MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Opozicija opozarja, da gre za nevaren precedens zniževanja pridobljenih političnih človekovih pravic.
• Zakon je bil sprejet po skrajšanem postopku le nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami.
• Državni zbor je s 47 glasovi za in 32 proti sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah.
• Predlagatelji poudarjajo, da ustava volilno pravico primarno zagotavlja le državljanom.
• Občine bodo ponovno lahko oblikovale več volilnih enot za volitve v organe ožjih delov občin.
• Asta Vrečko trdi, da gre za enega najhujših posegov v demokracijo v zgodovini Slovenije.
• Državljanom tretjih držav se odvzema aktivna volilna pravica na lokalnih volitvah.
• Stranke Levica, Vesna, Gibanje Svoboda in SD napovedujejo ustavno presojo novele zakona.
• Predlagatelji trdijo, da je volilna pravica neločljivo povezana s slovenskim državljanstvom.
• Predlagatelji trdijo, da so spremembe potrebne zaradi številnih fiktivnih prijav stalnega prebivališča tujcev.
• Spremembe glede volilnih enot naj bi zagotovile boljšo zastopanost manjših in podeželskih naselij.
• Ustavni pravnik Ciril Ribičič meni, da gre za nesorazmeren in samovoljen poseg v volilno pravico.
• Odvzem volilne pravice naj bi prizadel približno 100.000 tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji.
• Minister Borut Rončević trdi, da njegova soproga s Tajske nima potrebe po volilni pravici v Sloveniji.

key differences

Asta Vrečko trdi, da gre za enega najhujših posegov v demokracijo v zgodovini Slovenije.

Večina molči; le SN citira, Domovina pa vsebinsko priredi.

Državljanom tretjih držav se odvzema aktivna volilna pravica na lokalnih volitvah.

Večina potrjuje odvzem, 24ur izpostavlja razpravo, STA molči.

Državni zbor je s 47 glasovi za in 32 proti sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah.

Viri se ločijo po navajanju izida glasovanja ali le seje.

Minister Borut Rončević trdi, da njegova soproga s Tajske nima potrebe po volilni pravici v Sloveniji.

Le Slovenske novice poročajo o zapisu z omrežja X.

Občine bodo ponovno lahko oblikovale več volilnih enot za volitve v organe ožjih delov občin.

Desni mediji in RTV potrjujejo, drugi so skopi ali tiho.

Odvzem volilne pravice naj bi prizadel približno 100.000 tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji.

Le Večer navaja podatek, ostali viri ga povsem ignorirajo.

Opozicija opozarja, da gre za nevaren precedens zniževanja pridobljenih političnih človekovih pravic.

Različni viri isto izjavo pripisujejo koaliciji ali opoziciji.

Predlagatelji poudarjajo, da ustava volilno pravico primarno zagotavlja le državljanom.

Večina citira Kosija, STA molči, Večer in SN pa relativizirata.

Predlagatelji trdijo, da je volilna pravica neločljivo povezana s slovenskim državljanstvom.

Večina citira SDS, STA molči, Večer izpostavlja večino.

Predlagatelji trdijo, da so spremembe potrebne zaradi številnih fiktivnih prijav stalnega prebivališča tujcev.

Desnica in RTV izpostavljajo Kosija, drugi molčijo.

Spremembe glede volilnih enot naj bi zagotovile boljšo zastopanost manjših in podeželskih naselij.

Desni mediji in RTV poudarjajo pomen podeželja, drugi molčijo.

Stranke Levica, Vesna, Gibanje Svoboda in SD napovedujejo ustavno presojo novele zakona.

Le Vesna in Levica sta potrjeni; ostali viri so neenotni.

Ustavni pravnik Ciril Ribičič meni, da gre za nesorazmeren in samovoljen poseg v volilno pravico.

Le Večer poroča o Ribičiču, ostali viri ga povsem ignorirajo.

Zakon je bil sprejet po skrajšanem postopku le nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami.

Večina potrjuje, nekateri molčijo ali citirajo opozorila.

source analyses

24ur

Asta Vrečko trdi, da gre za enega najhujših posegov v demokracijo v zgodovini Slovenije.

Ni omenjeno

Državljanom tretjih držav se odvzema aktivna volilna pravica na lokalnih volitvah.

Delno: Članek poroča o predlogu za odvzem te pravice, o katerem DZ razpravlja.

Državni zbor je s 47 glasovi za in 32 proti sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah.

Ni omenjeno

Minister Borut Rončević trdi, da njegova soproga s Tajske nima potrebe po volilni pravici v Sloveniji.

Ni omenjeno

Občine bodo ponovno lahko oblikovale več volilnih enot za volitve v organe ožjih delov občin.

Delno: Predlog sprememb vključuje to rešitev za krajevne in četrtne skupnosti.

Odvzem volilne pravice naj bi prizadel približno 100.000 tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji.

Ni omenjeno

Opozicija opozarja, da gre za nevaren precedens zniževanja pridobljenih političnih človekovih pravic.

Da: Nasprotniki predloga v njem vidijo nevaren precedens zniževanja pravic.

Predlagatelji poudarjajo, da ustava volilno pravico primarno zagotavlja le državljanom.

Da: Andrej Kosi je pojasnil, da ustava veže volilno pravico na državljane.

Predlagatelji trdijo, da je volilna pravica neločljivo povezana s slovenskim državljanstvom.

Da: Anton Šturbej (SDS) je izrecno podal to trditev.

Predlagatelji trdijo, da so spremembe potrebne zaradi številnih fiktivnih prijav stalnega prebivališča tujcev.

Da: Andrej Kosi (SDS) je izpostavil probleme fiktivnih prijav tujcev.

Spremembe glede volilnih enot naj bi zagotovile boljšo zastopanost manjših in podeželskih naselij.

Da: Predlagatelji želijo s tem preprečiti izgubo pomena manjših naselij.

Stranke Levica, Vesna, Gibanje Svoboda in SD napovedujejo ustavno presojo novele zakona.

Delno: Levica in Vesna sta jo napovedali, ostale stranke pa ji nasprotujejo.

Ustavni pravnik Ciril Ribičič meni, da gre za nesorazmeren in samovoljen poseg v volilno pravico.

Ni omenjeno

Zakon je bil sprejet po skrajšanem postopku le nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami.

Delno: Članek navaja, da DZ predlog obravnava po skrajšanem postopku pred volitvami.

Domovina

Asta Vrečko trdi, da gre za enega najhujših posegov v demokracijo v zgodovini Slovenije.

Delno: Vrečkova pravi, da koalicijo motijo le državljani bivše Jugoslavije.

Državljanom tretjih držav se odvzema aktivna volilna pravica na lokalnih volitvah.

Da: Novela ukinja aktivno volilno pravico državljanov tretjih držav.

Državni zbor je s 47 glasovi za in 32 proti sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah.

