MedVrsticami

DZ sprejel novelo zakona o odvzemu volilne pravice tujcem na lokalnih volitvah 14.6.2026

Analiziranih 9 virov Slovenščina

Državni zbor je po skrajšanem postopku sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji odvzema aktivno volilno pravico. Predlagatelji iz vrst SDS, NSi, SLS, Fokus in Resnica so ukrep utemeljili s preprečevanjem volilnih zlorab in fiktivnih prijav bivališč ter z navezavo volilne pravice na državljanstvo. Sprememba bo neposredno vplivala na več kot 100.000 prebivalcev, ki so to pravico uživali od leta 2002. Sprejetje novele je sprožilo ostre odzive civilne družbe, pravne stroke in mednarodnih institucij. Nevladne organizacije in opozicija opozarjajo na spodkopavanje demokratičnih standardov in krčenje pridobljenih človekovih pravic tik pred jesenskimi lokalnimi volitvami. Varuhinja človekovih pravic in Svet Evrope sta izrazila zaskrbljenost glede skladnosti novele z mednarodnimi konvencijami in načelom stabilnosti volilne zakonodaje, napovedana pa je tudi presoja ustavnosti pred ustavnim sodiščem.

Infografika

image url: /static/img/infographics/slv-125707_sl_e50925fc226ec172.webp

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Delo	Mladina	Dnevnik	Večer	Tednik Demokracija	Svet24
Tujci iz tretjih držav so v Sloveniji imeli aktivno volilno pravico na lokalni ravni že od leta 2002.	Večina potrjuje leto 2002, nekateri le približno obdobje.	Ni omenjeno	Delno: Omenjeno je, da so pravice pridobili pred več kot dvema desetletjema.	Da: Helgesenova omenja, da imajo to pravico že od leta 2002.	Da: Besedilo potrjuje, da imajo tujci to pravico od leta 2002.	Delno: Navedeno je, da so pravice pridobili pred 24 leti.	Da: Besedilo potrjuje, da so to pravico imeli že od leta 2002.	Delno: Članek omenja, da so pravice pridobili pred 24 leti (okoli 2000).	Da: Članek navaja, da je bila sprememba v prid tujcem sprejeta leta 2002.	Da: Ametajeva navaja, da je bila pravica razširjena leta 2002.
Nevladne organizacije trdijo, da gre za spodkopavanje politične participacije tik pred jesenskimi volitvami.	Leva stran citira NVO, desna molči, osrednji viri so delni.	Delno: NVO menijo, da so spremembe sporne, ker omejujejo politične pravice.	Da: Nevladniki opozarjajo na spodkopavanje tik pred jesenskimi volitvami.	Ni omenjeno	Delno: Pravna mreža opozarja na odvzem pravic tik pred lokalnimi volitvami.	Da: Organizacije trdijo, da gre za spodkopavanje pred jesenskimi volitvami.	Delno: NVO kritizirajo odvzem pravic in vpliv na izid pred volitvami.	Da: Več kot 20 NVO trdi, da gre za spodkopavanje tik pred volitvami.	Ni omenjeno	Da: Utroša (Infokolpa) to izrecno navaja v imenu organizacij.
Večina držav članic EU v različnih oblikah priznava volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalni ravni.	Viri so razdeljeni: od potrditve do zanikanja in molka.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Varuhinja opozarja na odsotnost primerjalne prakse drugih držav.	Delno: Omenjeno, da Kongres preverja skladnost z evropskimi standardi.	Da: Članek navaja, da pravica v različnih oblikah obstaja v večini EU.	Ne: Članek pravi, da v nekaterih sosednjih državah tujci te pravice nimajo.	Da: Organizacije izpostavljajo, da pravica obstaja v večini članic EU.	Ne: Članek trdi obratno, da ima velika večina pravico vezano na državljanstvo.	Da: Vižintinova izpostavlja, da to pravico priznava večina članic EU.
Predlagatelji trdijo, da gre za ukrep proti volilnim zlorabam in t.i. uvoženim volivcem.	Le Demokracija trditev potrjuje, drugi jo zanikajo ali ignorirajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Janja Sluga omenja, da predlagatelji govorijo o boljši zastopanosti.	Delno: Omenjeno, da so tujci izgovor za preusmerjanje pozornosti.	Ne: Članek navaja, da predlagatelji niso navedli utemeljenih razlogov.	Delno: Omenjeno, da so tujci "izgovor" za težave, a trditev ni direktna.	Da: Članek navaja, da gre za ukrep proti zlorabam in uvoženim volivcem.	Delno: Omenjeno, da so tujci izgovor za preusmerjanje pozornosti.
Sprememba zakona o lokalnih volitvah odvzema volilno pravico približno 100.000 državljanom tretjih držav.	Viri enotni o številu, STA edina ne navaja ocene 100.000.	Delno: Članek potrjuje odvzem pravice državljanom tretjih držav, ne navaja pa števila.	Da: Besedilo navaja odvzem glasov približno sto tisoč ljudem.	Da: Varuhinja navaja, da vpliva na preko 100.000 prebivalcev.	Da: Članek navaja, da bo brez pravice ostalo nekaj več kot 100 tisoč tujcev.	Da: Organizacije ocenjujejo, da bo brez pravice ostalo 100.000 tujcev.	Da: Članek navaja, da bo dobrih 100.000 državljanov izgubilo to pravico.	Da: Članek navaja oceno 100.000 tujcev in podatek MNZ o 103.874 osebah.	Da: Besedilo navaja razširitev kroga za približno sto tisoč ljudi.	Da: Utroša navaja, da bodo spremembe utišale okoli 100.000 glasov.
Zakonodajno-pravna služba DZ je ocenila, da gre za arbitraren in ustavnopravno sporen ukrep.	Le Dnevnik citira ZPS; Delo pripisuje spornost civilni družbi.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Pravna mreža za varstvo demokracije ocenjuje ukrep kot ustavno sporen.	Ni omenjeno	Da: Članek dobesedno navaja to oceno zakonodajno-pravne službe.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Predlagatelji zakona menijo, da bi morala biti volilna pravica na lokalni ravni vezana izključno na državljanstvo.	Razlike v interpretaciji odvzema pravic tujcem in molk nekaterih.	Ni omenjeno	Delno: Navedeno je, da naj bo vezana predvsem na državljanstvo.	Delno: Članek navaja, da predlagajo odvzem pravice tujcem.	Delno: Omenjeno, da tujci ne smejo biti več politični subjekti.	Ni omenjeno	Delno: Želijo izenačitev z državami, kjer tujci nimajo te pravice.	Da: Politična večina volilno pravico enači s slovenskim državljanstvom.	Delno: Članek navaja, da je pravica načeloma vezana na državljanstvo.	Delno: Članek omenja, da koalicija predlaga odvzem pravice tujcem.
Varuhinja človekovih pravic opozarja na neskladnost s Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju.	Večina potrjuje, RTV in Svet24 molčita, STA pa je nejasna.	Delno: Naslov omenja opozorila varuhinje glede sprememb zakona.	Ni omenjeno	Da: Varuhinja izrecno opozarja na neskladnost s to konvencijo.	Da: Simona Drenik Bavdek je izpostavila sporne spremembe glede te konvencije.	Da: Simona Drenik Bavdek opozarja na neskladnost s to konvencijo.	Da: Varuhinja dr. Simona Drenik Bavdek je izrecno opozorila na to.	Da: Simona Drenik Bavdek opozarja na spornost glede te konvencije.	Da: Članek izrecno omenja to mnenje varuhinje Simone Drenik Bavdek.	Ni omenjeno
Skrajšan zakonodajni postopek je onemogočil širšo javno in strokovno razpravo o posegu v demokratične standarde.	Večina potrjuje kritike, Demokracija le delno, nekateri molčijo.	Ni omenjeno	Da: Članek citira, da postopek onemogoča širšo javno in strokovno razpravo.	Da: Varuhinja opozarja na hitro spreminjanje brez razprave.	Da: Predstavniki organizacij trdijo, da je postopek onemogočil razpravo.	Da: Organizacije in Varuh trdijo, da je postopek onemogočil razpravo.	Da: Članek navaja, da je bil postopek skrajšan in brez razprave.	Da: NVO in varuhinja trdijo, da je postopek onemogočil razpravo.	Delno: Nasprotniki navajajo skrajšan postopek brez široke razprave.	Not Mentioned
Levica in druge opozicijske stranke so napovedale ustavno presojo sprejetih zakonskih sprememb.	Razlike v akterjih: od Levice do NVO ali molka nekaterih.	Ni omenjeno	Delno: Nevladne organizacije so napovedale ustavno presojo.	Ni omenjeno	Da: Članek izrecno navaja, da je Levica napovedala ustavno presojo.	Delno: Omenjeno je pričakovanje organizacij, da bo presojalo sodišče.	Delno: Opozicija in NVO so napovedale vložitev zahteve za presojo.	Delno: Omenjeno, da NVO pričakujejo presojo, stranke niso poimensko navedene.	Delno: Omenjene so stranke prejšnje koalicije in ustavna presoja.	Ni omenjeno
Združenja občin so opozorila na nesprejemljivost spreminjanja volilne zakonodaje le nekaj mesecev pred volitvami.	Le Dnevnik potrjuje združenja, drugi viri so nejasni ali tiho.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Predsednica Kongresa lokalnih oblasti opozarja na stabilnost.	Ni omenjeno	Delno: Nevladne organizacije opozarjajo na spremembe tik pred volitvami.	Da: Združenja občin so podala odklonilno stališče s tem argumentom.	Delno: NVO opozarjajo na to, združenja občin pa niso izrecno navedena.	Delno: Nasprotniki navajajo sprejetje le nekaj mesecev pred volitvami.	Ni omenjeno
Vili Kovačič in nekateri mediji trdijo, da so se v preteklosti dogajale zlorabe s fiktivnimi prijavami bivališč tujcev.	Le Demokracija poroča o zlorabah, ostali viri molčijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek podrobno opisuje Kovačičeva opozorila in poročanje medijev.	Ni omenjeno
Skrašan zakonodajni postopek je onemogočil širšo javno in strokovno razpravo o posegu v demokratične standarde.	Le Svet24 poroča o kritiki Utroše; ostali viri molčijo.	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Not Mentioned	Da: Utroša opozarja, da skrajšan postopek onemogoča javno razpravo.

claims

Tujci iz tretjih držav so v Sloveniji imeli aktivno volilno pravico na lokalni ravni že od leta 2002.
Nevladne organizacije trdijo, da gre za spodkopavanje politične participacije tik pred jesenskimi volitvami.
Večina držav članic EU v različnih oblikah priznava volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalni ravni.
Predlagatelji trdijo, da gre za ukrep proti volilnim zlorabam in t.i. uvoženim volivcem.
Sprememba zakona o lokalnih volitvah odvzema volilno pravico približno 100.000 državljanom tretjih držav.
Zakonodajno-pravna služba DZ je ocenila, da gre za arbitraren in ustavnopravno sporen ukrep.
Predlagatelji zakona menijo, da bi morala biti volilna pravica na lokalni ravni vezana izključno na državljanstvo.
Varuhinja človekovih pravic opozarja na neskladnost s Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju.
Skrajšan zakonodajni postopek je onemogočil širšo javno in strokovno razpravo o posegu v demokratične standarde.
Levica in druge opozicijske stranke so napovedale ustavno presojo sprejetih zakonskih sprememb.
Združenja občin so opozorila na nesprejemljivost spreminjanja volilne zakonodaje le nekaj mesecev pred volitvami.
Vili Kovačič in nekateri mediji trdijo, da so se v preteklosti dogajale zlorabe s fiktivnimi prijavami bivališč tujcev.
Skrašan zakonodajni postopek je onemogočil širšo javno in strokovno razpravo o posegu v demokratične standarde.

