolj kot soavtorica pripravljenega zakona.	Nevtralno: omenjena zgolj kot soavtorica pripravljenega zakona.	Nevtralno: Omenjena le kot soavtorica zakona.	Nevtralno: Omenjena zgolj kot soavtorica interventnega zakona.	Nevtralno: omenjena zgolj kot soavtorica zakona.	Nevtralno: Navedena kot soavtorica predloga zakona.
Slovenska demokratska stranka (SDS)	Večina nevtralna, RTV in Delo kritična do podpore zakonu.	Ni omenjeno	Negativno: Cilj kritike zaradi prispevanja glasov za sporni zakon.	Nevtralno: Omenjena kot stranka, ki je prispevala glasove za zakon.	Negativno: Kritika pripravljavcev zakona (Demokrati) glede učinkov zakona.	Nevtralno: Omenjena zgolj kot stranka, ki je prispevala glasove za zakon.	Nevtralno: omenjena kot stranka, ki je prispevala glasove za zakon.	Nevtralno: Omenjena le kot podpornica zakona v DZ.	Nevtralno: Omenjena kot stranka, ki je prispevala glasove za zakon.	Nevtralno: omenjena kot stranka, ki je prispevala glasove za zakon.	Nevtralno: Omenjena kot stranka, ki je prispevala glasove za zakon.
Slovenska ljudska stranka (SLS)	Večina nevtralna, RTV in Delo pa kritična zaradi povezav z NSi.	Ni omenjeno	Negativno: Cilj kritike kot soavtorica spornega interventnega zakona.	Nevtralno: Omenjena zgolj kot soavtorica predloga zakona.	Negativno: Omenjena v okviru kritiziranega 'trojčka' okoli NSi.	Nevtralno: Omenjena zgolj kot soavtorica pripravljenega zakona.	Nevtralno: omenjena zgolj kot soavtorica pripravljenega zakona.	Nevtralno: Omenjena le kot soavtorica zakona.	Nevtralno: Omenjena zgolj kot soavtorica interventnega zakona.	Nevtralno: omenjena zgolj kot soavtorica zakona.	Nevtralno: Navedena kot soavtorica predloga zakona.
Resni.ca	Večina nevtralno o soavtorstvu, RTV in Delo pa kritično.	Ni omenjeno	Negativno: Cilj kritike kot soavtorica spornega interventnega zakona.	Nevtralno: Omenjena kot soavtorica zakona pod imenom Resnica.	Negativno: Kritika pripravljavcev zakona glede socialnih posledic.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot soavtorica zakona (pod imenom Resnica).	Nevtralno: Omenjena kot soavtorica zakona (pod imenom Resnica).	Nevtralno: Omenjena kot soavtorica zakona pod imenom Resnica.	Nevtralno: omenjena kot soavtorica zakona (pod imenom Resnica).	Nevtralno: Omenjena kot soavtorica zakona pod imenom Resnica.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije	Vsi viri so nevtralni; razlikujejo se le v vlogi akterja.	Nevtralno: Omenjena kot vlagateljica zahteve na ustavno sodišče.	Nevtralno: Entiteta je zgolj navedena kot organizacija govorca.	Nevtralno: Omenjena kot vlagateljica zahteve za ustavno presojo.	Nevtralno: Entiteta je govorec, ki podaja argumente brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Omenjena kot vlagateljica zahteve in udeleženka konference.	Nevtralno: omenjena kot pobudnica referenduma brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Entiteta je zgolj navedena kot vlagateljica zahteve.	Nevtralno: Omenjena kot vlagateljica zahteve na ustavno sodišče.	Nevtralno: omenjena kot vlagateljica zahteve brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Omenjena kot vlagateljica zahteve in organizatorka konference.
Ustavno sodišče Republike Slovenije	Vsi viri so nevtralni, razlikujejo se le v procesni vlogi.	Nevtralno: Omenjeno kot organ, ki bo presojal ustavnost sklepa.	Nevtralno: Omenjeno v kontekstu hipotetične presoje dopustnosti.	Nevtralno: Omenjeno kot organ, ki bo odločal o ustavni presoji.	Nevtralno: Omenjeno kot organ, na katerega je naslovljena zahteva.	Nevtralno: Omenjeno kot organ, na katerega je naslovljena zahteva.	Nevtralno: omenjeno v kontekstu morebitne prihodnje presoje.	Nevtralno: Omenjeno kot organ, ki bo odločal o zahtevi.	Nevtralno: Omenjeno kot organ, na katerega je naslovljena zahteva.	Nevtralno: omenjeno kot organ, ki bo odločal o zahtevi.	Nevtralno: Omenjeno kot institucija, na katero se sindikati obračajo.
Andrej Zorko	Vsi viri so nevtralni; razlike so le v specifičnih temah.	Nevtralno: Citiran kot govorec sindikatov brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki kritizira zakon in poslance.	Nevtralno: Citiran kot govorec, ki zagovarja pravico do referenduma.	Nevtralno: Govorec, ki utemeljuje zaščito pravic ljudi.	Nevtralno: Citiran kot govorec, ki pojasnjuje razloge za ustavno presojo.	Nevtralno: nastopa kot govorec, ki zagovarja pravico do referenduma.	Nevtralno: Citiran kot govorec brez meta-vrednotenja avtorja.	Nevtralno: Citiran kot govorec, ki pojasnjuje stališča sindikatov.	Nevtralno: nastopa kot govorec, ki pojasnjuje stališča sindikatov.	Ni omenjeno
Iztok Ščernjavič	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju.	Ni omenjeno	Nevtralno: Nastopa kot pravni govorec, ki utemeljuje stališča.	Nevtralno: Citiran kot pravni zastopnik s strokovnim mnenjem.	Nevtralno: Govorec (odvetnik), ki podaja pravne argumente.	Nevtralno: Citiran kot pravni zastopnik, ki utemeljuje zahtevo.	Nevtralno: citiran kot pravni strokovnjak brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Citiran kot pravni zastopnik brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Citiran kot pravni zastopnik s strokovnimi argumenti.	Nevtralno: citiran kot pravni zastopnik s strokovnimi argumenti.	Ni omenjeno
Zakonodajno-pravna služba DZ	Enotno nevtralna kot strokovna avtoriteta; nekateri jo izpustijo.	Ni omenjeno	Nevtralno: Citirana kot strokovna podpora mnenju sindikatov.	Nevtralno: Omenjena kot vir mnenja, ki mu sindikati pritrjujejo.	Nevtralno: Omenjena kot vir opozoril na nepravilnosti.	Nevtralno: Omenjena kot vir mnenja, s katerim se sindikati strinjajo.	Nevtralno: omenjena kot vir mnenja, ki mu sindikati pritrjujejo.	Nevtralno: Omenjena kot vir strokovnega mnenja, ki mu sindikati sledijo.	Nevtralno: Omenjena kot vir mnenja, ki mu sindikati pritrjujejo.	Nevtralno: omenjena kot vir mnenja, s katerim se sindikati strinjajo.	Ni omenjeno
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije	Enotno nevtralno poročanje o pravnih potezah brez razlik.	Nevtralno: Omenjena kot vlagateljica zahteve na ustavno sodišče.	Nevtralno: Entiteta je zgolj navedena kot organizacija govorca.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu podajanja izjav o zlorabi moči.	Nevtralno: Entiteta je govorec, ki pojasnjuje razloge za ustavno presojo.	Nevtralno: Omenjena v okviru vložitve zahteve na ustavno sodišče.	Ni omenjeno	Nevtralno: Entiteta je navedena kot vlagateljica zahteve.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot vlagateljica zahteve in podpisnica vabila.
Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju.	Nevtralno: Omenjena kot vlagateljica zahteve na ustavno sodišče.	Nevtralno: Entiteta je zgolj navedena kot organizacija govorca.	Nevtralno: Omenjena kot ena izmed sindikalnih central v postopku.	Nevtralno: Omenjena kot del reprezentativnih sindikalnih central.	Nevtralno: Omenjena kot ena izmed sindikalnih central v postopku.	Ni omenjeno	Nevtralno: Entiteta je navedena kot vlagateljica zahteve.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot vlagateljica zahteve in podpisnica vabila.
Branimir Štrukelj	Enotno nevtralen prikaz v vlogi sindikalnega govorca.	Nevtralno: Citiran kot govorec sindikatov brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki zagovarja pravico do referenduma.	Nevtralno: Citiran kot govorec, ki opozarja na zlorabo moči.	Nevtralno: Govorec, ki pojasnjuje vsebino in pomen zakona.	Nevtralno: Citiran kot govorec, ki kritizira zakonodajni postopek.	Ni omenjeno	Nevtralno: Citiran kot govorec brez meta-vrednotenja avtorja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Jakob Počivavšek	Enotno nevtralen citat, razlike le v izpostavljenih kritikah.	Nevtralno: Citiran kot govorec sindikatov brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Naveden kot govorec, ki poudarja nesprejemljivost omejitev.	Nevtralno: Citiran kot govorec, ki kritizira zakonodajno tehniko.	Nevtralno: Omenjen posredno preko sodelovanja sindikalnih central.	Nevtralno: Citiran kot govorec, ki opozarja na zlorabo tehnike omnibus.	Ni omenjeno	Nevtralno: Citiran kot govorec brez meta-vrednotenja avtorja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Andrej Šircelj	Le Delo ga nevtralno izpostavlja kot ministra z zadržki.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot finančni minister z zadržki do davčnih določil.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