Da: Poslanci so s 47 glasovi za in 32 proti potrdili spremembe zakona.

Minister Borut Rončević trdi, da njegova soproga s Tajske nima potrebe po volilni pravici v Sloveniji.

Ni omenjeno

Občine bodo ponovno lahko oblikovale več volilnih enot za volitve v organe ožjih delov občin.

Da: Novela uvaja možnost oblikovanja več enot v krajevnih skupnostih.

Odvzem volilne pravice naj bi prizadel približno 100.000 tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji.

Ni omenjeno

Opozicija opozarja, da gre za nevaren precedens zniževanja pridobljenih političnih človekovih pravic.

Delno: T. Novak opozarja, da človekove pravice ne smejo biti odvisne od oblasti.

Predlagatelji poudarjajo, da ustava volilno pravico primarno zagotavlja le državljanom.

Da: Poglajen trdi, da ustava daje pravico le slovenskim državljanom.

Predlagatelji trdijo, da je volilna pravica neločljivo povezana s slovenskim državljanstvom.

Da: Bah Žibretova poudarja pomen državljanstva za volilno pravico.

Predlagatelji trdijo, da so spremembe potrebne zaradi številnih fiktivnih prijav stalnega prebivališča tujcev.

Delno: Stevanović omenja rapidno rast prijav in getoizacijo v Kranju.

Spremembe glede volilnih enot naj bi zagotovile boljšo zastopanost manjših in podeželskih naselij.

Da: Černigoj izpostavlja pomen za podeželje in manjšo zastopanost.

Stranke Levica, Vesna, Gibanje Svoboda in SD napovedujejo ustavno presojo novele zakona.

Delno: Levica je napovedala izpodbijanje na ustavnem sodišču.

Ustavni pravnik Ciril Ribičič meni, da gre za nesorazmeren in samovoljen poseg v volilno pravico.

Ni omenjeno

Zakon je bil sprejet po skrajšanem postopku le nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami.

Delno: Tacerjeva poziva, naj se ne uveljavlja nekaj mesecev pred volitvami.

N1

Asta Vrečko trdi, da gre za enega najhujših posegov v demokracijo v zgodovini Slovenije.

Ni omenjeno

Državljanom tretjih držav se odvzema aktivna volilna pravica na lokalnih volitvah.

Da: Predlog vključuje odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav.

Državni zbor je s 47 glasovi za in 32 proti sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah.

Delno: Članek navaja, da DZ predlog obravnava na izredni seji.

Minister Borut Rončević trdi, da njegova soproga s Tajske nima potrebe po volilni pravici v Sloveniji.

Ni omenjeno

Občine bodo ponovno lahko oblikovale več volilnih enot za volitve v organe ožjih delov občin.

Ni omenjeno

Odvzem volilne pravice naj bi prizadel približno 100.000 tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji.

Ni omenjeno

Opozicija opozarja, da gre za nevaren precedens zniževanja pridobljenih političnih človekovih pravic.

Delno: Navedeno je, da opozicija (v članku koalicija) ostro nasprotuje.

Predlagatelji poudarjajo, da ustava volilno pravico primarno zagotavlja le državljanom.

Da: Kosi pojasnjuje, da ustava določa volilno pravico za državljane.

Predlagatelji trdijo, da je volilna pravica neločljivo povezana s slovenskim državljanstvom.

Da: Kosi navaja, da ustava veže volilno pravico na državljane.

Predlagatelji trdijo, da so spremembe potrebne zaradi številnih fiktivnih prijav stalnega prebivališča tujcev.

Da: Kosi (SDS) izpostavlja probleme fiktivnih prijav tujcev.

Spremembe glede volilnih enot naj bi zagotovile boljšo zastopanost manjših in podeželskih naselij.

Ni omenjeno

Stranke Levica, Vesna, Gibanje Svoboda in SD napovedujejo ustavno presojo novele zakona.

Delno: Levica in Vesna omenjata ustavno presojo, ostale nasprotujejo.

Ustavni pravnik Ciril Ribičič meni, da gre za nesorazmeren in samovoljen poseg v volilno pravico.

Ni omenjeno

Zakon je bil sprejet po skrajšanem postopku le nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami.

Ni omenjeno

Nova24TV

Asta Vrečko trdi, da gre za enega najhujših posegov v demokracijo v zgodovini Slovenije.

Ni omenjeno

Državljanom tretjih držav se odvzema aktivna volilna pravica na lokalnih volitvah.

Da: Članek jasno navaja odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav.

Državni zbor je s 47 glasovi za in 32 proti sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah.

Delno: Članek navaja, da poslanci danes odločajo, število glasov ni navedeno.

Minister Borut Rončević trdi, da njegova soproga s Tajske nima potrebe po volilni pravici v Sloveniji.

Ni omenjeno

Občine bodo ponovno lahko oblikovale več volilnih enot za volitve v organe ožjih delov občin.

Da: Navedeno kot druga ključna sprememba, ki znova omogoča več enot.

Odvzem volilne pravice naj bi prizadel približno 100.000 tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji.

Ni omenjeno

Opozicija opozarja, da gre za nevaren precedens zniževanja pridobljenih političnih človekovih pravic.

Delno: Članek omenja le, da opozicija predlogu nasprotuje.

Predlagatelji poudarjajo, da ustava volilno pravico primarno zagotavlja le državljanom.

Da: Kosi citira 43. člen ustave o volilni pravici državljanov.

Predlagatelji trdijo, da je volilna pravica neločljivo povezana s slovenskim državljanstvom.

Da: Šturbej (SDS) je izjavil, da je pravica neločljivo povezana z državljanstvom.

Predlagatelji trdijo, da so spremembe potrebne zaradi številnih fiktivnih prijav stalnega prebivališča tujcev.

Da: Poslanec Kosi izpostavlja problem fiktivnih prijav tujcev.

Spremembe glede volilnih enot naj bi zagotovile boljšo zastopanost manjših in podeželskih naselij.

Da: Šturbej navaja, da trenutna ureditev zapostavlja manjša naselja.

Stranke Levica, Vesna, Gibanje Svoboda in SD napovedujejo ustavno presojo novele zakona.

Ni omenjeno

Ustavni pravnik Ciril Ribičič meni, da gre za nesorazmeren in samovoljen poseg v volilno pravico.

Ni omenjeno

Zakon je bil sprejet po skrajšanem postopku le nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami.

Da: Članek potrjuje skrajšan postopek in uveljavitev pred volitvami.

RTV Slovenija

Asta Vrečko trdi, da gre za enega najhujših posegov v demokracijo v zgodovini Slovenije.

Ni omenjeno

Državljanom tretjih držav se odvzema aktivna volilna pravica na lokalnih volitvah.

Da: Članek navaja odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav.

Državni zbor je s 47 glasovi za in 32 proti sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah.