key differences

Levica in druge opozicijske stranke so napovedale ustavno presojo sprejetih zakonskih sprememb.: Razlike v akterjih: od Levice do NVO ali molka nekaterih.
Nevladne organizacije trdijo, da gre za spodkopavanje politične participacije tik pred jesenskimi volitvami.: Leva stran citira NVO, desna molči, osrednji viri so delni.
Predlagatelji trdijo, da gre za ukrep proti volilnim zlorabam in t.i. uvoženim volivcem.: Le Demokracija trditev potrjuje, drugi jo zanikajo ali ignorirajo.
Predlagatelji zakona menijo, da bi morala biti volilna pravica na lokalni ravni vezana izključno na državljanstvo.: Razlike v interpretaciji odvzema pravic tujcem in molk nekaterih.
Skrajšan zakonodajni postopek je onemogočil širšo javno in strokovno razpravo o posegu v demokratične standarde.: Večina potrjuje kritike, Demokracija le delno, nekateri molčijo.
Skrašan zakonodajni postopek je onemogočil širšo javno in strokovno razpravo o posegu v demokratične standarde.: Le Svet24 poroča o kritiki Utroše; ostali viri molčijo.
Sprememba zakona o lokalnih volitvah odvzema volilno pravico približno 100.000 državljanom tretjih držav.: Viri enotni o številu, STA edina ne navaja ocene 100.000.
Tujci iz tretjih držav so v Sloveniji imeli aktivno volilno pravico na lokalni ravni že od leta 2002.: Večina potrjuje leto 2002, nekateri le približno obdobje.
Varuhinja človekovih pravic opozarja na neskladnost s Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju.: Večina potrjuje, RTV in Svet24 molčita, STA pa je nejasna.
Večina držav članic EU v različnih oblikah priznava volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalni ravni.: Viri so razdeljeni: od potrditve do zanikanja in molka.
Vili Kovačič in nekateri mediji trdijo, da so se v preteklosti dogajale zlorabe s fiktivnimi prijavami bivališč tujcev.: Le Demokracija poroča o zlorabah, ostali viri molčijo.
Zakonodajno-pravna služba DZ je ocenila, da gre za arbitraren in ustavnopravno sporen ukrep.: Le Dnevnik citira ZPS; Delo pripisuje spornost civilni družbi.
Združenja občin so opozorila na nesprejemljivost spreminjanja volilne zakonodaje le nekaj mesecev pred volitvami.: Le Dnevnik potrjuje združenja, drugi viri so nejasni ali tiho.

source analyses

24ur

Levica in druge opozicijske stranke so napovedale ustavno presojo sprejetih zakonskih sprememb.: Ni omenjeno
Nevladne organizacije trdijo, da gre za spodkopavanje politične participacije tik pred jesenskimi volitvami.: Ni omenjeno
Predlagatelji trdijo, da gre za ukrep proti volilnim zlorabam in t.i. uvoženim volivcem.: Ni omenjeno
Predlagatelji zakona menijo, da bi morala biti volilna pravica na lokalni ravni vezana izključno na državljanstvo.: Delno: Članek navaja, da predlagajo odvzem pravice tujcem.
Skrajšan zakonodajni postopek je onemogočil širšo javno in strokovno razpravo o posegu v demokratične standarde.: Da: Varuhinja opozarja na hitro spreminjanje brez razprave.
Sprememba zakona o lokalnih volitvah odvzema volilno pravico približno 100.000 državljanom tretjih držav.: Da: Varuhinja navaja, da vpliva na preko 100.000 prebivalcev.
Tujci iz tretjih držav so v Sloveniji imeli aktivno volilno pravico na lokalni ravni že od leta 2002.: Da: Helgesenova omenja, da imajo to pravico že od leta 2002.
Varuhinja človekovih pravic opozarja na neskladnost s Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju.: Da: Varuhinja izrecno opozarja na neskladnost s to konvencijo.
Večina držav članic EU v različnih oblikah priznava volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalni ravni.: Delno: Varuhinja opozarja na odsotnost primerjalne prakse drugih držav.
Vili Kovačič in nekateri mediji trdijo, da so se v preteklosti dogajale zlorabe s fiktivnimi prijavami bivališč tujcev.: Ni omenjeno
Zakonodajno-pravna služba DZ je ocenila, da gre za arbitraren in ustavnopravno sporen ukrep.: Ni omenjeno
Združenja občin so opozorila na nesprejemljivost spreminjanja volilne zakonodaje le nekaj mesecev pred volitvami.: Delno: Predsednica Kongresa lokalnih oblasti opozarja na stabilnost.

Delo

Levica in druge opozicijske stranke so napovedale ustavno presojo sprejetih zakonskih sprememb.: Da: Članek izrecno navaja, da je Levica napovedala ustavno presojo.
Nevladne organizacije trdijo, da gre za spodkopavanje politične participacije tik pred jesenskimi volitvami.: Delno: Pravna mreža opozarja na odvzem pravic tik pred lokalnimi volitvami.
Predlagatelji trdijo, da gre za ukrep proti volilnim zlorabam in t.i. uvoženim volivcem.: Delno: Janja Sluga omenja, da predlagatelji govorijo o boljši zastopanosti.
Predlagatelji zakona menijo, da bi morala biti volilna pravica na lokalni ravni vezana izključno na državljanstvo.: Delno: Omenjeno, da tujci ne smejo biti več politični subjekti.
Skrajšan zakonodajni postopek je onemogočil širšo javno in strokovno razpravo o posegu v demokratične standarde.: Da: Predstavniki organizacij trdijo, da je postopek onemogočil razpravo.
Sprememba zakona o lokalnih volitvah odvzema volilno pravico približno 100.000 državljanom tretjih držav.: Da: Članek navaja, da bo brez pravice ostalo nekaj več kot 100 tisoč tujcev.
Tujci iz tretjih držav so v Sloveniji imeli aktivno volilno pravico na lokalni ravni že od leta 2002.: Da: Besedilo potrjuje, da imajo tujci to pravico od leta 2002.
Varuhinja človekovih pravic opozarja na neskladnost s Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju.: Da: Simona Drenik Bavdek je izpostavila sporne spremembe glede te konvencije.
Večina držav članic EU v različnih oblikah priznava volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalni ravni.: Delno: Omenjeno, da Kongres preverja skladnost z evropskimi standardi.
Vili Kovačič in nekateri mediji trdijo, da so se v preteklosti dogajale zlorabe s fiktivnimi prijavami bivališč tujcev.: Ni omenjeno
Zakonodajno-pravna služba DZ je ocenila, da gre za arbitraren in ustavnopravno sporen ukrep.: Delno: Pravna mreža za varstvo demokracije ocenjuje ukrep kot ustavno sporen.
Združenja občin so opozorila na nesprejemljivost spreminjanja volilne zakonodaje le nekaj mesecev pred volitvami.: Ni omenjeno

Dnevnik

Levica in druge opozicijske stranke so napovedale ustavno presojo sprejetih zakonskih sprememb.: Delno: Opozicija in NVO so napovedale vložitev zahteve za presojo.
Nevladne organizacije trdijo, da gre za spodkopavanje politične participacije tik pred jesenskimi volitvami.: Delno: NVO kritizirajo odvzem pravic in vpliv na izid pred volitvami.
Predlagatelji trdijo, da gre za ukrep proti volilnim zlorabam in t.i. uvoženim volivcem.: Ne: Članek navaja, da predlagatelji niso navedli utemeljenih razlogov.
Predlagatelji zakona menijo, da bi morala biti volilna pravica na lokalni ravni vezana izključno na državljanstvo.: Delno: Želijo izenačitev z državami, kjer tujci nimajo te pravice.
Skrajšan zakonodajni postopek je onemogočil širšo javno in strokovno razpravo o posegu v demokratične standarde.: Da: Članek navaja, da je bil postopek skrajšan in brez razprave.
Sprememba zakona o lokalnih volitvah odvzema volilno pravico približno 100.000 državljanom tretjih držav.: Da: Članek navaja, da bo dobrih 100.000 državljanov izgubilo to pravico.
Tujci iz tretjih držav so v Sloveniji imeli aktivno volilno pravico na lokalni ravni že od leta 2002.: Da: Besedilo potrjuje, da so to pravico imeli že od leta 2002.
Varuhinja človekovih pravic opozarja na neskladnost s Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju.: Da: Varuhinja dr. Simona Drenik Bavdek je izrecno opozorila na to.
Večina držav članic EU v različnih oblikah priznava volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalni ravni.: Ne: Članek pravi, da v nekaterih sosednjih državah tujci te pravice nimajo.
Vili Kovačič in nekateri mediji trdijo, da so se v preteklosti dogajale zlorabe s fiktivnimi prijavami bivališč tujcev.: Ni omenjeno
Zakonodajno-pravna služba DZ je ocenila, da gre za arbitraren in ustavnopravno sporen ukrep.: Da: Članek dobesedno navaja to oceno zakonodajno-pravne službe.
Združenja občin so opozorila na nesprejemljivost spreminjanja volilne zakonodaje le nekaj mesecev pred volitvami.: Da: Združenja občin so podala odklonilno stališče s tem argumentom.

Mladina

Levica in druge opozicijske stranke so napovedale ustavno presojo sprejetih zakonskih sprememb.: Delno: Omenjeno je pričakovanje organizacij, da bo presojalo sodišče.
Nevladne organizacije trdijo, da gre za spodkopavanje politične participacije tik pred jesenskimi volitvami.: Da: Organizacije trdijo, da gre za spodkopavanje pred jesenskimi volitvami.
Predlagatelji trdijo, da gre za ukrep proti volilnim zlorabam in t.i. uvoženim volivcem.: Delno: Omenjeno, da so tujci izgovor za preusmerjanje pozornosti.
Predlagatelji zakona menijo, da bi morala biti volilna pravica na lokalni ravni vezana izključno na državljanstvo.: Ni omenjeno
Skrajšan zakonodajni postopek je onemogočil širšo javno in strokovno razpravo o posegu v demokratične standarde.: Da: Organizacije in Varuh trdijo, da je postopek onemogočil razpravo.
Sprememba zakona o lokalnih volitvah odvzema volilno pravico približno 100.000 državljanom tretjih držav.: Da: Organizacije ocenjujejo, da bo brez pravice ostalo 100.000 tujcev.
Tujci iz tretjih držav so v Sloveniji imeli aktivno volilno pravico na lokalni ravni že od leta 2002.: Delno: Navedeno je, da so pravice pridobili pred 24 leti.
Varuhinja človekovih pravic opozarja na neskladnost s Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju.: Da: Simona Drenik Bavdek opozarja na neskladnost s to konvencijo.
Večina držav članic EU v različnih oblikah priznava volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalni ravni.: Da: Članek navaja, da pravica v različnih oblikah obstaja v večini EU.
Vili Kovačič in nekateri mediji trdijo, da so se v preteklosti dogajale zlorabe s fiktivnimi prijavami bivališč tujcev.: Ni omenjeno
Zakonodajno-pravna služba DZ je ocenila, da gre za arbitraren in ustavnopravno sporen ukrep.: Ni omenjeno
Združenja občin so opozorila na nesprejemljivost spreminjanja volilne zakonodaje le nekaj mesecev pred volitvami.: Delno: Nevladne organizacije opozarjajo na spremembe tik pred volitvami.