entities

Državni zbor Republike Slovenije
Nova Slovenija (NSi)
Slovenska demokratska stranka (SDS)
Slovenska ljudska stranka (SLS)
Resni.ca
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
Ustavno sodišče Republike Slovenije
Andrej Zorko
Iztok Ščernjavič
Zakonodajno-pravna služba DZ
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije
Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam
Branimir Štrukelj
Jakob Počivavšek
Andrej Šircelj

key differences

Andrej Zorko: Vsi viri so nevtralni; razlike so le v specifičnih temah.
Andrej Šircelj: Le Delo ga nevtralno izpostavlja kot ministra z zadržki.
Branimir Štrukelj: Enotno nevtralen prikaz v vlogi sindikalnega govorca.
Državni zbor Republike Slovenije: Polovica virov poroča nevtralno, druga o zlorabi oblasti.
Iztok Ščernjavič: Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju.
Jakob Počivavšek: Enotno nevtralen citat, razlike le v izpostavljenih kritikah.
Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam: Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju.
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije: Enotno nevtralno poročanje o pravnih potezah brez razlik.
Nova Slovenija (NSi): Večina nevtralna, RTV in Delo pa kritična do vsebine zakona.
Resni.ca: Večina nevtralno o soavtorstvu, RTV in Delo pa kritično.
Slovenska demokratska stranka (SDS): Večina nevtralna, RTV in Delo kritična do podpore zakonu.
Slovenska ljudska stranka (SLS): Večina nevtralna, RTV in Delo pa kritična zaradi povezav z NSi.
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Vsi viri so nevtralni, razlikujejo se le v procesni vlogi.
Zakonodajno-pravna služba DZ: Enotno nevtralna kot strokovna avtoriteta; nekateri jo izpustijo.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije: Vsi viri so nevtralni; razlikujejo se le v vlogi akterja.

source analyses

24ur

Andrej Zorko: Nevtralno: Citiran kot govorec, ki zagovarja pravico do referenduma.
Andrej Šircelj: Ni omenjeno
Branimir Štrukelj: Nevtralno: Citiran kot govorec, ki opozarja na zlorabo moči.
Državni zbor Republike Slovenije: Negativno: Sindikati mu očitajo zlorabo zakonodajne moči in tehnike.
Iztok Ščernjavič: Nevtralno: Citiran kot pravni zastopnik s strokovnim mnenjem.
Jakob Počivavšek: Nevtralno: Citiran kot govorec, ki kritizira zakonodajno tehniko.
Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam: Nevtralno: Omenjena kot ena izmed sindikalnih central v postopku.
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije: Nevtralno: Omenjena v kontekstu podajanja izjav o zlorabi moči.
Nova Slovenija (NSi): Nevtralno: Omenjena zgolj kot soavtorica predloga zakona.
Resni.ca: Nevtralno: Omenjena kot soavtorica zakona pod imenom Resnica.
Slovenska demokratska stranka (SDS): Nevtralno: Omenjena kot stranka, ki je prispevala glasove za zakon.
Slovenska ljudska stranka (SLS): Nevtralno: Omenjena zgolj kot soavtorica predloga zakona.
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjeno kot organ, ki bo odločal o ustavni presoji.
Zakonodajno-pravna služba DZ: Nevtralno: Omenjena kot vir mnenja, ki mu sindikati pritrjujejo.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije: Nevtralno: Omenjena kot vlagateljica zahteve za ustavno presojo.

Delo

Andrej Zorko: Nevtralno: Govorec, ki utemeljuje zaščito pravic ljudi.
Andrej Šircelj: Nevtralno: Omenjen kot finančni minister z zadržki do davčnih določil.
Branimir Štrukelj: Nevtralno: Govorec, ki pojasnjuje vsebino in pomen zakona.
Državni zbor Republike Slovenije: Negativno: Očitki o zlorabi oblasti in izigravanju pravil.
Iztok Ščernjavič: Nevtralno: Govorec (odvetnik), ki podaja pravne argumente.
Jakob Počivavšek: Nevtralno: Omenjen posredno preko sodelovanja sindikalnih central.
Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam: Nevtralno: Omenjena kot del reprezentativnih sindikalnih central.
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije: Nevtralno: Entiteta je govorec, ki pojasnjuje razloge za ustavno presojo.
Nova Slovenija (NSi): Negativno: Deležna kritik glede vsebine zakona in pomanjkanja dialoga.
Resni.ca: Negativno: Kritika pripravljavcev zakona glede socialnih posledic.
Slovenska demokratska stranka (SDS): Negativno: Kritika pripravljavcev zakona (Demokrati) glede učinkov zakona.
Slovenska ljudska stranka (SLS): Negativno: Omenjena v okviru kritiziranega 'trojčka' okoli NSi.
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjeno kot organ, na katerega je naslovljena zahteva.
Zakonodajno-pravna služba DZ: Nevtralno: Omenjena kot vir opozoril na nepravilnosti.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije: Nevtralno: Entiteta je govorec, ki podaja argumente brez meta-vrednotenja.

Dnevnik

Andrej Zorko: Nevtralno: Citiran kot govorec, ki pojasnjuje razloge za ustavno presojo.
Andrej Šircelj: Ni omenjeno
Branimir Štrukelj: Nevtralno: Citiran kot govorec, ki kritizira zakonodajni postopek.
Državni zbor Republike Slovenije: Negativno: Sindikati mu očitajo zlorabo zakonodajne moči in oblasti.
Iztok Ščernjavič: Nevtralno: Citiran kot pravni zastopnik, ki utemeljuje zahtevo.
Jakob Počivavšek: Nevtralno: Citiran kot govorec, ki opozarja na zlorabo tehnike omnibus.
Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam: Nevtralno: Omenjena kot ena izmed sindikalnih central v postopku.
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije: Nevtralno: Omenjena v okviru vložitve zahteve na ustavno sodišče.
Nova Slovenija (NSi): Nevtralno: Omenjena zgolj kot soavtorica pripravljenega zakona.
Resni.ca: Ni omenjeno
Slovenska demokratska stranka (SDS): Nevtralno: Omenjena zgolj kot stranka, ki je prispevala glasove za zakon.
Slovenska ljudska stranka (SLS): Nevtralno: Omenjena zgolj kot soavtorica pripravljenega zakona.
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjeno kot organ, na katerega je naslovljena zahteva.
Zakonodajno-pravna služba DZ: Nevtralno: Omenjena kot vir mnenja, s katerim se sindikati strinjajo.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije: Nevtralno: Omenjena kot vlagateljica zahteve in udeleženka konference.

RTV Slovenija

Andrej Zorko: Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki kritizira zakon in poslance.
Andrej Šircelj: Ni omenjeno
Branimir Štrukelj: Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki zagovarja pravico do referenduma.
Državni zbor Republike Slovenije: Negativno: Kritika zaradi preprečitve referenduma in hitenja.
Iztok Ščernjavič: Nevtralno: Nastopa kot pravni govorec, ki utemeljuje stališča.
Jakob Počivavšek: Nevtralno: Naveden kot govorec, ki poudarja nesprejemljivost omejitev.
Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam: Nevtralno: Entiteta je zgolj navedena kot organizacija govorca.
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije: Nevtralno: Entiteta je zgolj navedena kot organizacija govorca.
Nova Slovenija (NSi): Negativno: Cilj kritike zaradi priprave spornega interventnega zakona.
Resni.ca: Negativno: Cilj kritike kot soavtorica spornega interventnega zakona.
Slovenska demokratska stranka (SDS): Negativno: Cilj kritike zaradi prispevanja glasov za sporni zakon.
Slovenska ljudska stranka (SLS): Negativno: Cilj kritike kot soavtorica spornega interventnega zakona.
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjeno v kontekstu hipotetične presoje dopustnosti.
Zakonodajno-pravna služba DZ: Nevtralno: Citirana kot strokovna podpora mnenju sindikatov.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije: Nevtralno: Entiteta je zgolj navedena kot organizacija govorca.