Ni omenjeno

Minister Borut Rončević trdi, da njegova soproga s Tajske nima potrebe po volilni pravici v Sloveniji.

Ni omenjeno

Občine bodo ponovno lahko oblikovale več volilnih enot za volitve v organe ožjih delov občin.

Da: Zakon omogoča oblikovanje več volilnih enot za ožje dele občin.

Odvzem volilne pravice naj bi prizadel približno 100.000 tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji.

Ni omenjeno

Opozicija opozarja, da gre za nevaren precedens zniževanja pridobljenih političnih človekovih pravic.

Da: Stranke, ki nasprotujejo, vidijo v tem nevaren precedens.

Predlagatelji poudarjajo, da ustava volilno pravico primarno zagotavlja le državljanom.

Da: Kosi je pojasnil, da ustava določa volilno pravico za državljane.

Predlagatelji trdijo, da je volilna pravica neločljivo povezana s slovenskim državljanstvom.

Da: Šturbej (SDS) je izjavil, da je ta pravica neločljivo povezana.

Predlagatelji trdijo, da so spremembe potrebne zaradi številnih fiktivnih prijav stalnega prebivališča tujcev.

Da: Kosi (SDS) je izpostavil težave s fiktivnimi prijavami tujcev.

Spremembe glede volilnih enot naj bi zagotovile boljšo zastopanost manjših in podeželskih naselij.

Da: Cilj je preprečiti izgubo pomena manjših in manj poseljenih območij.

Stranke Levica, Vesna, Gibanje Svoboda in SD napovedujejo ustavno presojo novele zakona.

Delno: Levica in Vesna sta napovedali ustavno presojo, ostale nasprotujejo.

Ustavni pravnik Ciril Ribičič meni, da gre za nesorazmeren in samovoljen poseg v volilno pravico.

Ni omenjeno

Zakon je bil sprejet po skrajšanem postopku le nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami.

Da: Članek omenja skrajšan postopek in bližino lokalnih volitev.

STA

Asta Vrečko trdi, da gre za enega najhujših posegov v demokracijo v zgodovini Slovenije.

Ni omenjeno

Državljanom tretjih držav se odvzema aktivna volilna pravica na lokalnih volitvah.

Ni omenjeno

Državni zbor je s 47 glasovi za in 32 proti sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah.

Da: Navedeno število glasov in sprejetje zakona se ujemata.

Minister Borut Rončević trdi, da njegova soproga s Tajske nima potrebe po volilni pravici v Sloveniji.

Ni omenjeno

Občine bodo ponovno lahko oblikovale več volilnih enot za volitve v organe ožjih delov občin.

Ni omenjeno

Odvzem volilne pravice naj bi prizadel približno 100.000 tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji.

Ni omenjeno

Opozicija opozarja, da gre za nevaren precedens zniževanja pridobljenih političnih človekovih pravic.

Ni omenjeno

Predlagatelji poudarjajo, da ustava volilno pravico primarno zagotavlja le državljanom.

Ni omenjeno

Predlagatelji trdijo, da je volilna pravica neločljivo povezana s slovenskim državljanstvom.

Ni omenjeno

Predlagatelji trdijo, da so spremembe potrebne zaradi številnih fiktivnih prijav stalnega prebivališča tujcev.

Ni omenjeno

Spremembe glede volilnih enot naj bi zagotovile boljšo zastopanost manjših in podeželskih naselij.

Ni omenjeno

Stranke Levica, Vesna, Gibanje Svoboda in SD napovedujejo ustavno presojo novele zakona.

Delno: Navedeno, da omenjene stranke že omenjajo ustavno presojo.

Ustavni pravnik Ciril Ribičič meni, da gre za nesorazmeren in samovoljen poseg v volilno pravico.

Ni omenjeno

Zakon je bil sprejet po skrajšanem postopku le nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami.

Ni omenjeno

Slovenske Novice

Asta Vrečko trdi, da gre za enega najhujših posegov v demokracijo v zgodovini Slovenije.

Da: Vrečko je spremembe zakona označila točno s temi besedami.

Državljanom tretjih držav se odvzema aktivna volilna pravica na lokalnih volitvah.

Da: Članek navaja, da tujci iz tretjih držav izgubljajo volilno pravico.

Državni zbor je s 47 glasovi za in 32 proti sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah.

Ni omenjeno

Minister Borut Rončević trdi, da njegova soproga s Tajske nima potrebe po volilni pravici v Sloveniji.

Da: Minister je to izrecno zapisal na omrežju X.

Občine bodo ponovno lahko oblikovale več volilnih enot za volitve v organe ožjih delov občin.

Ni omenjeno

Odvzem volilne pravice naj bi prizadel približno 100.000 tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji.

Ni omenjeno

Opozicija opozarja, da gre za nevaren precedens zniževanja pridobljenih političnih človekovih pravic.

Delno: Asta Vrečko (Levica) to označuje za hud poseg v demokracijo.

Predlagatelji poudarjajo, da ustava volilno pravico primarno zagotavlja le državljanom.

Delno: Hojs navaja, da je volilna pravica tesno povezana z državljanstvom.

Predlagatelji trdijo, da je volilna pravica neločljivo povezana s slovenskim državljanstvom.

Da: Hojs in Rončević poudarjata vez med državljanstvom in volitvami.

Predlagatelji trdijo, da so spremembe potrebne zaradi številnih fiktivnih prijav stalnega prebivališča tujcev.

Ni omenjeno

Spremembe glede volilnih enot naj bi zagotovile boljšo zastopanost manjših in podeželskih naselij.

Ni omenjeno

Stranke Levica, Vesna, Gibanje Svoboda in SD napovedujejo ustavno presojo novele zakona.

Delno: Omenjena je kritika Levice in komentar o ustavnem sodišču.

Ustavni pravnik Ciril Ribičič meni, da gre za nesorazmeren in samovoljen poseg v volilno pravico.

Ni omenjeno

Zakon je bil sprejet po skrajšanem postopku le nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami.

Delno: Omenjeno je, da se to dogaja pol leta pred lokalnimi volitvami.

Tednik Demokracija

Asta Vrečko trdi, da gre za enega najhujših posegov v demokracijo v zgodovini Slovenije.

Ni omenjeno

Državljanom tretjih držav se odvzema aktivna volilna pravica na lokalnih volitvah.

Da: Članek jasno navaja odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav.

Državni zbor je s 47 glasovi za in 32 proti sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah.

Delno: Članek potrjuje sprejetje zakona v DZ, a ne navaja števila glasov.

Minister Borut Rončević trdi, da njegova soproga s Tajske nima potrebe po volilni pravici v Sloveniji.

Ni omenjeno

Občine bodo ponovno lahko oblikovale več volilnih enot za volitve v organe ožjih delov občin.

Da: Navedeno kot druga ključna sprememba sprejetega zakona.

Odvzem volilne pravice naj bi prizadel približno 100.000 tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji.