RTV Slovenija

Levica in druge opozicijske stranke so napovedale ustavno presojo sprejetih zakonskih sprememb.: Delno: Nevladne organizacije so napovedale ustavno presojo.
Nevladne organizacije trdijo, da gre za spodkopavanje politične participacije tik pred jesenskimi volitvami.: Da: Nevladniki opozarjajo na spodkopavanje tik pred jesenskimi volitvami.
Predlagatelji trdijo, da gre za ukrep proti volilnim zlorabam in t.i. uvoženim volivcem.: Ni omenjeno
Predlagatelji zakona menijo, da bi morala biti volilna pravica na lokalni ravni vezana izključno na državljanstvo.: Delno: Navedeno je, da naj bo vezana predvsem na državljanstvo.
Skrajšan zakonodajni postopek je onemogočil širšo javno in strokovno razpravo o posegu v demokratične standarde.: Da: Članek citira, da postopek onemogoča širšo javno in strokovno razpravo.
Sprememba zakona o lokalnih volitvah odvzema volilno pravico približno 100.000 državljanom tretjih držav.: Da: Besedilo navaja odvzem glasov približno sto tisoč ljudem.
Tujci iz tretjih držav so v Sloveniji imeli aktivno volilno pravico na lokalni ravni že od leta 2002.: Delno: Omenjeno je, da so pravice pridobili pred več kot dvema desetletjema.
Varuhinja človekovih pravic opozarja na neskladnost s Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju.: Ni omenjeno
Večina držav članic EU v različnih oblikah priznava volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalni ravni.: Ni omenjeno
Vili Kovačič in nekateri mediji trdijo, da so se v preteklosti dogajale zlorabe s fiktivnimi prijavami bivališč tujcev.: Ni omenjeno
Zakonodajno-pravna služba DZ je ocenila, da gre za arbitraren in ustavnopravno sporen ukrep.: Ni omenjeno
Združenja občin so opozorila na nesprejemljivost spreminjanja volilne zakonodaje le nekaj mesecev pred volitvami.: Ni omenjeno

STA

Levica in druge opozicijske stranke so napovedale ustavno presojo sprejetih zakonskih sprememb.: Ni omenjeno
Nevladne organizacije trdijo, da gre za spodkopavanje politične participacije tik pred jesenskimi volitvami.: Delno: NVO menijo, da so spremembe sporne, ker omejujejo politične pravice.
Predlagatelji trdijo, da gre za ukrep proti volilnim zlorabam in t.i. uvoženim volivcem.: Ni omenjeno
Predlagatelji zakona menijo, da bi morala biti volilna pravica na lokalni ravni vezana izključno na državljanstvo.: Ni omenjeno
Skrajšan zakonodajni postopek je onemogočil širšo javno in strokovno razpravo o posegu v demokratične standarde.: Ni omenjeno
Sprememba zakona o lokalnih volitvah odvzema volilno pravico približno 100.000 državljanom tretjih držav.: Delno: Članek potrjuje odvzem pravice državljanom tretjih držav, ne navaja pa števila.
Tujci iz tretjih držav so v Sloveniji imeli aktivno volilno pravico na lokalni ravni že od leta 2002.: Ni omenjeno
Varuhinja človekovih pravic opozarja na neskladnost s Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju.: Delno: Naslov omenja opozorila varuhinje glede sprememb zakona.
Večina držav članic EU v različnih oblikah priznava volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalni ravni.: Ni omenjeno
Vili Kovačič in nekateri mediji trdijo, da so se v preteklosti dogajale zlorabe s fiktivnimi prijavami bivališč tujcev.: Ni omenjeno
Zakonodajno-pravna služba DZ je ocenila, da gre za arbitraren in ustavnopravno sporen ukrep.: Ni omenjeno
Združenja občin so opozorila na nesprejemljivost spreminjanja volilne zakonodaje le nekaj mesecev pred volitvami.: Ni omenjeno

Svet24

Levica in druge opozicijske stranke so napovedale ustavno presojo sprejetih zakonskih sprememb.: Ni omenjeno
Nevladne organizacije trdijo, da gre za spodkopavanje politične participacije tik pred jesenskimi volitvami.: Da: Utroša (Infokolpa) to izrecno navaja v imenu organizacij.
Predlagatelji trdijo, da gre za ukrep proti volilnim zlorabam in t.i. uvoženim volivcem.: Delno: Omenjeno, da so tujci izgovor za preusmerjanje pozornosti.
Predlagatelji zakona menijo, da bi morala biti volilna pravica na lokalni ravni vezana izključno na državljanstvo.: Delno: Članek omenja, da koalicija predlaga odvzem pravice tujcem.
Skrašan zakonodajni postopek je onemogočil širšo javno in strokovno razpravo o posegu v demokratične standarde.: Da: Utroša opozarja, da skrajšan postopek onemogoča javno razpravo.
Sprememba zakona o lokalnih volitvah odvzema volilno pravico približno 100.000 državljanom tretjih držav.: Da: Utroša navaja, da bodo spremembe utišale okoli 100.000 glasov.
Tujci iz tretjih držav so v Sloveniji imeli aktivno volilno pravico na lokalni ravni že od leta 2002.: Da: Ametajeva navaja, da je bila pravica razširjena leta 2002.
Varuhinja človekovih pravic opozarja na neskladnost s Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju.: Ni omenjeno
Večina držav članic EU v različnih oblikah priznava volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalni ravni.: Da: Vižintinova izpostavlja, da to pravico priznava večina članic EU.
Vili Kovačič in nekateri mediji trdijo, da so se v preteklosti dogajale zlorabe s fiktivnimi prijavami bivališč tujcev.: Ni omenjeno
Zakonodajno-pravna služba DZ je ocenila, da gre za arbitraren in ustavnopravno sporen ukrep.: Ni omenjeno
Združenja občin so opozorila na nesprejemljivost spreminjanja volilne zakonodaje le nekaj mesecev pred volitvami.: Ni omenjeno

Tednik Demokracija

Levica in druge opozicijske stranke so napovedale ustavno presojo sprejetih zakonskih sprememb.: Delno: Omenjene so stranke prejšnje koalicije in ustavna presoja.
Nevladne organizacije trdijo, da gre za spodkopavanje politične participacije tik pred jesenskimi volitvami.: Ni omenjeno
Predlagatelji trdijo, da gre za ukrep proti volilnim zlorabam in t.i. uvoženim volivcem.: Da: Članek navaja, da gre za ukrep proti zlorabam in uvoženim volivcem.
Predlagatelji zakona menijo, da bi morala biti volilna pravica na lokalni ravni vezana izključno na državljanstvo.: Delno: Članek navaja, da je pravica načeloma vezana na državljanstvo.
Skrajšan zakonodajni postopek je onemogočil širšo javno in strokovno razpravo o posegu v demokratične standarde.: Delno: Nasprotniki navajajo skrajšan postopek brez široke razprave.
Sprememba zakona o lokalnih volitvah odvzema volilno pravico približno 100.000 državljanom tretjih držav.: Da: Besedilo navaja razširitev kroga za približno sto tisoč ljudi.
Tujci iz tretjih držav so v Sloveniji imeli aktivno volilno pravico na lokalni ravni že od leta 2002.: Da: Članek navaja, da je bila sprememba v prid tujcem sprejeta leta 2002.
Varuhinja človekovih pravic opozarja na neskladnost s Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju.: Da: Članek izrecno omenja to mnenje varuhinje Simone Drenik Bavdek.
Večina držav članic EU v različnih oblikah priznava volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalni ravni.: Ne: Članek trdi obratno, da ima velika večina pravico vezano na državljanstvo.
Vili Kovačič in nekateri mediji trdijo, da so se v preteklosti dogajale zlorabe s fiktivnimi prijavami bivališč tujcev.: Da: Članek podrobno opisuje Kovačičeva opozorila in poročanje medijev.
Zakonodajno-pravna služba DZ je ocenila, da gre za arbitraren in ustavnopravno sporen ukrep.: Ni omenjeno
Združenja občin so opozorila na nesprejemljivost spreminjanja volilne zakonodaje le nekaj mesecev pred volitvami.: Delno: Nasprotniki navajajo sprejetje le nekaj mesecev pred volitvami.