STA

Andrej Zorko: Nevtralno: Citiran kot govorec sindikatov brez meta-vrednotenja.
Andrej Šircelj: Ni omenjeno
Branimir Štrukelj: Nevtralno: Citiran kot govorec sindikatov brez meta-vrednotenja.
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjen kot organ, ki je sprejel izpodbijani sklep.
Iztok Ščernjavič: Ni omenjeno
Jakob Počivavšek: Nevtralno: Citiran kot govorec sindikatov brez meta-vrednotenja.
Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam: Nevtralno: Omenjena kot vlagateljica zahteve na ustavno sodišče.
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije: Nevtralno: Omenjena kot vlagateljica zahteve na ustavno sodišče.
Nova Slovenija (NSi): Ni omenjeno
Resni.ca: Ni omenjeno
Slovenska demokratska stranka (SDS): Ni omenjeno
Slovenska ljudska stranka (SLS): Ni omenjeno
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjeno kot organ, ki bo presojal ustavnost sklepa.
Zakonodajno-pravna služba DZ: Ni omenjeno
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije: Nevtralno: Omenjena kot vlagateljica zahteve na ustavno sodišče.

SiOL

Andrej Zorko: Nevtralno: nastopa kot govorec, ki pojasnjuje stališča sindikatov.
Andrej Šircelj: Ni omenjeno
Branimir Štrukelj: Ni omenjeno
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: omenjen kot institucija, kjer so bili vloženi podpisi.
Iztok Ščernjavič: Nevtralno: citiran kot pravni zastopnik s strokovnimi argumenti.
Jakob Počivavšek: Ni omenjeno
Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam: Ni omenjeno
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije: Ni omenjeno
Nova Slovenija (NSi): Nevtralno: omenjena zgolj kot soavtorica zakona.
Resni.ca: Nevtralno: omenjena kot soavtorica zakona (pod imenom Resnica).
Slovenska demokratska stranka (SDS): Nevtralno: omenjena kot stranka, ki je prispevala glasove za zakon.
Slovenska ljudska stranka (SLS): Nevtralno: omenjena zgolj kot soavtorica zakona.
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: omenjeno kot organ, ki bo odločal o zahtevi.
Zakonodajno-pravna služba DZ: Nevtralno: omenjena kot vir mnenja, s katerim se sindikati strinjajo.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije: Nevtralno: omenjena kot vlagateljica zahteve brez meta-vrednotenja.

Slovenske Novice

Andrej Zorko: Nevtralno: Citiran kot govorec, ki pojasnjuje stališča sindikatov.
Andrej Šircelj: Ni omenjeno
Branimir Štrukelj: Ni omenjeno
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjen v vlogi zakonodajalca in prejemnika pobude.
Iztok Ščernjavič: Nevtralno: Citiran kot pravni zastopnik s strokovnimi argumenti.
Jakob Počivavšek: Ni omenjeno
Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam: Ni omenjeno
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije: Ni omenjeno
Nova Slovenija (NSi): Nevtralno: Omenjena zgolj kot soavtorica interventnega zakona.
Resni.ca: Nevtralno: Omenjena kot soavtorica zakona pod imenom Resnica.
Slovenska demokratska stranka (SDS): Nevtralno: Omenjena kot stranka, ki je prispevala glasove za zakon.
Slovenska ljudska stranka (SLS): Nevtralno: Omenjena zgolj kot soavtorica interventnega zakona.
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjeno kot organ, na katerega je naslovljena zahteva.
Zakonodajno-pravna služba DZ: Nevtralno: Omenjena kot vir mnenja, ki mu sindikati pritrjujejo.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije: Nevtralno: Omenjena kot vlagateljica zahteve na ustavno sodišče.

Tednik Demokracija

Andrej Zorko: Nevtralno: Citiran kot govorec brez meta-vrednotenja avtorja.
Andrej Šircelj: Ni omenjeno
Branimir Štrukelj: Nevtralno: Citiran kot govorec brez meta-vrednotenja avtorja.
Državni zbor Republike Slovenije: Negativno: Sindikati mu očitajo zlorabo zakonodajne oblasti.
Iztok Ščernjavič: Nevtralno: Citiran kot pravni zastopnik brez meta-vrednotenja.
Jakob Počivavšek: Nevtralno: Citiran kot govorec brez meta-vrednotenja avtorja.
Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam: Nevtralno: Entiteta je navedena kot vlagateljica zahteve.
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije: Nevtralno: Entiteta je navedena kot vlagateljica zahteve.
Nova Slovenija (NSi): Nevtralno: Omenjena le kot soavtorica zakona.
Resni.ca: Nevtralno: Omenjena kot soavtorica zakona (pod imenom Resnica).
Slovenska demokratska stranka (SDS): Nevtralno: Omenjena le kot podpornica zakona v DZ.
Slovenska ljudska stranka (SLS): Nevtralno: Omenjena le kot soavtorica zakona.
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjeno kot organ, ki bo odločal o zahtevi.
Zakonodajno-pravna služba DZ: Nevtralno: Omenjena kot vir strokovnega mnenja, ki mu sindikati sledijo.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije: Nevtralno: Entiteta je zgolj navedena kot vlagateljica zahteve.

Večer

Andrej Zorko: Nevtralno: nastopa kot govorec, ki zagovarja pravico do referenduma.
Andrej Šircelj: Ni omenjeno
Branimir Štrukelj: Ni omenjeno
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: omenjen kot organ, kjer so bile vložene pobude in zakoni.
Iztok Ščernjavič: Nevtralno: citiran kot pravni strokovnjak brez meta-vrednotenja.
Jakob Počivavšek: Ni omenjeno
Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam: Ni omenjeno
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije: Ni omenjeno
Nova Slovenija (NSi): Nevtralno: omenjena zgolj kot soavtorica pripravljenega zakona.
Resni.ca: Nevtralno: omenjena kot soavtorica zakona (pod imenom Resnica).
Slovenska demokratska stranka (SDS): Nevtralno: omenjena kot stranka, ki je prispevala glasove za zakon.
Slovenska ljudska stranka (SLS): Nevtralno: omenjena zgolj kot soavtorica pripravljenega zakona.
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: omenjeno v kontekstu morebitne prihodnje presoje.
Zakonodajno-pravna služba DZ: Nevtralno: omenjena kot vir mnenja, ki mu sindikati pritrjujejo.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije: Nevtralno: omenjena kot pobudnica referenduma brez meta-vrednotenja.

Žurnal24

Andrej Zorko: Ni omenjeno
Andrej Šircelj: Ni omenjeno
Branimir Štrukelj: Ni omenjeno
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjen kot organ, kjer je bil zakon sprejet.
Iztok Ščernjavič: Ni omenjeno
Jakob Počivavšek: Ni omenjeno
Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam: Nevtralno: Omenjena kot vlagateljica zahteve in podpisnica vabila.
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije: Nevtralno: Omenjena kot vlagateljica zahteve in podpisnica vabila.
Nova Slovenija (NSi): Nevtralno: Navedena kot soavtorica predloga zakona.
Resni.ca: Nevtralno: Omenjena kot soavtorica zakona pod imenom Resnica.
Slovenska demokratska stranka (SDS): Nevtralno: Omenjena kot stranka, ki je prispevala glasove za zakon.
Slovenska ljudska stranka (SLS): Nevtralno: Navedena kot soavtorica predloga zakona.
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjeno kot institucija, na katero se sindikati obračajo.
Zakonodajno-pravna služba DZ: Ni omenjeno
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije: Nevtralno: Omenjena kot vlagateljica zahteve in organizatorka konference.