Ni omenjeno

Opozicija opozarja, da gre za nevaren precedens zniževanja pridobljenih političnih človekovih pravic.

Da: Jana Jerman (Svoboda) je opozorila na nevaren precedens.

Predlagatelji poudarjajo, da ustava volilno pravico primarno zagotavlja le državljanom.

Da: Andrej Kosi je pojasnil, da ustava govori o državljanih.

Predlagatelji trdijo, da je volilna pravica neločljivo povezana s slovenskim državljanstvom.

Da: Predlagatelji menijo, da mora biti pravica vezana na državljanstvo.

Predlagatelji trdijo, da so spremembe potrebne zaradi številnih fiktivnih prijav stalnega prebivališča tujcev.

Da: Andrej Kosi (SDS) je izpostavil problem fiktivnih prijav.

Spremembe glede volilnih enot naj bi zagotovile boljšo zastopanost manjših in podeželskih naselij.

Da: Predlagatelji trdijo, da s tem vračajo pomen manjšim naseljem.

Stranke Levica, Vesna, Gibanje Svoboda in SD napovedujejo ustavno presojo novele zakona.

Da: Članek omenja napoved ustavne presoje s strani teh strank.

Ustavni pravnik Ciril Ribičič meni, da gre za nesorazmeren in samovoljen poseg v volilno pravico.

Ni omenjeno

Zakon je bil sprejet po skrajšanem postopku le nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami.

Da: Članek potrjuje skrajšan postopek in bližino volitev.

Večer

Asta Vrečko trdi, da gre za enega najhujših posegov v demokracijo v zgodovini Slovenije.

Ni omenjeno

Državljanom tretjih držav se odvzema aktivna volilna pravica na lokalnih volitvah.

Da: Tujcem iz tretjih držav so pravico udeležbe na volitvah črtali.

Državni zbor je s 47 glasovi za in 32 proti sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah.

Da: Politična večina je zakon s 47 glasovi za in 32 proti spremenila.

Minister Borut Rončević trdi, da njegova soproga s Tajske nima potrebe po volilni pravici v Sloveniji.

Ni omenjeno

Občine bodo ponovno lahko oblikovale več volilnih enot za volitve v organe ožjih delov občin.

Ni omenjeno

Odvzem volilne pravice naj bi prizadel približno 100.000 tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji.

Da: Tujcev, ki so izpadli, je po neuradnih podatkih okoli 100 tisoč.

Opozicija opozarja, da gre za nevaren precedens zniževanja pridobljenih političnih človekovih pravic.

Delno: Sukičeva opozarja, da tujci ne smejo biti več politični subjekti.

Predlagatelji poudarjajo, da ustava volilno pravico primarno zagotavlja le državljanom.

Delno: Članek navaja, da ustava volilno pravico načeloma veže na državljanstvo.

Predlagatelji trdijo, da je volilna pravica neločljivo povezana s slovenskim državljanstvom.

Delno: Povolilna večina volilno pravico enači z državljanstvom.

Predlagatelji trdijo, da so spremembe potrebne zaradi številnih fiktivnih prijav stalnega prebivališča tujcev.

Ni omenjeno

Spremembe glede volilnih enot naj bi zagotovile boljšo zastopanost manjših in podeželskih naselij.

Ni omenjeno

Stranke Levica, Vesna, Gibanje Svoboda in SD napovedujejo ustavno presojo novele zakona.

Delno: Nataša Sukič (Levica in Vesna) je napovedala ustavno presojo.

Ustavni pravnik Ciril Ribičič meni, da gre za nesorazmeren in samovoljen poseg v volilno pravico.

Da: Ribičič poudarja, da gre za nesorazmerni in samovoljni poseg.

Zakon je bil sprejet po skrajšanem postopku le nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami.

Da: Sprejet po hitrem postopku manj kot pol leta pred volitvami 2026.

Žurnal24

Asta Vrečko trdi, da gre za enega najhujših posegov v demokracijo v zgodovini Slovenije.

Ni omenjeno

Državljanom tretjih držav se odvzema aktivna volilna pravica na lokalnih volitvah.

Da: Članek potrjuje, da tujci iz tretjih držav ne bodo več smeli voliti.

Državni zbor je s 47 glasovi za in 32 proti sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah.

Da: Članek navaja točno to število glasov in sprejetje zakona.

Minister Borut Rončević trdi, da njegova soproga s Tajske nima potrebe po volilni pravici v Sloveniji.

Ni omenjeno

Občine bodo ponovno lahko oblikovale več volilnih enot za volitve v organe ožjih delov občin.

Delno: Omenjeno je vračanje demokracije manjšim krajem in pomen teh enot.

Odvzem volilne pravice naj bi prizadel približno 100.000 tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji.

Ni omenjeno

Opozicija opozarja, da gre za nevaren precedens zniževanja pridobljenih političnih človekovih pravic.

Da: Jana Jerman (Svoboda) je uporabila točno to besedilo.

Predlagatelji poudarjajo, da ustava volilno pravico primarno zagotavlja le državljanom.

Da: Kosi (SDS) je pojasnil, da ustava veže pravico na državljane.

Predlagatelji trdijo, da je volilna pravica neločljivo povezana s slovenskim državljanstvom.

Da: Predlagatelji menijo, da mora biti pravica vezana na državljanstvo.

Predlagatelji trdijo, da so spremembe potrebne zaradi številnih fiktivnih prijav stalnega prebivališča tujcev.

Da: Kosi (SDS) je izpostavil težavo fiktivnih prijav prebivališča tujcev.

Spremembe glede volilnih enot naj bi zagotovile boljšo zastopanost manjših in podeželskih naselij.

Da: Predlagatelji izpostavljajo pomen za manjša in odročna naselja.

Stranke Levica, Vesna, Gibanje Svoboda in SD napovedujejo ustavno presojo novele zakona.

Delno: Ustavno presojo izrecno napovedujeta le Levica in Vesna.

Ustavni pravnik Ciril Ribičič meni, da gre za nesorazmeren in samovoljen poseg v volilno pravico.

Ni omenjeno

Zakon je bil sprejet po skrajšanem postopku le nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami.

Da: Članek omenja skrajšan postopek in bližino volitev.

Analiza sentimenta

entities

• Gibanje Svoboda
• SDS (Slovenska demokratska stranka)
• Levica
• SD (Socialni demokrati)
• Vesna – zelena stranka
• Državni zbor (DZ)
• NSi (Nova Slovenija)
• Resni.ca
• Slovenija
• Nataša Sukič
• Andrej Kosi
• Evropska unija
• Asta Vrečko
• Borut Rončević
• Ciril Ribičič

key differences

Andrej Kosi

Vsi viri poročajo nevtralno, razlika je le v (ne)omenjanju.

Asta Vrečko

Citirana kot kritičarka koalicije in branilka demokracije.