Večer

Levica in druge opozicijske stranke so napovedale ustavno presojo sprejetih zakonskih sprememb.: Delno: Omenjeno, da NVO pričakujejo presojo, stranke niso poimensko navedene.
Nevladne organizacije trdijo, da gre za spodkopavanje politične participacije tik pred jesenskimi volitvami.: Da: Več kot 20 NVO trdi, da gre za spodkopavanje tik pred volitvami.
Predlagatelji trdijo, da gre za ukrep proti volilnim zlorabam in t.i. uvoženim volivcem.: Delno: Omenjeno, da so tujci "izgovor" za težave, a trditev ni direktna.
Predlagatelji zakona menijo, da bi morala biti volilna pravica na lokalni ravni vezana izključno na državljanstvo.: Da: Politična večina volilno pravico enači s slovenskim državljanstvom.
Skrajšan zakonodajni postopek je onemogočil širšo javno in strokovno razpravo o posegu v demokratične standarde.: Da: NVO in varuhinja trdijo, da je postopek onemogočil razpravo.
Sprememba zakona o lokalnih volitvah odvzema volilno pravico približno 100.000 državljanom tretjih držav.: Da: Članek navaja oceno 100.000 tujcev in podatek MNZ o 103.874 osebah.
Tujci iz tretjih držav so v Sloveniji imeli aktivno volilno pravico na lokalni ravni že od leta 2002.: Delno: Članek omenja, da so pravice pridobili pred 24 leti (okoli 2000).
Varuhinja človekovih pravic opozarja na neskladnost s Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju.: Da: Simona Drenik Bavdek opozarja na spornost glede te konvencije.
Večina držav članic EU v različnih oblikah priznava volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalni ravni.: Da: Organizacije izpostavljajo, da pravica obstaja v večini članic EU.
Vili Kovačič in nekateri mediji trdijo, da so se v preteklosti dogajale zlorabe s fiktivnimi prijavami bivališč tujcev.: Ni omenjeno
Zakonodajno-pravna služba DZ je ocenila, da gre za arbitraren in ustavnopravno sporen ukrep.: Ni omenjeno
Združenja občin so opozorila na nesprejemljivost spreminjanja volilne zakonodaje le nekaj mesecev pred volitvami.: Delno: NVO opozarjajo na to, združenja občin pa niso izrecno navedena.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Delo	Mladina	Dnevnik	Večer	Tednik Demokracija	Svet24
SDS (Slovenska demokratska stranka)	Nevtralni navajajo dejstva, kritični pa očitajo spodkopavanje.	Ni omenjeno	Nevtralno: Navedena kot ena izmed predlagateljic zakona.	Nevtralno: Omenjena zgolj kot ena izmed predlagateljic novele zakona.	Nevtralno: Omenjena kot predlagateljica zakona brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Negativno: Avtorji zakona, ki mu očitajo pomanjkanje razprave in diskriminacijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Negativno: Kritizirana zaradi spodkopavanja demokratičnih standardov.
NSi (Nova Slovenija)	Od nevtralne omembe predlagateljice do ostrih kritik.	Ni omenjeno	Nevtralno: Navedena kot ena izmed predlagateljic zakona.	Nevtralno: Omenjena zgolj kot ena izmed predlagateljic novele zakona.	Nevtralno: Omenjena kot predlagateljica zakona brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Negativno: Predlagatelji zakona, ki je deležen ostrih kritik zaradi posega v pravice.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Negativno: Kritizirana zaradi spodkopavanja demokratičnih standardov.
Levica	Delo poroča nevtralno, Demokracija pa izrazito negativno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot nasprotnica zakona in napovedovalka presoje.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Negativno: Povezana z nelegitimnim volilnim bazenom in zlorabami.	Ni omenjeno
Ustavno sodišče Republike Slovenije	Večina nevtralna, Demokracija pa očita politično pristranskost.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeno kot organ za morebitno presojo zakona.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeno v kontekstu napovedane in možne ustavne presoje.	Nevtralno: Omenjeno kot organ, ki naj bi presojal o zakonu.	Nevtralno: Omenjeno kot organ za presojo ustavnosti novele.	Nevtralno: Omenjeno kot organ, ki naj bi presojal o ustavnosti zakona.	Negativno: Avtor namiguje na politično pristranskost leve večine.	Ni omenjeno
Državni zbor Republike Slovenije	Vsi viri enotno ohranjajo nevtralno, zgolj procesno vlogo.	Nevtralno: Omenjen kot institucija, ki odloča o zakonu.	Nevtralno: Omenjen kot prostor odločanja o zakonu.	Nevtralno: Omenjen kot institucija, kjer je bil vložen predlog zakona.	Nevtralno: Omenjen kot prizorišče seje in sprejemanja zakona.	Nevtralno: Omenjen kot institucija, ki odloča o zakonu.	Nevtralno: Omenjen le kot institucija, kjer je bil zakon sprejet.	Nevtralno: Omenjen kot lokacija in institucija, ki odloča o zakonu.	Nevtralno: Omenjen le kot organ, ki je sprejel novelo zakona.	Nevtralno: Omenjen kot prizorišče odločanja in vložitve predloga.
Simona Drenik Bavdek (Varuhinja človekovih pravic)	Enotno nevtralna kot strokovna kritičarka; nekateri jo izpustijo.	Nevtralno: Omenjena kot govorka, ki podaja opozorila.	Ni omenjeno	Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki podaja strokovne kritike predloga.	Nevtralno: Citirana kot strokovna avtoriteta, ki opozarja na spornost.	Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki opozarja na spornost zakona.	Nevtralno: Nastopa kot govorka in strokovna kritičarka zakona.	Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki podaja strokovno kritiko zakona.	Nevtralno: Navedena kot zagovornica mnenja o mednarodni konvenciji.	Ni omenjeno
Svet Evrope	Enotno nevtralno kot varuh standardov, a v pol manj virih.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot institucija, ki izraža zaskrbljenost.	Nevtralno: Omenjen v kontekstu konvencije in zaskrbljenosti kongresa.	Nevtralno: Omenjen v kontekstu skladnosti s konvencijo.	Nevtralno: Omenjen v kontekstu mednarodnih konvencij in standardov.	Nevtralno: Omenjen le v kontekstu konvencije o udeležbi tujcev.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Civilna iniciativa Info Kolpa	Viri so enotno nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju.	Ni omenjeno	Nevtralno: Predstavnica iniciative citirana kot govorka.	Ni omenjeno	Nevtralno: Podpisnica izjave proti spremembam zakona.	Nevtralno: Omenjena kot podpisnica izjave proti spremembam zakona.	Ni omenjeno	Nevtralno: Navedena kot ena izmed podpisnic izjave za javnost.	Ni omenjeno	Nevtralno: Nastopa kot govorec in kritik vladnega predloga.
Mirovni inštitut	Viri so nevtralni; razlika je le v citiranju ali ignoranci.	Ni omenjeno	Nevtralno: Predstavnica inštituta citirana kot govorka.	Ni omenjeno	Nevtralno: Podpisnik izjave proti spremembam zakona.	Nevtralno: Omenjen kot podpisnik izjave proti spremembam zakona.	Ni omenjeno	Nevtralno: Naveden kot podpisnik izjave in vir citata Lane Zdravkovič.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Slovenska filantropija	Le osrednji tiskani mediji jo nevtralno navajajo kot podpisnico.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Podpisnica izjave proti spremembam zakona.	Nevtralno: Omenjena kot podpisnica izjave proti spremembam zakona.	Ni omenjeno	Nevtralno: Navedena kot ena izmed podpisnic izjave za javnost.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Gunn Marit Helgesen (Kongres lokalnih in regionalnih oblasti)	Le 24ur in Delo nevtralno o njenih opozorilih, drugi molčijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki opozarja na volilne standarde.	Nevtralno: Izrazila zaskrbljenost in zaprosila za mnenje komisije.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
MNZ (Ministrstvo za notranje zadeve)	Le kot nevtralen vir podatkov, večina medijev ne omenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: Navedeno kot vir statističnih podatkov.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeno zgolj kot vir statističnih podatkov o številu tujcev.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Beneška komisija	Le redki viri jo nevtralno navajajo kot pravno avtoriteto.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot organ, zaprošen za strokovno mnenje.	Nevtralno: Zaprošena za oceno skladnosti predloga z evropskimi standardi.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Zoran Janković	Le Demokracija poroča negativno s sumi zlorab, drugi molčijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Negativno: Njegova zmaga povezana s sumi zlorab in fiktivnih prijav.	Ni omenjeno
Vili Kovačič	Le Demokracija ga izpostavlja kot borca proti zlorabam.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Pozitivno: Opisan kot tisti, ki je upravičeno opozarjal na zlorabe.	Ni omenjeno

entities

SDS (Slovenska demokratska stranka)
NSi (Nova Slovenija)
Levica
Ustavno sodišče Republike Slovenije
Državni zbor Republike Slovenije
Simona Drenik Bavdek (Varuhinja človekovih pravic)
Svet Evrope
Civilna iniciativa Info Kolpa
Mirovni inštitut
Slovenska filantropija
Gunn Marit Helgesen (Kongres lokalnih in regionalnih oblasti)
MNZ (Ministrstvo za notranje zadeve)
Beneška komisija
Zoran Janković
Vili Kovačič

key differences

Beneška komisija: Le redki viri jo nevtralno navajajo kot pravno avtoriteto.
Civilna iniciativa Info Kolpa: Viri so enotno nevtralni; razlika je le v (ne)omenjanju.
Državni zbor Republike Slovenije: Vsi viri enotno ohranjajo nevtralno, zgolj procesno vlogo.
Gunn Marit Helgesen (Kongres lokalnih in regionalnih oblasti): Le 24ur in Delo nevtralno o njenih opozorilih, drugi molčijo.
Levica: Delo poroča nevtralno, Demokracija pa izrazito negativno.
MNZ (Ministrstvo za notranje zadeve): Le kot nevtralen vir podatkov, večina medijev ne omenja.
Mirovni inštitut: Viri so nevtralni; razlika je le v citiranju ali ignoranci.
NSi (Nova Slovenija): Od nevtralne omembe predlagateljice do ostrih kritik.
SDS (Slovenska demokratska stranka): Nevtralni navajajo dejstva, kritični pa očitajo spodkopavanje.
Simona Drenik Bavdek (Varuhinja človekovih pravic): Enotno nevtralna kot strokovna kritičarka; nekateri jo izpustijo.
Slovenska filantropija: Le osrednji tiskani mediji jo nevtralno navajajo kot podpisnico.
Svet Evrope: Enotno nevtralno kot varuh standardov, a v pol manj virih.
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Večina nevtralna, Demokracija pa očita politično pristranskost.
Vili Kovačič: Le Demokracija ga izpostavlja kot borca proti zlorabam.
Zoran Janković: Le Demokracija poroča negativno s sumi zlorab, drugi molčijo.

source analyses

24ur

Beneška komisija: Nevtralno: Omenjena kot organ, zaprošen za strokovno mnenje.
Civilna iniciativa Info Kolpa: Ni omenjeno
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjen kot institucija, kjer je bil vložen predlog zakona.
Gunn Marit Helgesen (Kongres lokalnih in regionalnih oblasti): Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki opozarja na volilne standarde.
Levica: Ni omenjeno
MNZ (Ministrstvo za notranje zadeve): Ni omenjeno
Mirovni inštitut: Ni omenjeno
NSi (Nova Slovenija): Nevtralno: Omenjena zgolj kot ena izmed predlagateljic novele zakona.
SDS (Slovenska demokratska stranka): Nevtralno: Omenjena zgolj kot ena izmed predlagateljic novele zakona.
Simona Drenik Bavdek (Varuhinja človekovih pravic): Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki podaja strokovne kritike predloga.
Slovenska filantropija: Ni omenjeno
Svet Evrope: Nevtralno: Omenjen kot institucija, ki izraža zaskrbljenost.
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Ni omenjeno
Vili Kovačič: Ni omenjeno
Zoran Janković: Ni omenjeno

Delo

Beneška komisija: Nevtralno: Zaprošena za oceno skladnosti predloga z evropskimi standardi.
Civilna iniciativa Info Kolpa: Nevtralno: Podpisnica izjave proti spremembam zakona.
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjen kot prizorišče seje in sprejemanja zakona.
Gunn Marit Helgesen (Kongres lokalnih in regionalnih oblasti): Nevtralno: Izrazila zaskrbljenost in zaprosila za mnenje komisije.
Levica: Nevtralno: Omenjena kot nasprotnica zakona in napovedovalka presoje.
MNZ (Ministrstvo za notranje zadeve): Ni omenjeno
Mirovni inštitut: Nevtralno: Podpisnik izjave proti spremembam zakona.
NSi (Nova Slovenija): Nevtralno: Omenjena kot predlagateljica zakona brez meta-vrednotenja.
SDS (Slovenska demokratska stranka): Nevtralno: Omenjena kot predlagateljica zakona brez meta-vrednotenja.
Simona Drenik Bavdek (Varuhinja človekovih pravic): Nevtralno: Citirana kot strokovna avtoriteta, ki opozarja na spornost.
Slovenska filantropija: Nevtralno: Podpisnica izjave proti spremembam zakona.
Svet Evrope: Nevtralno: Omenjen v kontekstu konvencije in zaskrbljenosti kongresa.
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjeno v kontekstu napovedane in možne ustavne presoje.
Vili Kovačič: Ni omenjeno
Zoran Janković: Ni omenjeno

Dnevnik

Beneška komisija: Ni omenjeno
Civilna iniciativa Info Kolpa: Ni omenjeno
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjen le kot institucija, kjer je bil zakon sprejet.
Gunn Marit Helgesen (Kongres lokalnih in regionalnih oblasti): Ni omenjeno
Levica: Ni omenjeno
MNZ (Ministrstvo za notranje zadeve): Ni omenjeno
Mirovni inštitut: Ni omenjeno
NSi (Nova Slovenija): Negativno: Predlagatelji zakona, ki je deležen ostrih kritik zaradi posega v pravice.
SDS (Slovenska demokratska stranka): Negativno: Avtorji zakona, ki mu očitajo pomanjkanje razprave in diskriminacijo.
Simona Drenik Bavdek (Varuhinja človekovih pravic): Nevtralno: Nastopa kot govorka in strokovna kritičarka zakona.
Slovenska filantropija: Ni omenjeno
Svet Evrope: Nevtralno: Omenjen v kontekstu mednarodnih konvencij in standardov.
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjeno kot organ za presojo ustavnosti novele.
Vili Kovačič: Ni omenjeno
Zoran Janković: Ni omenjeno

Mladina

Beneška komisija: Ni omenjeno
Civilna iniciativa Info Kolpa: Nevtralno: Omenjena kot podpisnica izjave proti spremembam zakona.
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjen kot institucija, ki odloča o zakonu.
Gunn Marit Helgesen (Kongres lokalnih in regionalnih oblasti): Ni omenjeno
Levica: Ni omenjeno
MNZ (Ministrstvo za notranje zadeve): Ni omenjeno
Mirovni inštitut: Nevtralno: Omenjen kot podpisnik izjave proti spremembam zakona.
NSi (Nova Slovenija): Ni omenjeno
SDS (Slovenska demokratska stranka): Ni omenjeno
Simona Drenik Bavdek (Varuhinja človekovih pravic): Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki opozarja na spornost zakona.
Slovenska filantropija: Nevtralno: Omenjena kot podpisnica izjave proti spremembam zakona.
Svet Evrope: Nevtralno: Omenjen v kontekstu skladnosti s konvencijo.
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjeno kot organ, ki naj bi presojal o zakonu.
Vili Kovačič: Ni omenjeno
Zoran Janković: Ni omenjeno