Viri

articles

article order
5
body
s sporočilom Levice v 13. odstavku Ljubljana, 12. junija (STA) - V reprezentativnih sindikalnih centralah so danes skladno z napovedmi na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Prepričani so, ...
language
slv
published at
2026-06-12T10:17:14
source
STA
title
Sindikati prepričani v pravico do referendumskega odločanja o zakonu o interventnih ukrepih (dopolnjeno)
url
https://www.sta.si/3566532/
article order
12
body
V reprezentativnih sindikalnih centralah so prepričani, da je vsaka omejitev možnosti ljudi za neposredno odločanje o pomembnih vprašanjih dopustna izključno v izjemnih primerih in mora biti skrbno utemeljena, je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko. Referendum je po njegovih besedah temeljna pravica v okviru demokratičnega odločanja, demokracija pa niso samo volitve vsake štiri leta. "Ne gre za pravico sindikatov do referenduma in ne branimo zgolj te pravice, branimo pravice ljudi, da sami odločajo, da so slišani in da lahko sodelujejo pri oblikovanju zakonov. Interventni zakon je zakon, ki je bil sprejet brez kakršnekoli javne razprave, brez kakršnegakoli sodelovanja, brez možnosti, da tudi strokovna javnost sodeluje pri oblikovanju tega zakona. Referendum je seveda tudi posledica tega, da je dialog izostal in da so poslanke in poslanci želeli na hitro sprejeti odločitve, za katere menijo, da ljudje ne smejo odločati," je bil jasen Zorko. Sindikati so maja ob podpori civilne družbe v državni zbor vložili pobudo za naknadni zakonodajni referendum o zakonu, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev, a so poslanci razpis preprečili s sprejetjem sklepa o nedopustnosti referenduma, ker predpis vključuje davčne določbe. Interventni zakon so pripravili poslanci NSi-ja, SLS-a in Fokusa ter Demokratov in Resni.ce, glasove zanj pa so v državnem zboru prispevali tudi v SDS-u. Ščernjavič: Zakonodajalec je združeval nezdružljive vsebine Zakon po besedah odvetnika Iztoka Ščernjaviča vključuje vsebine, glede katerih je referendum nedvomno dopusten. "Gre za prekoračitev polja proste presoje, ki jo ima zakonodajalec pri izbiri zakonodajne tehnike, ko spreminja zakone. Omejen je, seveda, z načelom pravne države, da morajo biti te spremembe jasne in določljive, omejen pa je seveda tudi s pravico do referenduma na način, da ne združuje tistega, kar ni združljivo," je dejal Ščernjavič. Glede argumenta, da se z zakonom odpravlja neustavno stanje, se pridružujejo mnenju zakonodajno-pravne službe DZ, ki je ugotovila, da to ne drži, je dodal. Če bi ustavno sodišče presodilo, da zakon vključuje določbe, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, se po Ščernjavičevih pojasnilih v sindikatih zavzemajo za tehtanje med pravico do referenduma in ustavno določenimi vrednotami, za katere predlagatelji trdijo, da jih z intervencijskim zakonom varuje. Pravica do referenduma ima po njihovem mnenju v tem primeru večjo težo, še posebej zaradi okoliščine, da je bil zakonodajalec tisti, ki je združeval vsebine, ki niso združljive med seboj. Tožbar: Podpisi kažejo, da med ljudmi vlada resna zaskrbljenost Ljudstvo, ki ima oblast v Sloveniji, bi moralo dobiti možnost, da se do zakona, ki sproža "prelom z dosedanjo smerjo in oblikovanjem družbe, v kateri smo živeli zadnjih 30, 35 let, opredeli samo, je bil jasen Branimir Štrukelj iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja. Damjan Volf iz Konfederacije Sindikatov 90 Slovenije je zatrdil, da ne podpirajo, da se družba popolnoma podredi interesom in logiki kapitala. "Naravnost srhljivo je, s kakšno lahkoto je 48 naših izbrancev ljudstva konec maja dvignilo roko in potrdilo omnibus, ki tako izrazito posega v življenje skoraj vsakega slovenskega državljana. Upam, si trditi, da takega zakona ni bilo vse od leta 2012." Da je omejevanja referendumskega odločanja in preprečevanje dialoga o tako pomembnih temah nesprejemljivo, sta poudarila tudi predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber in Jakob Počivalšek iz Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam. Predsednica Konfederacije novih sindikatov Slovenije - Neodvisnost Evelin Tožbar je k temu dodala, da število zbranih podpisov kaže, da "med ljudmi obstaja resna zaskrbljenost o vsebini in smeri, v katero nas vodi aktualna politika". Zorko: Treba je povedati, komu ta zakon daje Zorko je še zavrnil pogosto slišano trditev nekaterih poslancev, da ta zakon nikomur nič ne jemlje in da ta zakon daje. "Treba je povedati, komu zakon daje. Zakon daje političnim izbrancem. To so ljudje z najvišjimi plačami, najpremožnejši. Zakon daje lastnikom kapitala, menedžerjem, tistim torej, ki danes imajo. Ljudem, ki so danes na robu preživetja in gledajo na vsak cent, pa zakon ne daje, je povedal. Očitke, da si sindikati za referendum prizadevajo le zato, da bi blokirali delo nove vlade, je odločno zavrnil. "Tudi leta 2011, ko je bila na oblasti tako imenovana leva politična opcija, smo vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma. Kakršna koli namigovanja na to, da smo na sindikalni strani to naredili zato, ker je zdaj neka druga opcija, so zgrešena, napačna in zavajajoča," je zaključil.
language
slv
published at
2026-06-12T09:58:59
source
RTV Slovenija
title
Sindikalisti glede referenduma: Ne branimo pravic sindikatov, branimo pravice ljudi
url
https://www.rtvslo.si/slovenija/sindikalisti-glede-referenduma-ne-branimo-pravic-sindikatov-branimo-pravice-ljudi/785125
article order
0
body
V reprezentativnih sindikalnih centralah so skladno z napovedmi na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Prepričani so, da morajo državljani imeti pravico do referendumskega odločanja o vprašanjih, ki tako pomembno vplivajo na družbo. V sindikalnih centralah so prepričani, da je vsaka omejitev možnosti ljudi za neposredno odločanje o pomembnih vprašanjih dopustna izključno v izjemnih primerih in mora biti skrbno utemeljena, je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko. Referendum je po njegovih besedah temeljna pravica v okviru demokratičnega odločanja. "Brez uresničevanja te pravice ne moremo govoriti o demokraciji," je poudaril. Očitke, da si sindikati za referendum prizadevajo zgolj zato, da bi blokirali delo nove vlade, je odločno zavrnil. "Tudi leta 2011, ko je bila na oblasti tako imenovana leva politična opcija, smo vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma. Kakršna koli namigovanja na to, da smo na sindikalni strani to naredili zato, ker je zdaj neka druga opcija, so zgrešena, napačna in zavajajoča," je dejal. Zakon po besedah odvetnika Iztoka Ščernjaviča vključuje vsebine, glede katerih je referendum nedvomno dopusten. "Gre za prekoračitev polja proste presoje, ki jo ima zakonodajalec pri izbiri zakonodajne tehnike," je dejal. Glede argumenta, da se z zakonom odpravlja neustavno stanje, se pridružujejo mnenju zakonodajno-pravne službe DZ, ki je ugotovila, da to ne drži, je povedal. Prepričan je, da sklep o nedopustnosti referenduma o tem zakonu predstavlja primer očitne zlorabe zakonodajne oblasti, ki bi jo ustavno sodišče moralo preprečiti. "To lahko stori samo tako, da omogoči referendum," je dejal. Če bi ustavno sodišče presodilo, da zakon vključuje določbe, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, se po njegovih besedah zavzemajo za