Borut Rončević

Le Slovenske novice poročajo negativno o seksizmu.

Ciril Ribičič

Le Večer ga nevtralno citira kot pravnega strokovnjaka.

Državni zbor (DZ)

Enotno nevtralen prikaz kot prostor zakonodajnih postopkov.

Evropska unija

Vsi viri so nevtralni, a z različnimi pravnimi poudarki.

Gibanje Svoboda

Nevtralno poročanje nasproti kritikam o absurdu in izključevanju.

Levica

Večina poroča nevtralno, Demokracija pa ostro negativno.

NSi (Nova Slovenija)

Vsi viri poročajo nevtralno, razlika je le v (ne)omenjanju.

Nataša Sukič

Enotno nevtralno citiranje kot kritične govorke opozicije.

Resni.ca

Vsi viri poročajo nevtralno, razlika je le v (ne)omenjanju.

SD (Socialni demokrati)

Večina poroča nevtralno, Demokracija pa ostro negativno.

SDS (Slovenska demokratska stranka)

Večina nevtralno o predlogu, le en vir citira negativen očitek.

Slovenija

Viri enotno nevtralno poudarjajo zakonodajni in ustavni okvir.

Vesna – zelena stranka

Večina poroča nevtralno, Demokracija pa ostro kritično.

source analyses

24ur

Andrej Kosi

Nevtralno: Citiran kot govorec v imenu predlagateljev.

Asta Vrečko

Ni omenjeno

Borut Rončević

Ni omenjeno

Ciril Ribičič

Ni omenjeno

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: Omenjen kot prizorišče razprave in postopka.

Evropska unija

Ni omenjeno

Gibanje Svoboda

Nevtralno: Navedeno kot nasprotnik predloga s povzetimi argumenti.

Levica

Nevtralno: Navedena kot nasprotnica predloga z napovedjo ustavne presoje.

NSi (Nova Slovenija)

Nevtralno: Navedena kot predlagateljica s povzetimi argumenti.

Nataša Sukič

Nevtralno: Citirana kot govorka v imenu Levice in Vesne.

Resni.ca

Nevtralno: Navedena kot predlagateljica s povzetimi argumenti.

SD (Socialni demokrati)

Nevtralno: Navedena kot nasprotnica predloga s povzetimi argumenti.

SDS (Slovenska demokratska stranka)

Nevtralno: Navedena kot predlagateljica s povzetimi argumenti.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu državljanstva in bivanja tujcev.

Vesna – zelena stranka

Nevtralno: Navedena kot nasprotnica predloga z napovedjo ustavne presoje.

Domovina

Andrej Kosi

Ni omenjeno

Asta Vrečko

Nevtralno: Citirana kot govorka, ki kritizira koalicijo.

Borut Rončević

Ni omenjeno

Ciril Ribičič

Ni omenjeno

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: Omenjen kot prizorišče razprave in glasovanja o zakonu.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu volilne pravice državljanov članic.

Gibanje Svoboda

Negativno: Poslanka Gazinkovski jih označi za izključujočo koalicijo.

Levica

Nevtralno: Omenjena v vlogi napovedovalke ustavne presoje zakona.

NSi (Nova Slovenija)

Nevtralno: Omenjena kot del skupine predlagateljev zakona.

Nataša Sukič

Nevtralno: Citirana glede napovedi izpodbijanja zakona na sodišču.

Resni.ca

Nevtralno: Omenjena kot predlagateljica zakona in udeleženka razprave.

SD (Socialni demokrati)

Ni omenjeno

SDS (Slovenska demokratska stranka)

Nevtralno: Omenjena kot predlagateljica zakona in udeleženka razprave.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu ustavne ureditve in nastanka države.

Vesna – zelena stranka

Ni omenjeno

N1

Andrej Kosi

Nevtralno: Govorec, ki pojasnjuje razloge za predlog zakona.

Asta Vrečko

Ni omenjeno

Borut Rončević

Ni omenjeno

Ciril Ribičič

Ni omenjeno

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: Omenjen kot prostor izredne seje in obravnave zakona.

Evropska unija

Ni omenjeno

Gibanje Svoboda

Nevtralno: Omenjeno zgolj kot nasprotnik predlaganih sprememb.

Levica

Nevtralno: Omenjena kot nasprotnica zakona in pobudnica ustavne presoje.

NSi (Nova Slovenija)

Nevtralno: Navedena kot ena izmed predlagateljic zakona.

Nataša Sukič

Ni omenjeno

Resni.ca

Nevtralno: Navedena kot ena izmed predlagateljic zakona.

SD (Socialni demokrati)

Nevtralno: Omenjeni kot nasprotniki predlaganih sprememb.

SDS (Slovenska demokratska stranka)

Nevtralno: Navedena kot predlagateljica sprememb zakona.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu državljanstva in ustave.

Vesna – zelena stranka

Nevtralno: Omenjena kot nasprotnica zakona in pobudnica ustavne presoje.

Nova24TV

Andrej Kosi

Nevtralno: Citiran kot govorec, ki pojasnjuje razloge za spremembe.

Asta Vrečko

Ni omenjeno

Borut Rončević

Ni omenjeno

Ciril Ribičič

Ni omenjeno

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: Omenjen kot prizorišče obravnave zakona po skrajšanem postopku.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu pravnega reda in pravic državljanov EU.

Gibanje Svoboda

Ni omenjeno

Levica

Ni omenjeno

NSi (Nova Slovenija)

Nevtralno: Navedena kot predlagateljica zakona brez meta-vrednotenja.

Nataša Sukič

Ni omenjeno

Resni.ca

Nevtralno: Navedena kot predlagateljica zakona (v besedilu kot Resnica).

SD (Socialni demokrati)

Ni omenjeno

SDS (Slovenska demokratska stranka)

Nevtralno: Navedena kot predlagateljica zakona; citirani njeni argumenti.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu državljanstva in fiktivnih prijav.

Vesna – zelena stranka

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Andrej Kosi

Nevtralno: Citiran kot govorec v imenu predlagateljev brez vrednotenja.

Asta Vrečko

Ni omenjeno

Borut Rončević

Ni omenjeno

Ciril Ribičič

Ni omenjeno

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: Omenjen v okviru postopkovnih opravil in potrjevanja mandatov.

Evropska unija

Ni omenjeno

Gibanje Svoboda

Nevtralno: Navedeni kot nasprotniki predloga z njihovimi argumenti.

Levica

Nevtralno: Navedeni kot nasprotniki predloga z napovedjo ustavne presoje.

NSi (Nova Slovenija)

Nevtralno: Navedeni kot podporniki predloga z njihovimi argumenti.

Nataša Sukič

Nevtralno: Citirana kot govorka proti predlogu brez meta-vrednotenja.

Resni.ca

Nevtralno: Navedeni kot podporniki predloga z njihovimi argumenti.

SD (Socialni demokrati)

Nevtralno: Navedeni kot nasprotniki predloga z njihovimi argumenti.