RTV Slovenija

Beneška komisija: Ni omenjeno
Civilna iniciativa Info Kolpa: Nevtralno: Predstavnica iniciative citirana kot govorka.
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjen kot prostor odločanja o zakonu.
Gunn Marit Helgesen (Kongres lokalnih in regionalnih oblasti): Ni omenjeno
Levica: Ni omenjeno
MNZ (Ministrstvo za notranje zadeve): Nevtralno: Navedeno kot vir statističnih podatkov.
Mirovni inštitut: Nevtralno: Predstavnica inštituta citirana kot govorka.
NSi (Nova Slovenija): Nevtralno: Navedena kot ena izmed predlagateljic zakona.
SDS (Slovenska demokratska stranka): Nevtralno: Navedena kot ena izmed predlagateljic zakona.
Simona Drenik Bavdek (Varuhinja človekovih pravic): Ni omenjeno
Slovenska filantropija: Ni omenjeno
Svet Evrope: Ni omenjeno
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjeno kot organ za morebitno presojo zakona.
Vili Kovačič: Ni omenjeno
Zoran Janković: Ni omenjeno

STA

Beneška komisija: Ni omenjeno
Civilna iniciativa Info Kolpa: Ni omenjeno
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjen kot institucija, ki odloča o zakonu.
Gunn Marit Helgesen (Kongres lokalnih in regionalnih oblasti): Ni omenjeno
Levica: Ni omenjeno
MNZ (Ministrstvo za notranje zadeve): Ni omenjeno
Mirovni inštitut: Ni omenjeno
NSi (Nova Slovenija): Ni omenjeno
SDS (Slovenska demokratska stranka): Ni omenjeno
Simona Drenik Bavdek (Varuhinja človekovih pravic): Nevtralno: Omenjena kot govorka, ki podaja opozorila.
Slovenska filantropija: Ni omenjeno
Svet Evrope: Ni omenjeno
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Ni omenjeno
Vili Kovačič: Ni omenjeno
Zoran Janković: Ni omenjeno

Svet24

Beneška komisija: Ni omenjeno
Civilna iniciativa Info Kolpa: Nevtralno: Nastopa kot govorec in kritik vladnega predloga.
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjen kot prizorišče odločanja in vložitve predloga.
Gunn Marit Helgesen (Kongres lokalnih in regionalnih oblasti): Ni omenjeno
Levica: Ni omenjeno
MNZ (Ministrstvo za notranje zadeve): Ni omenjeno
Mirovni inštitut: Ni omenjeno
NSi (Nova Slovenija): Negativno: Kritizirana zaradi spodkopavanja demokratičnih standardov.
SDS (Slovenska demokratska stranka): Negativno: Kritizirana zaradi spodkopavanja demokratičnih standardov.
Simona Drenik Bavdek (Varuhinja človekovih pravic): Ni omenjeno
Slovenska filantropija: Ni omenjeno
Svet Evrope: Ni omenjeno
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Ni omenjeno
Vili Kovačič: Ni omenjeno
Zoran Janković: Ni omenjeno

Tednik Demokracija

Beneška komisija: Ni omenjeno
Civilna iniciativa Info Kolpa: Ni omenjeno
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjen le kot organ, ki je sprejel novelo zakona.
Gunn Marit Helgesen (Kongres lokalnih in regionalnih oblasti): Ni omenjeno
Levica: Negativno: Povezana z nelegitimnim volilnim bazenom in zlorabami.
MNZ (Ministrstvo za notranje zadeve): Ni omenjeno
Mirovni inštitut: Ni omenjeno
NSi (Nova Slovenija): Ni omenjeno
SDS (Slovenska demokratska stranka): Ni omenjeno
Simona Drenik Bavdek (Varuhinja človekovih pravic): Nevtralno: Navedena kot zagovornica mnenja o mednarodni konvenciji.
Slovenska filantropija: Ni omenjeno
Svet Evrope: Ni omenjeno
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Negativno: Avtor namiguje na politično pristranskost leve večine.
Vili Kovačič: Pozitivno: Opisan kot tisti, ki je upravičeno opozarjal na zlorabe.
Zoran Janković: Negativno: Njegova zmaga povezana s sumi zlorab in fiktivnih prijav.

Večer

Beneška komisija: Ni omenjeno
Civilna iniciativa Info Kolpa: Nevtralno: Navedena kot ena izmed podpisnic izjave za javnost.
Državni zbor Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjen kot lokacija in institucija, ki odloča o zakonu.
Gunn Marit Helgesen (Kongres lokalnih in regionalnih oblasti): Ni omenjeno
Levica: Ni omenjeno
MNZ (Ministrstvo za notranje zadeve): Nevtralno: Omenjeno zgolj kot vir statističnih podatkov o številu tujcev.
Mirovni inštitut: Nevtralno: Naveden kot podpisnik izjave in vir citata Lane Zdravkovič.
NSi (Nova Slovenija): Ni omenjeno
SDS (Slovenska demokratska stranka): Ni omenjeno
Simona Drenik Bavdek (Varuhinja človekovih pravic): Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki podaja strokovno kritiko zakona.
Slovenska filantropija: Nevtralno: Navedena kot ena izmed podpisnic izjave za javnost.
Svet Evrope: Nevtralno: Omenjen le v kontekstu konvencije o udeležbi tujcev.
Ustavno sodišče Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjeno kot organ, ki naj bi presojal o ustavnosti zakona.
Vili Kovačič: Ni omenjeno
Zoran Janković: Ni omenjeno