tehtanje med pravico do referenduma in ustavno določenimi omejitvami. Pravica do referenduma ima po njihovem mnenju večjo težo. Štrukelj: Nedvomno je prišlo do zlorabe zakonodajne moči V zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije so po besedah predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimirja Štruklja vprašanja, pomembna za prihodnost države - vprašanje solidarnosti, posegi v javno zdravstvo, prisilna upokojitev - pomešana z elementi, o katerih se po ustavi ne sme odločati na referendumu. "Nedvomno je prišlo do zlorabe zakonodajne moči," je prepričan. Na to je opozoril tudi predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek. "Državni zbor je zlorabil omnibus zakonodajno tehniko v povezavi z ustavnimi omejitvami referendumskega odločanja, da je preprečil, da bi se ljudstvo, ki ima v tej državi oblast, lahko opredelilo do vsebine tega zakona," je dejal. Nesprejemljivost omejevanja referendumskega odločanja o tako pomembnih temah so izpostavili tudi predsednica Konfederacije novih sindikatov Slovenije - Neodvisnost Evelin Tožbar, predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf in predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber. Sindikati so namreč maja ob podpori civilne družbe v DZ vložili pobudo za naknadni zakonodajni referendum o zakonu, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev, a so poslanci razpis preprečili s sprejetjem sklepa o nedopustnosti referenduma, ker predpis vključuje davčne določbe. Interventni zakon, ki so ga pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so v DZ prispevali tudi v SDS, v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin. Po mnenju sindikatov gre za zakon za razkroj Slovenije, sprejet brez socialnega dialoga, četudi posega na temeljna področja, na katerih delujejo socialni partnerji. To so med drugim zakon o delovnih razmerjih, pokojninska reforma in zdravstvena zakonodaja. Zakon na srednji in dolgi rok veliki večini prinaša manj, so prepričani. Glede na ocenjeni javnofinančni učinek se bojijo posegov v plače v javnem sektorju in v pokojnine ter ostalih rezov.
language
slv
published at
2026-06-12T09:53:44
source
24ur
title
Bomo šli na refrendum? 'Prišlo je do zlorabe zakonodajne moči'
url
https://www.24ur.com/novice/slovenija/prislo-je-do-zlorabe-zakonodajne-moci.html
article order
18
body
Kot so napovedali, so predstavniki reprezentativnih sindikalnih central, članic ekonomsko-socialnega sveta, na ustavno sodišče vložili zahtevo za preizkus ustavnosti sklepa državnega zbora o nedopustnosti referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Vztrajajo, da imajo pri takih posegih volivci pravico do izrekanja. "Sindikati verjamemo, da bi ljudstvo moralo dobiti priložnost, da se opredeli do zakona, ki pomeni neki prelom z dosedanjo smerjo oblikovanja družbe, ki smo jo živeli zadnjih 30 ali 35 let," je dejal Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije. Zakon obravnava vprašanja, ki so pomembna za prihodnost države, kot so solidarnost, posegi v javno zdravstvo, prisilna upokojitev, favoriziranje prekarnosti, povečanje razlik med bogatimi in revnimi, je naštel Štrukelj. Omnibus zakon posega na številna področja in prinaša tako imenovano razvojno kapico, ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence, ugodnejšo obravnavo normiranih espejev, nižjo dohodnino za oddajanje nepremičnin, prejemanje polne pokojnine ob delu po izpolnitvi pogojev, in tudi nižji DDV za 15 osnovnih živil, do česar je zadržke izrazil tudi novi finančni minister Andrej Šircelj. Prav zaradi določil o davkih - njegove finančne posledice avtorji ocenjujejo na 572 milijonov evrov, kritiki pa na skoraj milijardo - je parlament izglasoval, da kljub 47.000 podpisov v podporo referendumu, ta ni dopusten. Prekoračitev polja proste presoje Primarni argument sindikatov za oporekanje temu sklepu je, kot se je izrazil odvetnik Iztok Ščernjavič, da je to prekoračitev polja proste presoje, ki jo ima zakonodajalec pri izbiri zakonodajne tehnike, saj so združevali nezdružljivo, in to za izigravanje pravil: "Zakon nedvomno obravnava vsebine, glede katerih bi moral biti referendum dopusten. Prepričani smo, da gre, posebno glede na opozorila zakonodajnopravne službe državnega zbora, za primer očitne zlorabe zakonodajne oblasti z namenom, da si očitno prisvoji pristojnost in jo odvzame ljudem." Z dopustitvijo referenduma bi ustavno sodišče to zlorabo preprečilo, meni Ščernjavič, ki nasprotuje tudi stališču državnega zbora, da se s tem interventnim zakonom odpravlja protiustavno stanje, kot avtorji trdijo o omejitvi dela zdravstvenega osebja in razpolaganja s presežki koncesionarjev. "Ne branimo pravice sindikatov do referenduma, ampak pravico ljudi, da sami odločajo, so slišani in da lahko sodelujejo pri pripravi zakonov," je poudaril Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, in dodal, da je bil interventni zakon sprejet brez kakršnekoli javne razprave ali socialnega dialoga. Zavrnil je trditve pripravljavcev zakona v Demokratih, Resnici in trojčku okoli NSi, da zakon nikomur nič ne jemlje in da vsakomur daje. Po njegovih besedah je treba povedati, da zakon daje političnim izbrancem in najpremožnejšim, tistim, ki so na robu preživetja, pa ne. Račun pa bodo na koncu plačali navadni državljani.
language
slv
published at
2026-06-12T15:41:16
source
Delo
title
Z referendumom ne branijo lastnih pravic, ampak pravice ljudi
url
https://www.delo.si/novice/slovenija/z-referendumom-ne-branijo-lastnih-pravic-ampak-pravice-ljudi
article order
4
body
V reprezentativnih sindikalnih centralah so danes skladno z napovedmi na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Prepričani so, da morajo državljani imeti pravico do referendumskega odločanja o vprašanjih, ki tako pomembno vplivajo na družbo. V sindikalnih centralah so prepričani, da je vsaka omejitev možnosti ljudi za neposredno odločanje o pomembnih vprašanjih dopustna izključno v izjemnih primerih in mora biti skrbno utemeljena, je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko. Referendum je po njegovih besedah temeljna pravica v okviru demokratičnega odločanja. "Brez uresničevanja te pravice ne moremo govoriti o demokraciji," je poudaril. Očitke, da si sindikati za referendum prizadevajo zgolj zato, da bi blokirali delo nove vlade, je odločno zavrnil. "Tudi leta 2011, ko je bila na oblasti tako imenovana leva politična opcija, smo vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma. Kakršna koli namigovanja na to, da smo na sindikalni strani to naredili zato, ker je zdaj neka druga opcija, so zgrešena, napačna in zavajajoča," je dejal. Pravica do referenduma ima večjo težo Zakon po besedah odvetnika Iztoka Ščernjaviča vključuje vsebine, glede katerih je referendum nedvomno dopusten. "Gre za prekoračitev polja proste presoje, ki jo ima zakonodajalec pri izbiri zakonodajne tehnike," je dejal. Glede argumenta, da se z zakonom odpravlja neustavno stanje, se pridružujejo mnenju zakonodajno-pravne službe DZ, ki je ugotovila, da to ne drži, je povedal. Prepričan je, da sklep o nedopustnosti referenduma o tem zakonu predstavlja primer očitne zlorabe zakonodajne oblasti, ki bi jo ustavno sodišče moralo preprečiti. "To lahko stori samo tako, da omogoči referendum," je dejal. Če bi ustavno sodišče presodilo, da zakon