SDS (Slovenska demokratska stranka)

Nevtralno: Navedeni kot predlagatelji sprememb z njihovimi argumenti.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot država bivanja in zakonodajni okvir.

Vesna – zelena stranka

Nevtralno: Omenjena kot nasprotnica predloga skupaj z Levico.

STA

Andrej Kosi

Ni omenjeno

Asta Vrečko

Ni omenjeno

Borut Rončević

Ni omenjeno

Ciril Ribičič

Ni omenjeno

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: Informativna omemba institucije, ki je sprejela zakon.

Evropska unija

Ni omenjeno

Gibanje Svoboda

Nevtralno: Navedeno le kot nasprotnik zakona brez meta-vrednotenja.

Levica

Nevtralno: Omenjena kot nasprotnica zakona, ki napoveduje ustavno presojo.

NSi (Nova Slovenija)

Nevtralno: Navedena kot predlagateljica in podpornica zakona.

Nataša Sukič

Ni omenjeno

Resni.ca

Nevtralno: Navedena kot predlagateljica in podpornica zakona.

SD (Socialni demokrati)

Nevtralno: Navedeni le kot nasprotniki zakona brez meta-vrednotenja.

SDS (Slovenska demokratska stranka)

Nevtralno: Navedena kot predlagateljica in podpornica zakona.

Slovenija

Ni omenjeno

Vesna – zelena stranka

Nevtralno: Omenjena kot nasprotnica zakona, ki napoveduje ustavno presojo.

Slovenske Novice

Andrej Kosi

Ni omenjeno

Asta Vrečko

Nevtralno: Citirana kot govorka, ki spremembe označuje za poseg v demokracijo.

Borut Rončević

Negativno: Deležen kritik uporabnikov zaradi seksizma in šovinizma.

Ciril Ribičič

Ni omenjeno

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: Omenjen le v kontekstu sprejetja zakonskih sprememb.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu primerjave praks v drugih državah članicah.

Gibanje Svoboda

Ni omenjeno

Levica

Nevtralno: Stranka in njeni člani so citirani kot nasprotniki zakona.

NSi (Nova Slovenija)

Ni omenjeno

Nataša Sukič

Nevtralno: Citirana kot govorka, ki ostro kritizira spremembe zakona.

Resni.ca

Ni omenjeno

SD (Socialni demokrati)

Ni omenjeno

SDS (Slovenska demokratska stranka)

Negativno: Asta Vrečko stranko označi za vodilno v skrajno desni koaliciji.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot država, kjer se spreminja volilna zakonodaja.

Vesna – zelena stranka

Ni omenjeno

Tednik Demokracija

Andrej Kosi

Nevtralno: Citiran kot predstavnik predlagateljev zakona.

Asta Vrečko

Ni omenjeno

Borut Rončević

Ni omenjeno

Ciril Ribičič

Ni omenjeno

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: Omenjen kot institucija, ki je sprejela zakon.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu primerjave volilnih praks.

Gibanje Svoboda

Negativno: Avtor označi njihovo napoved ustavne presoje za absurd.

Levica

Negativno: Avtor označi njihovo napoved ustavne presoje za absurd.

NSi (Nova Slovenija)

Nevtralno: Navedeni argumenti stranke o skrbi za podeželje.

Nataša Sukič

Nevtralno: Citirana kot govorka, ki nasprotuje zakonu.

Resni.ca

Nevtralno: Navedeno stališče predsednika stranke o priseljevanju.

SD (Socialni demokrati)

Negativno: Avtor označi njihovo napoved ustavne presoje za absurd.

SDS (Slovenska demokratska stranka)

Nevtralno: Navedeni argumenti stranke brez uredniškega vrednotenja.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot država bivanja in zakonodajni okvir.

Vesna – zelena stranka

Negativno: Avtor označi njihovo napoved ustavne presoje za absurd.

Večer

Andrej Kosi

Ni omenjeno

Asta Vrečko

Ni omenjeno

Borut Rončević

Ni omenjeno

Ciril Ribičič

Nevtralno: Citiran kot pravni strokovnjak, ki podaja kritično mnenje.

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: Omenjen kot prostor odločanja in institucija, ki je sprejela zakon.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu izjem za državljane članic EU.

Gibanje Svoboda

Nevtralno: Implicirano kot del politične večine, ki je zakon sprejela.

Levica

Nevtralno: Omenjena kot stranka poslanke, ki je zakonu nasprotovala.

NSi (Nova Slovenija)

Nevtralno: Omenjena kot predlagateljica novele zakona.

Nataša Sukič

Nevtralno: Citirana kot govorka, ki opozarja na posledice zakona.

Resni.ca

Nevtralno: Omenjena kot predlagateljica novele zakona.

SD (Socialni demokrati)

Nevtralno: Implicirano kot del politične večine, ki je zakon sprejela.

SDS (Slovenska demokratska stranka)

Nevtralno: Omenjena kot predlagateljica novele zakona brez meta-vrednotenja.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot država, v kateri veljajo zakoni in ustava.

Vesna – zelena stranka

Nevtralno: Omenjena v povezavi s poslanko Natašo Sukič.

Žurnal24

Viri

articles

• article order

  9

  body

  Ljubljana, 15. junija (STA) - DZ je s 47 glasovi za in 32 proti sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah. Poleg predlagateljev - SDS, NSi, SLS in Fokus ter Resnice - so spremembe podprli Demokrati. Proti so glasovali v Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni. Slednji že omenjajo ustavno presojo ...