Viri

articles

article order
6
body
Ljubljana, 15. junija (STA) Spremembe zakona o lokalnih volitvah, o katerih bo DZ danes odločal na izredni seji in ki med drugim odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah, so po mnenju številnih nevladnih organizacij sporne, saj omejujejo politične pravice ...
language
slv
published at
2026-06-15T10:43:32
source
STA
title
Obravnavo sprememb zakona o lokalnih volitvah spremljajo opozorila NVO in varuhinje
url
https://www.sta.si/3567410/
article order
10
body
DZ na izredni seji odloča o spremembah zakona o lokalnih volitvah. Predlagatelji zakona SDS, NSi, SLS in Fokus ter Resnica pa menijo, da bi morala biti volilna pravica na lokalni ravni vezana predvsem na državljanstvo. Predstavniki in predstavnice več deset društev in nevladnih organizacij so na Trgu Republike predstavili skupno izjavo, v kateri so poudarili, da se "odvzema volilno pravico državljanom tretjih držav, ki v Sloveniji živijo že vrsto let, delajo, plačujejo davke, vzgajajo otroke, soustvarjajo lokalne skupnosti in predstavljajo njihov nepogrešljiv del." "Sprememba je sporna, saj omejuje politične pravice skupini prebivalcev, ki so jih pridobili pred več kot dvema desetletjema. Obravnavana je bila po skrajšanem zakonodajnem postopku in na začetku mandata, s čimer je onemogočena širša javna in strokovna razprava, ki bi jo takšen poseg v demokratične standarde nedvomno zahteval, gre za spodkopavanje politične participacije v širšem smislu, saj se volilna zakonodaja spreminja tik pred jesenskimi lokalnimi volitvami, odvzem volilne pravice bo utišal približno sto tisoč glasov. Volilno pravico spreminja v politično orodje, morda v hiter obliž, s katerim naj bi se v narekovajih pomirila javnost v času vse večje globalne negotovosti in draginje. Tujci so ponovno postali izgovor za preusmerjanje pozornosti od številnih težav lokalne samouprave. Pri tem se sprašujemo, ali niso predlagatelji odvzeli volilne pravice tudi tistim upravičencem, ki so zanje glasovali na preteklih lokalnih volitvah," je dejala je Katja Utroša iz civilne iniciative Info Kolpa. Napovedali so tudi zbiranje podpisov za peticijo, hkrati pa nameravajo nove zakonodajne spremembe, v kolikor bodo sprejete, dati v presojo tudi ustavnim sodnikom. "Politične pravice imajo tudi ljudje, ki v skupnosti trajno živijo, čeprav niso njeni državljani. Sodobne demokracije ne temeljijo zgolj na načelu večine, temveč tudi na varstvu manjšin, človekovih pravicah, ustavnih omejitvah oblasti in vključevanju skupin, ki nimajo politične moči. V demokratičnih ureditvah vprašanje ni le, kdo zmaga na volitvah, temveč tudi kdo je v politično skupnost sploh vključen, gre za temeljno vprašanje ali Republika Slovenija tujce s stalnim prebivališčem razume kot enakovreden del lokalnih skupnosti, v katerih živijo. Vprašanje za to ni le, komu je danes bil odvzet glas, ključno vprašanje je, kakšno demokracijo želimo graditi," pa je dejala Lana Zdravkovič iz Mirovnega inštituta. Volilno pravico na lokalnih volitvah ima nekaj več kot 100 tisoč tujcev iz t.i. tretjih držav Po podatkih MNZ-ja bi imelo na letošnjih lokalnih volitvah možnost glasovati 103.874 tujcev, državljanov tretjih držav, s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji , ki so polnoletni na dan glasovanja, Več kot petina izmed njih živi v Ljubljani (21.938), sledijo pa Maribor (9.025), Celje (4.053), Koper (3.854), Kranj (3.792), Velenje (3.023), Novo mesto (2.618), Jesenice (2.167), Domžale (1.941), Nova Gorica (1.915), Kamnik (1.440), Izola (1.437), Grosuplje (1.385), Krško (1.361), Postojna (1.286), Piran (1.220), Žalec (1.101), Vrhnika (1.096), Ptuj (1.074) in Sežana (1.050).
language
slv
published at
2026-06-15T10:29:00
source
RTV Slovenija
title
"Tujci so ponovno postali izgovor za preusmerjanje pozornosti od številnih težav lokalne samouprave"
url
https://www.rtvslo.si/slovenija/tujci-so-ponovno-postali-izgovor-za-preusmerjanje-pozornosti-od-stevilnih-tezav-lokalne-samouprave/785401
article order
2
body
Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek opozarja, da je predlagana sprememba Zakona o lokalnih volitvah sporna z vidika skladnosti s predmetom in namenom Konvencije Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni. Resno zaskrbljenost je v zvezi s tem izrazila tudi predsednica Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope Gunn Marit Helgesen. Kongres je Beneško komisijo zaprosil za mnenje o skladnosti predlaganih sprememb v Sloveniji z evropskimi volilnimi standardi, so sporočili iz Strasbourga. "Varuh človekovih pravic redno spremlja vprašanje volilne pravice kot del področja zbiranja in združevanja ter upravljanja javnih zadev. Najprej ponovno opozarja, da hitro spreminjanje zakonodaje, brez strokovne in javne razprave, slabi kakovost zakonodaje, zmanjšuje pravno varnost in demokratičen dialog ter stanje pravne države," uvodoma izpostavljajo v uradu Simone Drenik Bavdek. Menijo, da obrazložitev, da se ta zakon sprejema po skrajšanem postopku, ker gre za manj zahtevno spremembo zakona, ne vzdrži. "Predlagani odvzem aktivne volilne pravice tujcem iz tretjih držav na lokalnih volitvah vpliva na aktivno volilno pravico preko 100.000 prebivalcev Slovenije, kar je že na obseg posledic zahtevno vprašanje. Očitno je tudi, da predlagatelji niso obrazložili oziroma predstavili ustavnopravne obrazložitve in skladnosti predloga z mednarodno pravnimi standardi glede nesodelovanja tujcev tretjih držav s stalnim prebivališčem na lokalnih volitvah. To se kaže tudi v odsotnosti obvezne primerjalne prakse primerljivih držav v zvezi s tem," v sporočilu za javnost navajajo pri Varuhu. Posebej zaskrbljujoče je po njihovem to, da se novela zakona sprejema brez obrazložitve razlogov, ki bi utemeljevali nenaden odvzem volilne pravice določene skupine prebivalstva. Ob vprašanjih, ali je predlagana ureditev skladna z ustavo ali ustavno sporna, ali gre za posredno ali neposredno diskriminacijo in poseganje v že pridobljene pravice, ali je ureditev skladna z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in Evropsko listina lokalne samouprave, Varuh posebej opozarja še na Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni. "Slovenija je to konvencijo podpisala 23. novembra 2006. Čeprav je Slovenija do sedaj še ni ratificirala, od njenega podpisa tudi ni odstopila," poudarja. Po mnenju Varuha je predlog spremembe Zakona o lokalnih volitvah lahko v neskladju s predmetom in namenom omenjene konvencije, saj spreminja s konvencijo skladno obstoječo ureditev. Konvencija Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni v 6. členu določa naslednje: 1. Vsaka pogodbenica se v skladu z določbami prvega odstavka 9. člena zavezuje, da bo vsakemu tujemu prebivalcu dala pravico voliti in biti voljen na volitvah lokalnih oblasti pod pogojem, da izpolnjuje iste zakonske zahteve, kot veljajo za državljane, in da že pet let pred volitvami zakonito in stalno prebiva v tej državi. 2. Ob deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu lahko vsaka pogodbenica izjavi, da namerava omejiti uporabo prvega odstavka samo na pravico voliti. In nadalje v 7. členu še: Vsaka pogodbenica lahko enostransko ali z dvostranskim ali večstranskim sporazumom določi, da je zahteva o prebivanju iz 6. člena izpolnjena že s krajšim obdobjem prebivanja. Kaj to pomeni? "Skladno z 18. členom Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb podpis mednarodne pogodbe državo podpisnico zavezuje, da se vzdrži dejanj, zaradi katerih bi se lahko izničila predmet in namen mednarodne pogodbe, če je podpisala mednarodno pogodbo s pridržkom ratifikacije, dokler jasno ne izrazi namena, da ne bo postala pogodbenica mednarodne pogodbe," razlagajo pri Varuhu. "Sprašujemo se, ali namerava Slovenija odstopiti od podpisa te konvencije in to brez vsakršne razprave. V obrazložitvi pa Konvencija /.../, niti pravne posledice spremembe zakonodaje glede statusa Konvencije v Sloveniji sploh niso omenjeni," opozarja Drenik Bavdkova. Po mnenju Varuha bi bilo pred sprejetjem tega zakona, kot tudi vseh ostalih, potrebno narediti oceno vplivov na človekove pravice z vidika ustave in mednarodnih standardov, ki zavezujejo Slovenijo. "Predstavljeni pomisleki kažejo vsaj to, da predlagana sprememba ni tako enostavna, da bi opravičevala skrajšan postopek, zato Varuh poziva k dodatnim razmislekom," so še sporočili. Skrbi tudi Svet Evrope Resno zaskrbljenost zaradi predlaganih sprememb zakona o lokalnih volitvah je v petek izrazila tudi predsednica Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope Gunn Marit Helgesen. Kongres lokalnih in regionalnih oblasti Svet Evrope je svetovalno telo, ki zastopa lokalne in regionalne oblasti držav članic Sveta Evrope. Slovenski parlament je pozvala, naj pred odločanjem o predlaganih spremembah v celoti upošteva načelo stabilnosti volilnih pravil. Izpostavila je, da so bile spremembe, ki bi državljanom tretjih držav odvzele volilno pravico, vložene le nekaj mesecev pred naslednjimi lokalnimi volitvami, ki bodo novembra 2026. Ob tem je Helgesenova omenila, da imajo državljani tretjih držav v Sloveniji že od leta 2002 volilno pravico na lokalnih volitvah. "Takšna sprememba vzbuja resne pomisleke v luči načela stabilnosti volilnega prava, zapisanega v Kodeksu dobre prakse v volilnih zadevah, ki določa, da večje spremembe volilne zakonodaje ne bi smele biti izvedene v letu pred volitvami," je kongres navedel v sporočilu za javnost. Ob tem je kongres dodal, da je Beneško komisijo zaprosil za mnenje o skladnosti predlaganih sprememb zakona v Sloveniji z evropskimi standardi za lokalne volitve. Odvzem volilne pravice tujcem Spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki so jih konec maja v DZ vložili poslanci SDS, NSi, SLS in Fokus ter Resnice, med drugim predvidevajo odvzem volilne pravice tujcem iz tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in imajo v Sloveniji prijavljeno stalno bivališče. Trenutno veljavna zakonodaja jim omogoča, da volijo člane občinskega sveta in župana, za razliko od državljanov EU pa sami ne morejo kandidirati.
language
slv
published at
2026-06-14T12:04:12
source
24ur
title
Odvzem volilne pravice tujcem? Varuhinja človekovih pravic in Svet Evrope v skrbeh
url
https://www.24ur.com/novice/slovenija/odvzem-volilne-pravice-tujcem-varuhinja-clovekovih-pravic-in-svet-evrope-v-skrbeh.html
article order
8
body
Poslanci so izglasovali predlog poslancev poslanci SDS, NSi in Resnice izglasovali spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki po dobrih dveh desetletjih jemlje volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. Na nogah so opozicija, civilna družba in pravna stroka, Levica pa je napovedala ustavno presojo. "Izbris leta 1992 je pomenil odvzem pravnega obstoja, ljudje so izgubili dokumente, socialne pravice, zdravstveno zavarovanje, pravno varnost. Današnjega posega s tem ni mogoče povsem enačiti, a vendarle nekaj pa je vseeno skupno. Takrat je država določeni skupini ljudi odrekla pravni obstoj," je zgodovinske vzporednice potegnila vodja poslanske skupine Levica Nataša Sukič, ki je predlog opozicije označila za sramoten. Politični sporočilo sprememb zakona tujcem je po njeno v tem, da lahko ostanejo delovna sila, lahko ostanejo davkoplačevalci, lahko ostanejo prebivalci, ne smejo pa biti več politični subjekti. "Govorijo o volilnih enotah v krajevnih skupnostih in o domnevno boljši zastopanosti posameznih naseljih. A bodimo iskreni - to je zgolj dimna zavesa. Bistvo tega zakona je odvzem volilne pravice tujcem, ki v Sloveniji zakonito živijo in delajo vsaj pet let, lahko pa tudi deset ali več let, plačujejo davke, vzgajajo otroke, jih pošiljajo v naše vrtce in šole in sodelujejo v lokalnem okolju," pa je opozorila Janja Sluga iz Svobode. Tujci imajo v Sloveniji aktivno volilno pravico na lokalnih volitvah od leta leta 2002. Predstavniki organizacij, ki združujejo in zastopajo tujce v Sloveniji, so med izredno sejo državnega zbora, ki je po skrajšanem postopku spreminjal zakon, poudarili, da so spremembe zakona sporne, saj omejujejo politične pravice skupine prebivalcev, ki so jih pridobili pred 24 leti. Ker so bile spremembe zakona obravnavane po skrajšanem postopku in na začetku mandata, predstavniki organizacij trdijo, da je bila s tem onemogočena širša javna in strokovna razprava, ki bi jo takšen poseg v demokratične standarde nedvomno zahteval. Pod izjavo se je podpisalo več kot 20 nevladnih organizacij, med drugim Civilna iniciativa Infokolpa, Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš, Slovenska filantropija, Mirovna inštitut in Zveza albanskih kulturnih društev v Sloveniji. Kje živi največ prizadetih? Če bodo zakonske spremembe na koncu uveljavljene, bo brez volilne pravice ostalo nekaj več kot 100 tisoč tujcev. Največ državljanov tretjih držav s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji živi v Ljubljani (22 tisoč), Mariboru (9 tisoč), Celju (4 tisoč), v Kopru in Kranju nekaj manj kot 4 tisoč, v Velenju 3 tisoč in na Jesenicah nekaj več kot 2 tisoč. Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek je opozorila, da so predlagane spremembe sporne z vidika skladnosti s predmetom in namenom konvencije Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni. Tudi predsednica Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope Gunn Marit Helgesen je izrazila resno zaskrbljenost glede predloga. Kongres je zato že zaprosil beneško komisijo za oceno skladnosti predloga z evropskimi standardi na področju volitev. Za Pravno mrežo za varstvo demokracije je posebej problematično, da predlagana zakonska ureditev v zelo kratkem času in tik pred razpisom rednih lokalnih volitev ter brez kakršne koli utemeljitve tujcem s stalnim prebivališčem v Sloveniji odvzema pravico, ki jo uživajo že skoraj četrt stoletja. Skladno s 15. členom ustave je aktivna volilna pravica tujcev na lokalnih volitvah, ko jo je zakonodajalec uzakonil, postala ustavnopravno varovana pravica in del ustavno zagotovljenega standarda človekovih pravic. "To pomeni, da se mora vsak poseg vanjo presojati po tretjem odstavku 15. člena ustave in mora prestati tako test legitimnosti kot tudi strogi test sorazmernosti," zato v Pravni mreži za varstvo demokracije ocenjujejo, da predlagani ukrep takšne presoje pred ustavnim sodiščem ne bi prestal.