vključuje določbe, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, se po njegovih besedah zavzemajo za tehtanje med pravico do referenduma in ustavno določenimi omejitvami. Pravica do referenduma ima po njihovem mnenju večjo težo. "Zloraba zakonodajne moči" V zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije so po besedah predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimirja Štruklja vprašanja, pomembna za prihodnost države - vprašanje solidarnosti, posegi v javno zdravstvo, prisilna upokojitev - pomešana z elementi, o katerih se po ustavi ne sme odločati na referendumu. "Nedvomno je prišlo do zlorabe zakonodajne moči," je prepričan. Na to je opozoril tudi predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek. "Državni zbor je zlorabil omnibus zakonodajno tehniko v povezavi z ustavnimi omejitvami referendumskega odločanja, da je preprečil, da bi se ljudstvo, ki ima v tej državi oblast, lahko opredelilo do vsebine tega zakona," je dejal. Nesprejemljivost omejevanja referendumskega odločanja o tako pomembnih temah so izpostavili tudi predsednica Konfederacije novih sindikatov Slovenije - Neodvisnost Evelin Tožbar, predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf in predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber. Sindikati so namreč maja ob podpori civilne družbe v DZ vložili pobudo za naknadni zakonodajni referendum o zakonu, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev, a so poslanci razpis preprečili s sprejetjem sklepa o nedopustnosti referenduma, ker predpis vključuje davčne določbe. Interventni zakon, ki so ga pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so v DZ prispevali tudi v SDS, v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin.
language
slv
published at
2026-06-12T08:58:49
source
Dnevnik
title
Sindikati v borbo za pravico do referendumskega odločanja
url
https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/sindikati-v-borbo-za-pravico-do-referendumskega-odlocanja-2808638/
article order
8
body
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Prepričani so, da morajo državljani imeti pravico do referendumskega odločanja o vprašanjih, ki tako pomembno vplivajo na družbo. V sindikalnih centralah so prepričani, da je vsaka omejitev možnosti ljudi za neposredno odločanje o pomembnih vprašanjih dopustna izključno v izjemnih primerih in mora biti skrbno utemeljena, je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko. Referendum je po njegovih besedah temeljna pravica v okviru demokratičnega odločanja. "Brez uresničevanja te pravice ne moremo govoriti o demokraciji," je poudaril. Zakon po besedah odvetnika Iztoka Ščernjaviča vključuje vsebine, glede katerih je referendum nedvomno dopusten. "Gre za prekoračitev polja proste presoje, ki jo ima zakonodajalec pri izbiri zakonodajne tehnike," je dejal. Glede argumenta, da se z zakonom odpravlja neustavno stanje, se pridružujejo mnenju zakonodajno-pravne službe DZ, ki je ugotovila, da to ne drži, je povedal. Če bi ustavno sodišče presodilo, da zakon vključuje določbe, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, se po njegovih besedah zavzemajo za tehtanje med pravico do referenduma in ustavno določenimi omejitvami. Pravica do referenduma ima po njihovem mnenju večjo težo. Sindikati so namreč maja ob podpori civilne družbe v DZ vložili pobudo za naknadni zakonodajni referendum o zakonu, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev, a so poslanci razpis preprečili s sprejetjem sklepa o nedopustnosti referenduma, ker predpis vključuje davčne določbe. Interventni zakon, ki so ga pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so v DZ prispevali tudi v SDS, v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin.
language
slv
published at
2026-06-12T08:21:38
source
Večer
title
Sindikati prepričani v pravico do referendumskega odločanja o zakonu o interventnih ukrepih
url
https://vecer.com/slovenija/sindikati-prepricani-v-pravico-do-referendumskega-odlocanja-o-zakonu-o-interventnih-ukrepih-10417943
article order
5
body
V reprezentativnih sindikalnih centralah so danes skladno z napovedmi na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Prepričani so, da morajo državljani imeti pravico do referendumskega odločanja o vprašanjih, ki tako pomembno vplivajo na družbo. V sindikalnih centralah so prepričani, da je vsaka omejitev možnosti ljudi za neposredno odločanje o pomembnih vprašanjih dopustna izključno v izjemnih primerih in mora biti skrbno utemeljena, je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko. Referendum je po njegovih besedah temeljna pravica v okviru demokratičnega odločanja. "Brez uresničevanja te pravice ne moremo govoriti o demokraciji," je poudaril. Očitke, da si sindikati za referendum prizadevajo zgolj zato, da bi blokirali delo nove vlade, je odločno zavrnil. "Tudi leta 2011, ko je bila na oblasti tako imenovana leva politična opcija, smo vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma. Kakršna koli namigovanja na to, da smo na sindikalni strani to naredili zato, ker je zdaj neka druga opcija, so zgrešena, napačna in zavajajoča," je dejal. Zakon po besedah odvetnika Iztoka Ščernjaviča vključuje vsebine, glede katerih je referendum nedvomno dopusten. "Gre za prekoračitev polja proste presoje, ki jo ima zakonodajalec pri izbiri zakonodajne tehnike," je dejal. Glede argumenta, da se z zakonom odpravlja neustavno stanje, se pridružujejo mnenju zakonodajno-pravne službe DZ, ki je ugotovila, da to ne drži, je povedal. Prepričan je, da sklep o nedopustnosti referenduma o tem zakonu predstavlja primer očitne zlorabe zakonodajne oblasti, ki bi jo ustavno sodišče moralo preprečiti. "To lahko stori samo tako, da omogoči referendum," je dejal. Če bi ustavno sodišče presodilo, da zakon vključuje določbe, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, se po njegovih besedah zavzemajo za tehtanje med pravico do referenduma in ustavno določenimi omejitvami. Pravica do referenduma ima po njihovem mnenju večjo težo. V zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije so po besedah predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimirja Štruklja vprašanja, pomembna za prihodnost države - vprašanje solidarnosti, posegi v javno zdravstvo, prisilna upokojitev - pomešana z elementi, o katerih se po ustavi ne sme odločati na referendumu. "Nedvomno je prišlo do zlorabe zakonodajne moči," je prepričan. Na to je opozoril tudi predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek. "Državni zbor je zlorabil omnibus zakonodajno tehniko v povezavi z ustavnimi omejitvami referendumskega odločanja, da je preprečil, da bi se ljudstvo, ki ima v tej državi oblast, lahko opredelilo do vsebine tega zakona," je dejal. Nesprejemljivost omejevanja referendumskega odločanja o tako pomembnih temah so izpostavili tudi predsednica Konfederacije novih sindikatov Slovenije - Neodvisnost Evelin Tožbar, predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf in predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber. Sindikati so namreč maja ob podpori civilne družbe v DZ vložili pobudo za naknadni zakonodajni referendum o zakonu, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev, a so poslanci razpis preprečili s sprejetjem sklepa o nedopustnosti referenduma, ker predpis vključuje davčne določbe. Interventni zakon, ki so ga pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so v DZ prispevali tudi v SDS, v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin. Po mnenju sindikatov gre za zakon za razkroj Slovenije, sprejet brez socialnega dialoga, četudi posega na temeljna področja, na katerih delujejo socialni partnerji. To so med drugim zakon o delovnih razmerjih, pokojninska reforma in zdravstvena zakonodaja. Zakon na srednji in dolgi rok veliki večini prinaša manj, so prepričani. Glede na ocenjeni javnofinančni učinek se bojijo posegov v plače v javnem sektorju in v pokojnine ter ostalih rezov.