  language

  slv

  published at

  2026-06-15T14:59:45

  source

  STA

  title

  DZ sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah

  url

  https://www.sta.si/3567450/

• article order

  6

  body

  Predlagane spremembe, ki jih je DZ obravnaval po skrajšanem postopku, prinašajo še eno rešitev, in sicer se z njimi omogoča, da občine za volitve v organe ožjih delov občin, torej krajevne, vaške in četrtne skupnosti, oblikujejo več volilnih enot, in ne zgolj eno, kot so s spremembo zakona določili v letu 2024. Predlagatelji opozarjajo, da imajo s tem prednost mestna in urbana območja, medtem ko manjša naselja in manj poseljena območja izgubljajo pomen, saj imajo kandidati s teh območij manj možnosti za izvolitev. S predlagano spremembo želijo tako prispevati tudi k enakomernejšemu razvoju občine. Ob tem poudarjajo, da gre zgolj za možnost, občine se lahko same odločijo, ali jo bodo izkoristile, večjega posega v volilni proces pa spremembe ne pomenijo, saj lahko občine sledijo temu, kar so že imele vzpostavljeno pred spremembo v letu 2024. Glede druge spremembe - odvzema volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah - je Andrej Kosi (SDS) v imenu predlagateljev pojasnil, da ustava govori, da imajo volilno pravico slovenski državljani, za tujce pa zakon lahko določi, pod katerimi pogoji in v katerih primerih imajo volilno pravico. Po njegovih besedah smo tudi "priča številnim težavam fiktivnih prijav" in se velikokrat zgodi, da imajo volilno pravico tujci, ki sploh ne živijo v lokalni skupnosti. Kot je dejal Anton Šturbej, v poslanski skupini SDS-a menijo, da je pravica odločati o sestavi občinskih svetov in županih ter razvoju lokalnih skupnosti neločljivo povezana s slovenskim državljanstvom. Poudaril je, da ne gre za izključevanje ali diskriminacijo in da imajo državljani tretjih držav v Sloveniji zagotovljene številne pravice in tudi možnost pridobitve slovenskega državljanstva. V tem primeru pa pridobijo tudi vse politične pravice. Tudi Srečko Ocvirk je v predstavitvi stališča poslanske skupine NSi-ja, SLS-a in Fokusa izpostavil, da bi po predlogu državljani tretjih držav volilno pravico pridobili na podlagi pridobitve državljanstva, ki ga imajo možnost pridobiti po desetih letih bivanja. V Resni.ci pa po besedah Nedeljka Todorovića med drugim menijo, da se s predlagano rešitvijo "zmanjšuje tudi možnost, da bi se pred lokalnimi volitvami z določenimi skupinami ljudi lahko politično taktiziralo posebej v manjših občinah, kjer lahko že manjše število glasov vpliva na izid". Gibanje Svoboda, SD ter Levica in Vesna predlogu nasprotujejo V poslanskih skupinah Gibanja Svoboda, SD-ja ter Levice in Vesne pa so predlogu nasprotovali. Opozorili so, da gre za ljudi, ki v Sloveniji zakonito živijo in delajo vsaj pet let, lahko tudi več, plačujejo davke, vzgajajo otroke ter sodelujejo v lokalnem okolju. Kot so izpostavljali, predlagatelji za poseg niso podali nobene resne utemeljitve ali navedli težav, ki bi se pokazale v skoraj četrt stoletja, kolikor takšna ureditev velja. Predlagateljem so očitali ustvarjanje delitev, v predlogu pa vidijo tudi nevaren precedens zniževanja političnih človekovih pravic. Sporočilo je, "da so nekateri ljudje dovolj dobri, da zdravijo naše otroke, da skrbijo za naše starejše, da gradijo naše avtoceste- zdaj samo še ponoči -, da poučujejo na univerzah, vodijo raziskovalne projekte, plačujejo davke, niso pa dovolj dobri, da bi soodločali o kraju, v katerem živijo," je naštela Janja Sluga (Gibanje Svoboda). Kot je dejala Nataša Sukič (Levica, Vesna), lahko ostanejo delovna sila, davkoplačevalci, ne smejo pa biti več politični subjekti. Napovedala je, da bodo v Levici in Vesni poskrbeli, da gre zakon, ko bo sprejet, v ustavno presojo. Gre za odmik od politike vključevanja, je poudarila Andreja Katič (SD). V predstavitvi stališča poslanske skupine SD-ja pa je kot problematično izpostavila tudi, da se spremembe sprejemajo nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami in da tudi Beneška komisija poudarja, da se temeljni elementi volilnega sistema ne spreminjajo tik pred volitvami. Poslanska skupina Demokratov stališča ni predstavila. V poslanske klopi sedli Elena Zavadlav Ušaj in Ana Cajhen DZ je na seji potrdil mandata nadomestnima poslankama Eleni Zavadlav Ušaj in Ani Cajhen, ki sta v poslanskih klopeh nadomestili Teo Košir in Barbaro Levstik Šega iz vrst Demokratov po njunem imenovanju za državni sekretarki. DZ je sklep ob začetku izredne seje sprejel soglasno z 82 glasovi za. Košir je bila v novi vladi imenovana za državno sekretarko na ministrstvu za zdravje, Levstik Šega pa za državno sekretarko na ministrstvu za pravosodje. DZ je sklep o nadomeščanju poslank sprejel na podlagi predloga, ki ga je še pred začetkom izredne seje DZ-ja sprejela mandatno-volilna komisija DZ-ja. Državna volilna komisija (DVK) je namreč DZ-ju posredovala sklep, iz katerega izhaja, da v času, ko Košir in Levstik Šega opravljata funkcijo državnih sekretark, Zavadlav Ušaj in Cajhen opravljata funkcijo poslank. Teo Košir bo v poslanskih klopeh nadomestila dozdajšnja državna svetnica Elena Zavadlav Ušaj, rojena 20. oktobra 1971, ki je na volitvah nastopila v enem od kranjskih volilnih okrajev. Prejela je 1597 glasov volivcev oz. 8,19 odstotka, s čimer se je uvrstila na drugo mesto med kandidati Demokratov v volilni enoti Kranj. Poslansko funkcijo je že opravljala med letoma 2020 in 2022, takrat v poslanski skupini SDS-a. Po izobrazbi je magistrica znanosti s področja javne uprave, je tudi generalna sekretarka stranke Demokrati. Anžeta Logarja. Levstik Šega bi sicer morala glede na volilni izid naslediti Mihael Zupančič, ki pa je postal minister za pravosodje, zato je danes namesto nje v poslanske klopi sedla Cajhen. Cajhen, ki je bila rojena 4. junija 1987, je na volitvah kandidirala v Domžalah. Prejela je 1256 glasov volivcev oz. 7,25 odstotka, s čimer se je uvrstila na tretje mesto med kandidati Demokratov v volilni enoti Ljubljana Bežigrad. Je samostojna podjetnica, modna oblikovalka slamnikov in nosilka nesnovne kulturne dediščine slamnikarstva na Domžalskem. Potrdili tudi spremembe sestave v nekaterih delovnih telesih DZ-ja Poslanci so na seji soglasno potrdili tudi spremembe sestave v nekaterih delovnih telesih DZ-ja. Za predsednico ustavne komisije DZ-ja so imenovali poslanko Svobode Tamaro Kozlovič, za podpredsednici pa Lucijo Tacer Perlin (Svoboda) in Anjo Bah Žibert (SDS). Podpredsedniška mesta pa so dodelili tudi nekaterim poslancem, ki so v poslanskih klopeh nadomestili ministre nove vlade. V odboru DZ-ja za finance so za podpredsednika imenovali poslanca SDS-a Luko Simoniča, v odboru DZ-ja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost pa so za podpredsednika imenovali poslanca NSi-ja, SLS-a in Fokusa Janeza Bejo. V komisiji DZ-ja za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu pa so razrešili podpredsednico Ivo Dimic iz vrst NSi-ja, SLS-a in Fokusa, na podpredsedniškem mestu v odboru jo bo nadomestil poslanski kolega Andrej Černigoj.