language
slv
published at
2026-06-15T15:10:42
source
Delo
title
Po dvajsetih letih politični "izbris" tujcev
url
https://www.delo.si/novice/slovenija/po-dvajsetih-letih-politicni-izbris-tujcev
article order
0
body
Spremembe zakona o lokalnih volitvah, o katerih bo DZ danes odločal na izredni seji in ki med drugim odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah, so po mnenju številnih nevladnih organizacij sporne. Na to z vidika skladnosti s konvencijo Sveta Evrope opozarja tudi varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek. Predstavniki organizacij, ki združujejo in zastopajo tujce v Sloveniji, so danes v izjavi za javnost pred poslopjem DZ poudarili, da so spremembe zakona sporne, saj omejujejo politične pravice skupine prebivalcev, ki so jih pridobili pred 24 leti. Kot so navedli, gre za "osebe, ki v Sloveniji že vrsto let delajo, plačujejo davke, vzgajajo otroke, soustvarjajo lokalne skupnosti in predstavljajo njihov nepogrešljiv del". Pod izjavo se je podpisalo več kot 20 nevladnih organizacij, med drugim Civilna iniciativa Infokolpa, Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš, Slovenska filantropija, Mirovna inštitut in Zveza albanskih kulturnih društev v Sloveniji. Spodkopavanje politične participacije Ker so bile spremembe zakona obravnavane po skrajšanem postopku in na začetku mandata, predstavniki organizacij trdijo, da je bila s tem onemogočena "širša javna in strokovna razprava, ki bi jo takšen poseg v demokratične standarde nedvomno zahteval". Dodali so, da gre pri odvzemu volilne pravice na lokalnih volitvah za spodkopavanje politične participacije v širšem smislu, saj se volilna zakonodaja spreminja tik pred jesenskimi lokalnimi volitvami. Če bo DZ potrdil spremembe zakona o lokalnih volitvah, bo brez volilne pravice ostalo približno 100.000 tujcev, ocenjujejo predstavniki organizacij. Po njihovih navedbah pa bodo tujci s tem ponovno postali "izgovor za preusmerjanje pozornosti od številnih težav lokalne uprave". Ob tem so opozorili, da je volilna pravica eden temeljnih institutov demokracije, ki ljudem omogoča, da vplivajo na njihovo vsakdanje življenje, pri čemer je od priseljencev paradoksalno pričakovati, da se bodo vključili v novo okolje in jim hkrati odvzeti možnost soodločanja o skupnosti. Neevropski zakon Izpostavili so tudi, da volilna pravica na lokalnih volitvah za državljane tretjih držav ni izjema, saj v različnih oblikah obstaja v večini držav članic EU. Organizacije, ki nasprotujejo spremembam zakona, pričakujejo, da bo o dopustnostih sprememb zakona presojalo ustavno sodišče, obenem pa bodo začeli zbirati podpise pod peticijo in s tem izrazili nestrinjanje s spremembami. Tudi varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek opozarja, da so predlagane spremembe sporne z vidika skladnosti s predmetom in namenom konvencije Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni. V sporočilu za javnost so pri Varuhu izpostavili, da "hitro spreminjane zakonodaje, brez strokovne in javne razprave, slabi kakovost zakonodaje, zmanjšuje pravno varnost in demokratičen dialog ter stanje pravne države". Obrazložitev, da se spremembe zakona sprejemajo po skrajšanem postopku, ker gre za manj zahtevne, po mnenju Varuha ne vzdrži, kot zaskrbljujoče pa so označili, da se spremembe zakona sprejemajo brez utemeljitve odvzema volilne pravice. Po mnenju Varuha bi bilo pred sprejetjem tega zakona, kot tudi vseh ostalih, treba narediti oceno vplivov na človekove pravice z vidika ustave in mednarodnih standardov.
language
slv
published at
2026-06-15T11:00:01
source
Mladina
title
Odvzem volilne pravice
url
https://www.mladina.si/249282/odvzem-volilne-pravice/
article order
11
body
Vladajoča koalicija je s 47 glasovi za in 32 proti sprejela novelo zakona o lokalnih volitvah, s katero tujcem iz tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji odvzema volilno pravico. Sprememba, ki bo veljala že na novembrskih lokalnih volitvah, je deležna ostrih kritik ne le opozicije, temveč tudi varuhinje človekovih pravic in zagovornika načela enakosti, pravne stroke in nevladnih organizacij. Dobrih 100.000 državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji bo z novim zakonom izgubilo pravico glasovati na lokalnih volitvah, ki so jo imeli že od leta 2002. Predlagatelji poslanskega zakona iz vrst SDS, NSi, SLS in Fokusa ter Resnice, podprli pa so ga tudi Demokrati, te spremembe niso obrazložili, niti niso navedli nobenih utemeljenih razlogov zanjo, predlagali in sprejeli so jo po skrajšanem postopku mimo vsakršne širše javne in strokovne razprave in tudi mimo lokalnih skupnosti. Ocenili so zgolj, da bi morali biti pri lokalnem odločanju izenačeni z ureditvijo, ki velja v nekaterih drugih, tudi sosednjih državah (razen Madžarske), v katerih tujci iz tretjih držav nimajo pravice voliti na lokalnih volitvah, razen če to dopuščajo meddržavni sporazumi. V skladu z evropsko direktivo so v vseh evropskih državah sicer izjema državljani EU, ki imajo volilno pravico. Poskus vplivanja na volilni izid? V opoziciji so bili kritični, da gre za poseg v že pridobljeno pravico in krčenje demokratičnih standardov. Predlagateljem so očitali izključevanje in ustvarjanje delitev, v spremembi pa vidijo tudi nevaren precedens zmanjševanja političnih človekovih pravic. Avtorjem so tudi očitali, da je v ozadju njihova fiksna ideja, da bodo s to spremembo vplivali na volilni izid. Da gre za arbitraren in ustavnopravno sporen ukrep, ki pomeni zniževanje dosežene ravni varstva temeljnih človekovih pravic, je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Odklonilno stališče so podala tudi združenja občin, ki so opozorila predvsem na nesprejemljivost spreminjanja volilne zakonodaje le nekaj mesecev pred volitvami brez široke razprave. V nasprotju z mednarodnimi konvencijami Sprememba je po njegovi oceni problematična tudi z vidika mednarodnih obveznosti države. Evropska konvencija o človekovih pravicah varuje volilno pravico in prepoveduje diskriminacijo pri njenem uresničevanju ter pri njenih morebitnih odvzemih. Tudi Evropska listina lokalne samouprave izhaja iz načela, da lokalna demokracija pripada prebivalcem lokalne skupnosti, ne državljanom. Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek je dodatno opozorila, da je sprememba sporna tudi z vidika skladnosti s konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni, ki med drugim govori o tem, da bo pogodbenica vsakemu tujemu prebivalcu dala pravico voliti in biti voljen na volitvah lokalnih oblasti pod pogojem, da izpolnjuje enake zakonske zahteve, kot veljajo za državljane, in da že pet let pred volitvami zakonito in stalno prebiva v tej državi, lahko pa tudi manj. Lahko pa jo omeji samo na pravico voliti. Slovenija je to konvencijo podpisala leta 2006, je pa še ni ratificirala. Ta konvencija bi lahko Slovenijo neposredno pravno zavezovala, če bi bila Slovenija njena pogodbenica. Zakaj se nobena vlada v 20 letih ni odločila za njeno ratifikacijo, pa varuhinja ne želi ugibati. Poudarila je tudi, da hitro spreminjanje zakonodaje, brez strokovne in javne razprave, slabi kakovost zakonodaje, zmanjšuje pravno varnost in demokratičen dialog ter stanje pravne države. Podobno so tudi v Pravni mreži za varstvo demokracije posvarili, da odvzem volilne pravice posega v ustavno varovane pravice, vsak poseg vanje pa bi moral prestati tako test legitimnosti kot tudi strogi test sorazmernosti. Ocenili so, da predlagani ukrep takšne presoje pred ustavnim sodiščem ne bi prestal. V opoziciji in v nekaterih nevladnih organizacijah so že napovedali vložitev zahteve za ustavno presojo.
language
slv
published at
2026-06-15T22:03:09
source
Dnevnik
title
Odvzem volilne pravice: "Lahko bi šlo za neposredno diskriminacijo
url
https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/odvzem-volilne-pravice-lahko-bi-slo-za-neposredno-diskriminacijo-2809377/
article order
1
body
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Predstavniki organizacij, ki združujejo in zastopajo tujce v Sloveniji, so v izjavi za javnost pred poslopjem državnega zbora poudarili, da so spremembe zakona sporne, saj omejujejo politične pravice skupine prebivalcev, ki so jih pridobili pred 24 leti. Gre za osebe, ki v Sloveniji že vrsto let delajo, plačujejo davke, vzgajajo otroke, soustvarjajo lokalne skupnosti in predstavljajo njihov nepogrešljiv del. Pod izjavo se je podpisalo več kot 20 nevladnih organizacij, med drugim Civilna iniciativa Infokolpa, Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš, Slovenska filantropija, Mirovna inštitut in Zveza albanskih kulturnih društev v Sloveniji. Ker so spremembe zakona obravnavane po skrajšanem postopku in na začetku mandata, predstavniki organizacij trdijo, da je bila s tem onemogočena "širša javna in strokovna razprava, ki bi jo takšen poseg v demokratične standarde nedvomno zahteval". Dodali so, da gre pri odvzemu volilne pravice na lokalnih volitvah za spodkopavanje politične participacije v širšem smislu, saj se volilna zakonodaja spreminja tik pred jesenskimi lokalnimi volitvami. Če DZ potrdi spremembe zakona o lokalnih volitvah, bo brez volilne pravice ostalo približno 100.000 tujcev, ocenjujejo predstavniki organizacij. Tujci pa bodo s tem ponovno postali "izgovor za preusmerjanje pozornosti od številnih težav lokalne uprave". Opozorili so, da je volilna pravica eden temeljnih institutov demokracije, ki ljudem omogoča, da vplivajo na njihovo vsakdanje življenje, pri čemer je od priseljencev paradoksalno pričakovati, da se bodo vključili v novo okolje, in jim hkrati odvzeti možnost soodločanja o skupnosti. Izpostavili so tudi, da volilna pravica na lokalnih volitvah za državljane tretjih držav ni izjema, saj v različnih oblikah obstaja v večini držav članic EU. Organizacije, ki nasprotujejo spremembam zakona, pričakujejo, da bo o dopustnostih sprememb zakona presojalo ustavno sodišče, obenem pa bodo začeli zbirati podpise pod peticijo in s tem izrazili nestrinjanje s spremembami. "Politične pravice imajo tudi ljudje, ki v skupnosti trajno živijo, čeprav niso njeni državljani. Sodobne demokracije ne temeljijo zgolj na načelu večine, temveč tudi na varstvu manjšin, človekovih pravicah, ustavnih omejitvah oblasti in vključevanju skupin, ki nimajo politične moči. V demokratičnih ureditvah vprašanje ni le, kdo zmaga na volitvah, temveč tudi kdo je v politično skupnost sploh vključen, gre za temeljno vprašanje, ali Republika Slovenija tujce s stalnim prebivališčem razume kot enakovreden del lokalnih skupnosti, v katerih živijo. Vprašanje za to ni le, komu je danes bil odvzet glas, ključno vprašanje je, kakšno demokracijo želimo graditi," poudarja Lana Zdravkovič iz Mirovnega inštituta. Nova politična večina, ki je predlagala črtanje volilne pravice tujcev iz držav, ki niso EU, na lokalnih volitvah, volilno pravico enači s slovenskim državljanstvom. Tudi varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek opozarja, da so predlagane spremembe sporne z vidika skladnosti s predmetom in namenom konvencije Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni. V sporočilu za javnost so pri varuhinji izpostavili, da hitro spreminjane zakonodaje, brez strokovne in javne razprave, slabi kakovost zakonodaje, zmanjšuje pravno varnost in demokratičen dialog ter stanje pravne države. Obrazložitev, da se spremembe zakona sprejemajo po skrajšanem postopku, ker so manj zahtevne, po mnenju varuhinje ne vzdrži, kot zaskrbljujoče pa so označili, da se spremembe zakona sprejemajo brez utemeljitve odvzema volilne pravice. Po mnenju varuhinje bi bilo pred sprejetjem tega zakona, kot tudi vseh ostalih, treba narediti oceno vplivov na človekove pravice z vidika ustave in mednarodnih standardov. Po podatkih MNZ, ki jih je objavil MMC RTV Slovenija, bi imelo na letošnjih lokalnih volitvah možnost glasovati 103.874 tujcev, državljanov tretjih držav, s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so polnoletni na dan glasovanja.