language
slv
published at
2026-06-12T08:27:17
source
Tednik Demokracija
title
Starorežimski sindikalisti danes vlagajo ustavno pritožbo nad interventni zakon ter prepoved referenduma
url
https://demokracija.si/fokus/starorezimski-sindikalisti-danes-vlagajo-ustavno-pritozbo-nad-interventni-zakon-ter-prepoved-referenduma/
article order
2
body
Reprezentativne sindikalne centrale menijo, da bi morali državljani odločati o interventnem zakonu, ki posega na področja davkov, gospodarstva, zdravstva in pokojnin. V reprezentativnih sindikalnih centralah so danes skladno z napovedmi na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Prepričani so, da morajo državljani imeti pravico do referendumskega odločanja o vprašanjih, ki tako pomembno vplivajo na družbo. V sindikalnih centralah so prepričani, da je vsaka omejitev možnosti ljudi za neposredno odločanje o pomembnih vprašanjih dopustna izključno v izjemnih primerih in mora biti skrbno utemeljena, je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko. Referendum je po njegovih besedah temeljna pravica v okviru demokratičnega odločanja. "Brez uresničevanja te pravice ne moremo govoriti o demokraciji," je poudaril. Zakon po besedah odvetnika Iztoka Ščernjaviča vključuje vsebine, glede katerih je referendum nedvomno dopusten. "Gre za prekoračitev polja proste presoje, ki jo ima zakonodajalec pri izbiri zakonodajne tehnike," je dejal. Glede argumenta, da se z zakonom odpravlja neustavno stanje, se pridružujejo mnenju zakonodajno-pravne službe DZ, ki je ugotovila, da to ne drži, je povedal. Poslanci razpis preprečili s sprejetjem sklepa o nedopustnosti referenduma Če bi ustavno sodišče presodilo, da zakon vključuje določbe, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, se po njegovih besedah zavzemajo za tehtanje med pravico do referenduma in ustavno določenimi omejitvami. Pravica do referenduma ima po njihovem mnenju večjo težo. Sindikati so namreč maja ob podpori civilne družbe v DZ vložili pobudo za naknadni zakonodajni referendum o zakonu, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev, a so poslanci razpis preprečili s sprejetjem sklepa o nedopustnosti referenduma, ker predpis vključuje davčne določbe. Interventni zakon, ki so ga pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so v DZ prispevali tudi v SDS, v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin.
language
slv
published at
2026-06-12T08:14:39
source
Slovenske Novice
title
Sindikati na ustavno sodišče zaradi prepovedi referenduma
url
https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/sindikati-na-ustavno-sodisce-zaradi-prepovedi-referenduma
article order
1
body
V reprezentativnih sindikalnih centralah so danes skladno z napovedmi na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Prepričani so, da morajo državljani imeti pravico do referendumskega odločanja o vprašanjih, ki tako pomembno vplivajo na družbo. V sindikalnih centralah so prepričani, da je vsaka omejitev možnosti ljudi za neposredno odločanje o pomembnih vprašanjih dopustna izključno v izjemnih primerih in mora biti skrbno utemeljena, je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko. Referendum je po njegovih besedah temeljna pravica v okviru demokratičnega odločanja. "Brez uresničevanja te pravice ne moremo govoriti o demokraciji," je poudaril. Zakon po besedah odvetnika Iztoka Ščernjaviča vključuje vsebine, glede katerih je referendum nedvomno dopusten. "Gre za prekoračitev polja proste presoje, ki jo ima zakonodajalec pri izbiri zakonodajne tehnike," je dejal. Glede argumenta, da se z zakonom odpravlja neustavno stanje, se pridružujejo mnenju zakonodajno-pravne službe DZ, ki je ugotovila, da to ne drži, je povedal. Če bi ustavno sodišče presodilo, da zakon vključuje določbe, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, se po njegovih besedah zavzemajo za tehtanje med pravico do referenduma in ustavno določenimi omejitvami. Pravica do referenduma ima po njihovem mnenju večjo težo. Sindikati so namreč maja ob podpori civilne družbe v DZ vložili pobudo za naknadni zakonodajni referendum o zakonu, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev, a so poslanci razpis preprečili s sprejetjem sklepa o nedopustnosti referenduma, ker predpis vključuje davčne določbe. Interventni zakon, ki so ga pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so v DZ prispevali tudi v SDS, v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin.
language
slv
published at
2026-06-12T08:04:13
source
SiOL
title
Sindikati prepričani v pravico do referendumskega odločanja o interventnih ukrepih
url
https://siol.net/novice/slovenija/sindikati-prepricani-v-pravico-do-referendumskega-odlocanja-o-zakonu-o-interventnih-ukrepih-693980
article order
10
body
Sindikalisti v boju za referendum o interventnem zakonu danes na ustavno sodišče. * Sindikati na ustavno sodišče. * Interventni zakon sprejet brez socialnega dialoga. * Zakon na srednji in dolgi rok veliki večini prinaša manj, so prepričani. Reprezentativne sindikalne centrale bodo danes skladno z napovedmi na ustavno sodišče vložile zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. V sindikalnih centralah v interventnem zakonu vidijo zakon za razkroj Slovenije, ki je bil sprejet brez socialnega dialoga, četudi posega na temeljna področja, na katerih delujejo socialni partnerji, med drugim v zakon o delovnih razmerjih, pokojninsko reformo, zdravstveno zakonodajo. Zakon na srednji in dolgi rok veliki večini prinaša manj, so prepričani sindikalisti. Glede na ocenjeni javnofinančni učinek se bojijo posegov v plače v javnem sektorju in v pokojnine ter ostalih rezov. Maja so ob podpori civilne družbe v DZ vložili pobudo za naknadni zakonodajni referendum o zakonu, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev, a so poslanci razpis preprečili s sprejetjem sklepa o nedopustnosti referenduma, ker predpis vključuje davčne določbe. Interventni zakon, ki so ga pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so v DZ prispevali tudi v SDS, v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin. V sindikalnih centralah ob vložitvi zahteve za ustavno presojo pripravljajo tudi novinarsko konferenco. Vabilo nosi žig Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, Slovenske zveze sindikatov Alternativa in Konfederacije novih sindikatov Slovenije - Neodvisnost, ne pa tudi žiga Zveze delavskih sindikatov Slovenije - Solidarnost, ki je prav tako reprezentativna centrala.
language
slv
published at
2026-06-12T05:31:24
source
Žurnal24
title
Sindikati: To je zakon za razkroj Slovenije
url
https://www.zurnal24.si/slovenija/sindikati-to-je-zakon-za-razkroj-slovenije-460473