language
slv
published at
2026-06-15T11:58:13
source
Večer
title
Zakon o lokalnih volitvah: Politične pravice pripadajo tudi tistim, ki živijo tukaj, niso pa slovenski državljani
url
https://vecer.com/slovenija/zakon-o-lokalnih-volitvah-politicne-pravice-pripadajo-tudi-tistim-ki-zivijo-tukaj-niso-pa-slovenski-drzavljani-10418203
article order
13
body
Včeraj je državni zbor sprejel novelo zakona, ki odpravlja volilno pravico za tujce oz. državljane t. i. tretjih držav na volitvah v lokalne organe, to je občinske in mestne svete, v svete mestne in četrtne skupnosti, seveda sem spadajo tudi volitve županov. V tem primeru gre predvsem ukrep proti zlorabam, ki so se dogajale že večkrat, ko so na upravno enoto Ljubljana prihajali celi avtobusi pod vodstvom "pajdašev iz Laktašev" in se v tednih pred županskimi volitvami fiktivno prijavljali na naslovih v Mestni občini Ljubljana. In se po končanih volitvah spet odjavili. V tem vmesnem času so seveda imeli volilno pravico in s tem možnost vplivanja na volilne izide. Vili Kovačič je večkrat opozarjal na zlorabe Na tovrstno prakso je v preteklosti večkrat glasno opozarjal Vili Kovačič. Na Generalno policijsko upravo je leta 2020 naslovil zahtevo za preiskavo sumov kaznivih dejanj ob izrednem številu prijav začasnih bivališč v Ljubljani pred lokalnimi volitvami leta 2018. Na lokalnih volitvah imajo namreč volilno pravico tudi tujci, ki so v občinah prijavili stalno bivališče. Po Kovačičevih informacijah naj bi šlo za okoli 35 tisoč uvoženih volivcev, ki naj bi prejeli honorar v višini 75 evrov za oddani glas. Kot je znano, je Zoran Janković takrat zmagal na županskih volitvah s prednostjo dobrih 31 tisoč glasov pred Anžetom Logarjem. Povsem verjetno je torej, da je o Jankovićevi zmagi odločala masa volivcev s tujim državljanstvom. Podobne anomalije pa naj bi se dogajale tudi v Mariboru in Kopru. Dne 26. maja letos pa je spletni portal 24ur.com poročal o konkretnih primerih fiktivne prijave stalnega bivališča s strani tujcev, tudi s pomočjo ponarejenih najemnih pogodb. Takšna praksa naj bi se po naših informacijah dogajala že dlje časa. Že lani je Svet24 poročal o primeru Mariborčanke, ki je presenečena ugotovila, da je na njenem naslovu prijavljenih sedem ljudi, za katere sploh ni vedela. Takšni primeri pa so velikokrat neposredno povezani tudi z nelegitimno volilno pravico, saj takšen status tujcev, ki pridobijo legalno stalno bivališče na podlagi prevare (ponarejenih pogodb), dejansko predstavlja veliko anomalijo v slovenskem pravnem sistemu. Še zlasti zaradi dejstva, da so ti tujci vključeni v maso volilnih upravičencev in imajo torej enake pravice kot državljanke in državljani Republike Slovenije. Varuhinja človekovih pravic kritična do spremembe zakona Včeraj sprejeta sprememba zakona tako na preprost način odpravlja tovrstne načine zlorabe. Kot je znano, so stranke prejšnje koalicije napovedale ustavno presojo omenjenega zakona. Preverili smo, kakšne so dejanske možnosti, da bi ustavno sodišče dalo prav nasprotnikom zakona. Ustava v 43. členu med drugim določa: "Zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci." To pomeni, da glede širitve volilne pravice ustava podeljuje diskrecijsko pravico, da krog volilnih upravičencev bodisi razširi bodisi zoži. Načeloma je volilna pravica vezana na državljanstvo Slovenije in velika večina članic EU ima volilno pravico, razen redkih izjem, vezano na državljanstvo. Primerov, kjer bi tujci imeli z registracijo stalnega bivališča avtomatsko volilno pravico, je zelo malo. Če bi torej ustavno sodišče presojalo spremembo zakona glede 43. člen, sprememba ustavno ni sporna. Vendar pa naši viri opozarjajo, da bi lahko leva večina na ustavnem sodišču uporabila povsem drugačne argumente za to, da bi zakon zadržala, morda celo razveljavila. Češ da je Slovenija od leta 2006 (iz časa prve Janševe vlade) podpisnica Evropske konvencije o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni, čeprav podpisa ni ratificirala. Omenjena konvencija v 6. členu določa , da se vsaka pogodbenica zavezuje, da bo vsakemu tujemu prebivalcu dala pravico voliti in biti voljen na volitvah lokalnih oblasti pod pogojem, da izpolnjuje iste zakonske zahteve, kot veljajo za državljane, in da že pet let pred volitvami zakonito in stalno prebiva v tej državi. To mnenje zastopa tudi varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek. Že pridobljene pravice se ne sme ukinjati?! No, nasprotniki odprave volilne pravice tudi navajajo, da je bila sprememba sprejeta po skrajšanem postopku brez široke razprave, prav tako pa tudi nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami. Glavni argument pa je, da je bila sprememba v prid tujcem sprejeta leta 2002, s tem pa se je krog volilnih upravičencev razširil približno za sto tisoč ljudi, kar je znatno število. Ko zakonodajalec na podlagi ustave enkrat podeli določeno pravico, ta postane del ustavno zagotovljenega standarda človekovih pravic, vsako naknadno krčenje ali odvzem te pravice pa bi lahko pomenilo poseg v ustavno načelo varstva zaupanja v pravo, s tem pa to lahko pomeni kršenje človekovih pravic zaradi diskriminacije na podlagi državljanske pripadnosti. Tako trdijo nasprotniki. No, to bomo še preverili. Ali je torej mogoče pričakovati poseg ustavnega sodišča na tem področju? Naši viri opozarjajo, da to ni samo teoretično možno, ampak bi se lahko zgodilo že v kratkem, saj gre navsezadnje za precej obsežni volilni bazen levice. Zato bi lahko ustavno sodišče zadržalo zakon najkasneje do začetka septembra.
language
slv
published at
2026-06-16T09:32:56
source
Tednik Demokracija
title
Ali bi lahko ustavno sodišče preprečilo odpravo volilne pravice za tujce? Naši viri: to se lahko zgodi že v kratkem
url
https://demokracija.si/fokus/ali-bi-lahko-ustavno-sodisce-preprecilo-odpravo-volilne-pravice-za-tujce-nasi-viri-to-se-lahko-zgodi-ze-v-kratkem/
article order
11
body
Poslanci v državnem zboru bodo danes ob obravnavi predloga sprememb zakona o lokalnih volitvah, če ga bodo potrdili, med drugim tujcem iz tretjih držav, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, odvzeli pravico do udeležbe na lokalnih volitvah. Predlog, ki so ga v koalicijskih strankah SDS, NSi, SLS in Fokus in njihovi podpornici Resnici v državni zbor vložili kar po skrajšanem postopku, je pričakovano naletel na oster odziv dela javnosti. Zadeva je še toliko bolj pereča, ker bodo ravno letošnjo jesen v Sloveniji potekale lokalne volitve. Da gre za zelo grobo kršitev demokratičnih standardov, so danes v skupni izjavi za javnost poudarili v organizacijah Infokolpa, Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš, Albansko kulturno društvo Liria in drugi. Skupno izjavo je slovenski javnosti predstavila Katja Utroša iz Infokolpe, ki je opozorila, da "te osebe tukaj živijo že vrsto let, delajo, plačujejo davke, vzgajajo otroke, soustvarjajo lokalne skupnosti in predstavljajo njihov nepogrešljivi del." Poslanci bodo v primeru pozitivne odločitve skupini prebivalcev omejili pravice, pridobljene že pred več kot dvema desetletjema, in to povsem na začetku mandata in skrajšanem zakonodajnem postopku, zaradi česar je onemogočena vsaka javna razprava, ki "bi jo tak poseg v demokratične standarde zagotovo zahteval." Od priseljencev pričakujejo integracijo, a jim jemljejo možnost soodločanja Po besedah Utroše gre za spodkopavanje politične participacije "v širšem smislu," saj se zakonodaja spreminja tik pred jesenskimi volitvami, spremembe zakona pa bodo utišale "približno 100.000" glasov. Utroša je opozorila še, da koalicija Janeza Janše volilno pravico spreminja v politično orodje, pri čemer so tujci znova postali "izgovor za preusmerjanje pozornosti od številnih težav lokalne samouprave." Organizacije se ob tem sprašujejo, ali ne bo morda koalicija volilne pravice odvzela tudi tistim upravičencem, ki so jim na državnozborskih volitvah namenili svoj glas. Da volilna pravica ni privilegij, temveč "mehanizem vključevanja in politične participacije ljudi, ki so trajno povezani z okoljem, v katerem živijo," je poudarila Aigul Hakimova iz Gmajne. Po njenih besedah pri tem nikakor ne gre zgolj za tehnično vprašanje, temveč za "občutek pripadnosti in družbeno kohezijo." "Paradoksalno je od priseljenk in priseljencev pričakovati, da se bodo vključili v novo okolje, hkrati pa jim odvzeti možnosti soodločanja o skupnosti, katere del naj bi postali," je opozorila Hakimova. V EU različne oblike, a večina držav to pravico priznava Marjanca Ajša Vižintin iz raziskovalnega inštituta ZRC SAZU je izpostavila, da volilna pravica na lokalnih volitvah za državljane tretjih držav ni nobena izjema. Tako pravico priznava večina držav članic EU. Na Švedskem, Danskem, Portugalskem in v Litvi državljani tretjih držav tako pravico pridobijo po treh letih zakonitega bivanja, na Finskem po štirih letih, medtem ko je v Belgiji, na Nizozemskem in Madžarskem ta meja pet let. "Ne gre za obrobno posebnost, temveč uveljavljeno prakso," je poudarila Vižintin. Biljana Žikić iz kulturnega društva Danilo Kiš je ob tem izpostavila Luksemburg, kjer je udeležba na volitvah obvezna, časovnih pogojev pa sploh ne poznajo. "Tujci ob predhodni registraciji pridobijo volilno pravico z vpisom v volilni imenik," je navedla in dodala, da podobno ureditev poznajo tudi na Irskem, kjer imajo "pravico za sodelovanje na lokalnih volitvah vsi prebivalci ne glede na državljanstvo," pri čemer ni potrebno niti stalno prebivališče niti večletno bivanje v državi. "Zadoščajo prebivanje v lokalni skupnosti, starost najmanj 18 let in vpis v volilni imenik." Po besedah Žikić je slovenska ureditev v primerjavi z drugimi že zdaj precej restriktivna, čeprav hkrati velja za primer dobre prakse "na področju politik integracije." Nekdaj civilizacijska norma, kakšni pa so standardi danes? Flurina Ametaj, predsednica kulturnega društva Liria in predsednica zveze kulturnih društev Albancev, je spomnila, da je Slovenija lokalno pravico na tujce s stalnim prebivališčem razširila leta 2002 pod vlado Janeza Drnovška. V zaključnem obdobju pristopnih pogajanj za vstop v EU je namreč kot mlada država želela dokazati, da je "demokratična, solidarna in zavezana evropskim vrednotam." Ametaj je poudarila, da so predlagatelji takrat razširitev volilne pravice predstavili kot civilizacijsko normo in del približevanja evropskim političnim standardom." Kakšni pa so ti standardi danes, ko vlada ad hoc odvzema volilno pravico manjšinskemu delu prebivalstva?" se je vprašala Ametaj. Ametaj je obenem opozorila, da države, ki državljanom tretjih držav še ne priznavajo volilne pravice oziroma jo omejujejo, razvijajo druge mehanizme političnega vključevanja. Izpostavila je Avstrijo, Nemčij, Italijo in Grčijo, kjer delujejo razni migrantski sveti, integracijske komisije in druga posvetovalna telesa, ki omogočajo "institucionalizirano zastopanje migrantskih skupnosti in dialog z lokalnimi oblastmi."
language
slv
published at
2026-06-15T10:41:30
source
Svet24
title
Od priseljencev pričakujejo integracijo, a jim jemljejo možnost soodločanja
url
https://svet24.si/novice/slovenija/odvzem-volilne-pravice-lokalne-volitve-1906375

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count