source scope

analyzed source count

omitted articles

article order
16
body
Predstavniki sindikalnih central so vložili zahtevo za ustavno presojo sklepa, s katerim je državni zbor preprečil referendumsko odločanje o tako imenovanem zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko je poudaril, da gre pri referendumu za temeljno demokratično pravico, ki mora biti omejena izključno kot izjema in mora to biti tudi skrbno utemeljeno. Po besedah odvetnika Iztoka Ščernjaviča so se v zahtevi oprli na dvostopenjski test, s katerim so dokazali, da argument DZ glede nedopustnosti referenduma, ker da posega v davke ne drži, saj ne gre za sistemske spremembe, ampak za posamezne posege, ki ne bi ogrozili državnih financ. Ščernjavič je ob tem poudaril, da zakon v resnici sploh ne odpravlja protiustavnega stanja, kot to zatrjuje vlada. Izpostavil je, da je dokazno breme za odpravljanje protiustavnega stanja izključno na strani DZ, pri čemer so se sindikati oprli na uradno mnenje Zakonodajno pravne službe DZ, ki je prav tako opozorila na sporna združevanja nezdružljivih vsebin. Do zakona, ki je bil sprejet brez socialnega dialoga, je bila izrazito kritična predsednica Konfederacije novih sindikatov Slovenije (KNSS) Evelin Vesenjak. "Ta zakon je plačilo kapitalu v predvolilnem času," je bila neposredna. Razgrajevanje socialne države Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj in predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf sta opozorila, da interventni zakon z razgrajevanjem socialne države pomeni prelom z dosedanjo ureditvijo, saj favorizira prekarnost in povečuje dohodkovne razlike. Strinjala sta se predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber in predsednik KSS Pergam Jakob Počivavšek, ki sta izpostavila negativne posledice interventnega zakona za pokojninsko blagajno. Sindikati zato od ustavnega sodišča pričakujejo, da bo pri tehtanju prepoznalo pomen neposredne demokracije in ob zlorabi zakonodajne tehnike zaščitilo pravico ljudi, da sami odločajo o svoji prihodnosti. DZ je prepovedal referendum Sindikati so namreč maja ob podpori civilne družbe v DZ vložili pobudo za naknadni zakonodajni referendum o zakonu, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev, a so poslanci razpis preprečili s sprejetjem sklepa o nedopustnosti referenduma, ker predpis vključuje davčne določbe. Interventni zakon, ki so ga pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so v DZ prispevali tudi v SDS, v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin.
language
slv
published at
2026-06-12T08:26:58
source
Svet24
title
Sindikati v ofenzivi: Zahtevajo ustavno presojo prepovedi referenduma
url
https://svet24.si/novice/politika/sindikati-referendum-interventni-zakon-ustavno-sodisce-1905808
article order
6
body
LJUBLJANA * V sindikalnih centralah so prepričani, da je vsaka omejitev možnosti ljudi za neposredno odločanje o pomembnih vprašanjih dopustna izključno v izjemnih primerih in mora biti skrbno utemeljena, je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko. Referendum je po njegovih besedah temeljna pravica v okviru demokratičnega odločanja. "Brez uresničevanja te pravice ne moremo govoriti o demokraciji," je poudaril. Očitke, da si sindikati za referendum prizadevajo zgolj zato, da bi blokirali delo nove vlade, je odločno zavrnil. "Tudi leta 2011, ko je bila na oblasti tako imenovana leva politična opcija, smo vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma. Kakršna koli namigovanja na to, da smo na sindikalni strani to naredili zato, ker je zdaj neka druga opcija, so zgrešena, napačna in zavajajoča," je dejal. Ščernjavič: Pravica do referenduma ima večjo težo kot ustavno določene omejitve Zakon po besedah odvetnika Iztoka Ščernjaviča vključuje vsebine, glede katerih je referendum nedvomno dopusten. "Gre za prekoračitev polja proste presoje, ki jo ima zakonodajalec pri izbiri zakonodajne tehnike," je dejal. Glede argumenta, da se z zakonom odpravlja neustavno stanje, se pridružujejo mnenju zakonodajno-pravne službe DZ, ki je ugotovila, da to ne drži, je povedal. Prepričan je, da sklep o nedopustnosti referenduma o tem zakonu predstavlja primer očitne zlorabe zakonodajne oblasti, ki bi jo ustavno sodišče moralo preprečiti. "To lahko stori samo tako, da omogoči referendum," je dejal. Če bi ustavno sodišče presodilo, da zakon vključuje določbe, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, se po njegovih besedah zavzemajo za tehtanje med pravico do referenduma in ustavno določenimi omejitvami. Pravica do referenduma ima po njihovem mnenju večjo težo. Štrukelj: Zloraba zakonodajne moči V zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije so po besedah predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimirja Štruklja vprašanja, pomembna za prihodnost države - vprašanje solidarnosti, posegi v javno zdravstvo, prisilna upokojitev - pomešana z elementi, o katerih se po ustavi ne sme odločati na referendumu. "Nedvomno je prišlo do zlorabe zakonodajne moči," je prepričan. Na to je opozoril tudi predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek. "Državni zbor je zlorabil omnibus zakonodajno tehniko v povezavi z ustavnimi omejitvami referendumskega odločanja, da je preprečil, da bi se ljudstvo, ki ima v tej državi oblast, lahko opredelilo do vsebine tega zakona," je dejal. Nesprejemljivost omejevanja referendumskega odločanja o tako pomembnih temah so izpostavili tudi predsednica Konfederacije novih sindikatov Slovenije - Neodvisnost Evelin Tožbar, predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf in predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber. Sindikati: Interventni zakon je zakon za razkroj Slovenije Sindikati so namreč maja ob podpori civilne družbe v DZ vložili pobudo za naknadni zakonodajni referendum o zakonu, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volilcev, a so poslanci razpis preprečili s sprejetjem sklepa o nedopustnosti referenduma, ker predpis vključuje davčne določbe. Interventni zakon, ki so ga pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so v DZ prispevali tudi v SDS, v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin. Po mnenju sindikatov gre za zakon za razkroj Slovenije, sprejet brez socialnega dialoga, četudi posega na temeljna področja, na katerih delujejo socialni partnerji. To so med drugim zakon o delovnih razmerjih, pokojninska reforma in zdravstvena zakonodaja. Zakon na srednji in dolgi rok veliki večini prinaša manj, so prepričani. Glede na ocenjeni javnofinančni učinek se bojijo posegov v plače v javnem sektorju in v pokojnine ter ostalih rezov.
language
slv
published at
2026-06-12T08:46:42
source
Primorske Novice
title
Sindikati prepričani v pravico do referendumskega odločanja o zakonu o interventnih ukrepih
url
https://primorske.svet24.si/slovenija/sindikati-prepricani-v-pravico-do-referendumskega-odlocanja-o-zakonu-o-interventnih-ukrepih
article order
18
body
V sindikalnih centralah so na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma o Zakonu o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije, ki med drugim prinaša znižanje davkov na osnovna živila, energente, nižje obremenitve za s.p.je ter polno pokojnino upokojencem, ki se odločijo nadaljevati z delom. Odločanje o davčni materiji po ustavi na referendumu ni mogoče, čeprav gre tokrat za svojevrstno situacijo, saj je v igri zniževanje in ne zviševanje davkov. Sindikati zakonu ostro nasprotujejo, saj trdijo, da imajo od njega korist samo bogati, njih pa skrbi za javne finance. Oziroma kot je dejal sindikalist Jakob Počivalšek, ni res, da država z znižanjem davkom ljudem nič ne jemlje, saj jemlje sama sebi in država smo ljudje. V komentarju uredništva na konkretnem primeru pokažemo, kako sindikati ljudem lažejo in zavajajo, da od nižanja davkov ne bodo imeli nič, ter izpostavimo paradoks, da se pri nas sindikati borijo v korist državnega proračuna in proti temu, da gre denar ljudem, medtem ko se ravno zdaj sindikati v Nemčiji borijo prav za nasprotne smotre. Prepričani so, da je vsaka omejitev možnosti ljudi za neposredno odločanje o pomembnih vprašanjih dopustna izključno v izjemnih primerih in mora biti skrbno utemeljena "Ne gre za pravico sindikatov do referenduma in ne branimo zgolj te pravice, branimo pravice ljudi, da sami odločajo, da so slišani in da lahko sodelujejo pri oblikovanju zakonov. Interventni zakon je zakon, ki je bil sprejet brez kakršnekoli javne razprave, brez kakršnegakoli sodelovanja, brez možnosti, da tudi strokovna javnost sodeluje pri oblikovanju tega zakona. Referendum je seveda tudi posledica tega, da je dialog izostal in da so poslanke in poslanci želeli na hitro sprejeti odločitve, za katere menijo, da ljudje ne smejo odločati," je bil jasen Zorko. Interventni zakon so pripravili poslanci NSi-ja, SLS-a in Fokusa ter Demokratov in Resni.ce, glasove zanj pa so v državnem zboru prispevali tudi v SDS-u. Ko je bil sprejet, so maja sindikati ob podpori civilne družbe v državni zbor vložili pobudo za naknadni zakonodajni referendum o zakonu, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev, a so poslanci razpis preprečili s sprejetjem sklepa o nedopustnosti referenduma, ker predpis vključuje davčne materijo. Po besedah odvetnika Iztoka Ščernjaviča, je izpostavil tri glavne razloge za presojo ustavnosti: * Zakon poleg finančnih zadev vključuje vsebine, glede katerih je referendum nedvomno dopusten. S tem, ko se zakona ne dovoli, se po njegovem mnenju pride do rušenja ustavne pravice do referenduma. * Zavrnil je, da ne gre nedopustno odločanje zaradi stabilnosti javnih financ. Menijo, da finančna stabilnost države z glasovanjem o zakonu na referendumu ne bo nikakor ogrozila javnih financ. * Glede sklepa DZ, da se z zakonom odpravlja neustavno stanje, se v sindikatih pridružujejo mnenju zakonodajno-pravne službe DZ, ki je ugotovila, da to ne drži. Pravica do referenduma ima po njihovem mnenju v tem primeru večjo težo kot nedopustnost zaradi davčne materije nekaterih delov zakona, še posebej zaradi okoliščine, da je bil zakonodajalec tisti, ki je združeval vsebine, ki niso združljive med seboj. Andrej Zorko je na novinarski konferenci še zavrnil pogosto slišano trditev nekaterih poslancev, da ta zakon nikomur nič ne jemlje. "Treba je povedati, komu zakon daje. Zakon daje političnim izbrancem. To so ljudje z najvišjimi plačami, najpremožnejši. Zakon daje lastnikom kapitala, menedžerjem, tistim torej, ki danes imajo. Ljudem, ki so danes na robu preživetja in gledajo na vsak cent, pa zakon ne daje," je povedal. Zorko je zavrnil tudi očitek, da sindikati delujejo le, ko je na oblasti desna vlada. "Tudi leta 2011, ko je bila na oblasti tako imenovana leva politična opcija, smo vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma. Kakršna koli namigovanja na to, da smo na sindikalni strani to naredili zato, ker je zdaj neka druga opcija, so zgrešena, napačna in zavajajoča," je zaključil. Sindikalist Jakob Počivalšek: "zakon nam jemlje tudi s tem, da nam država niža davke" Vodja konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivalšek pa je razvil še tezo, da država ljudem jemlje denar tudi tako, da jim niža davke. "Ta izjava, da ta zakon nikomur nič ne jemlje, temelji v bistvu na zgrešeni predpostavki do primeru, če država niža davke, nikomur nič ne jemlje, ampak v resnici seveda država s tem jemlje sama sebi." In s tem, kot trdi Počivalšek posredno jemlje vsem svojim državljanom, samo vidno ni takoj in očitno. "Ta floskula "nikomur nič ne jemljemo" dejansko razkriva paradigmo, da naj države ne bi potrebovali, oziroma da naj bi bila država nekaj drugega kot skupek državljanov," je v obrambo državnega proračuna zaokrožil sindikalist.
language
slv
published at
2026-06-12T20:58:59
source
Zanima.me
title
Nižjih davkov za ljudi, upokojence in s.p.-je še ne bo, sindikati nadaljujejo boj na ustavnem sodišču
url
https://www.zanima.me/nizjih-davkov-za-ljudi-upokojence-in-s-p-je-se-ne-bo-sindikati-nadaljujejo-boj-na-ustavnem-sodiscu/

omitted source count

total source count