  language

  slv

  published at

  2026-06-15T14:47:08

  source

  RTV Slovenija

  title

  Poslanci potrdili spremembe zakona o lokalnih volitvah, opozicija omenja ustavno presojo

  url

  https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-spremembe-zakona-o-lokalnih-volitvah-opozicija-omenja-ustavno-presojo/785348

• article order

  1

  body

  DZ na izredni seji obravnava predlog sprememb zakona o lokalnih volitvah, ki so ga predlagali poslanci SDS, NSi, SLS in Fokus ter Resnice. Predlog vključuje odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah, čemur nasprotujejo v Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni. Slednji že omenjajo ustavno presojo. Predlagane spremembe, ki jih DZ obravnava po skrajšanem postopku, prinašajo še eno rešitev, in sicer se z njimi omogoča, da občine za volitve v organe ožjih delov občin, torej krajevne, vaške in četrtne skupnosti, oblikujejo več volilnih enot, in ne zgolj eno, kot so s spremembo zakona določili v letu 2024. Predlagatelji opozarjajo, da imajo s tem prednost mestna in urbana območja, medtem ko manjša naselja in manj poseljena območja izgubljajo pomen, saj imajo kandidati s teh območij manj možnosti za izvolitev. S predlagano spremembo želijo tako prispevati tudi k bolj enakomernemu razvoju občine. Ob tem poudarjajo, da gre zgolj za možnost, občine se lahko same odločijo, ali jo bodo izkoristile, večjega posega v volilni proces pa spremembe ne pomenijo, saj lahko občine sledijo temu, kar so že imele vzpostavljeno pred spremembo v letu 2024. Glede druge spremembe - odvzema volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah - je Andrej Kosi (SDS) v imenu predlagateljev pojasnil, da ustava govori, da imajo volilno pravico slovenski državljani, za tujce pa zakon lahko določi, pod katerimi pogoji in v katerih primerih imajo volilno pravico. Po njegovih besedah smo tudi "priča številnim problemom fiktivnih prijav" in se velikokrat zgodi, da imajo volilno pravico tujci, ki sploh ne živijo v lokalni skupnosti. Kot je dejal Anton Šturbej, v poslanski skupini SDS menijo, da je pravica odločati o sestavi občinskih svetov in županih ter razvoju lokalnih skupnosti neločljivo povezana s slovenskim državljanstvom. Poudaril je, da ne gre za izključevanje ali diskriminacijo in da imajo državljani tretjih držav v Sloveniji zagotovljene številne pravice in tudi možnost pridobitve slovenskega državljanstva. V tem primeru pa pridobijo tudi vse politične pravice. Tudi Srečko Ocvirk je v predstavitvi stališča poslanske skupine NSi, SLS in Fokus izpostavil, da bi po predlogu državljani tretjih držav volilno pravico pridobili na podlagi pridobitve državljanstva, ki ga imajo možnost pridobiti po desetih letih bivanja. V Resnici pa po besedah Nedeljka Todorovića med drugim menijo, da se s predlagano rešitvijo "zmanjšuje tudi možnost, da bi se pred lokalnimi volitvami z določenimi skupinami ljudi lahko politično taktiziralo posebej v manjših občinah, kjer lahko že manjše število glasov vpliva na rezultat". Po drugi strani v poslanskih skupinah Gibanje Svoboda, SD ter Levica in Vesna predlogu nasprotujejo. Opozarjali so, da gre za ljudi, ki v Sloveniji zakonito živijo in delajo vsaj pet let, lahko tudi več, plačujejo davke, vzgajajo otroke ter sodelujejo v lokalnem okolju. Kot so izpostavljali, predlagatelji za poseg niso podali nobene resne utemeljitve ali navedli težav, ki bi se pokazale v skoraj četrt stoletja, kolikor takšna ureditev velja. Predlagateljem so očitali ustvarjanje delitev, v predlogu pa vidijo tudi nevaren precedens zniževanja političnih človekovih pravic. Sporočilo je, "da so nekateri ljudje dovolj dobri, da zdravijo naše otroke, da skrbijo za naše starejše, da gradijo naše avtoceste - zdaj samo še ponoči -, da poučujejo na univerzah, vodijo raziskovalne projekte, plačujejo davke, niso pa dovolj dobri, da bi soodločali o kraju, v katerem živijo," je naštela Janja Sluga (Gibanje Svoboda). Kot je dejala Nataša Sukič (Levica, Vesna), lahko ostanejo delovna sila, davkoplačevalci, ne smejo pa biti več politični subjekti. Napovedala je, da bodo v Levici in Vesni poskrbeli, da gre zakon, ko bo sprejet, v ustavno presojo. Gre za odmik od politike vključevanja, je poudarila Andreja Katič (SD). V predstavitvi stališča poslanske skupine SD pa je kot problematično izpostavila tudi, da se spremembe sprejemajo nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami ter da tudi Beneška komisija poudarja, da se temeljnih elementov volilnega sistema ne spreminja tik pred volitvami. Poslanska skupina Demokrati stališča ni predstavila.

  language

  slv

  published at

  2026-06-15T11:27:48

  source

  24ur

  title

  DZ razpravlja o odvzemu volilne pravice državljanom tretjih držav

  url

  https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-razpravlja-o-odvzemu-volilne-pravice-drzavljanom-tretjih-drzav.html

• article order

  10

  body

  Poslanke in poslanci danes odločajo o noveli zakona o lokalnih volitvah. Ta prinaša dve ključni spremembi, in sicer odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah, druga sprememba pa bi znova omogočila, da se za volitve v organe ožjih delov občin (krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti) oblikuje več volilnih enot in ne zgolj ena. Pereča je predvsem prva, ki bo prišla v veljavo še pred prihajajočimi lokalnimi volitvami novembra. Zakon se v Državnem zboru obravnava po skrajšanem postopku. Začel bo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu, lokalne volitve pa bodo razpisane julija. Predlagatelji (SDS, NSi, SLS, Fokus in Resnica) so skrajšan postopek pojasnili v zahtevi za izredno sejo DZ. "Vsakršno odlašanje s sprejemanjem zakonodaje bi povzročilo nesorazmerno časovno stisko (vacatio legis), kar bi lokalnim skupnostim onemogočilo pravočasno izvedbo zakonitih postopkov." Poslanec SDS Andrej Kosi je na seji povedal, da bodo predlagane spremembe zakona o lokalnih volitvah občinam dale več avtonomije pri odločanju o organizaciji volilnih enot. Glede ukinjanja pravice tujcev, državljanov tretjih držav, da se udeležijo lokalnih volitev, pa je povedal, da ustava v 43. členu določa, da imajo volilno pravico polnoletne državljanke in državljani, zakon pa lahko določi, pod katerimi pogoji in v katerih primerih lahko volijo tudi tujci. "V Sloveniji smo priča številnim problemom fiktivnih prijav. V lanskem letu je bilo kakšnih 1500 primerov kršitev te zakonodaje. Velikokrat se zgodi, da tujci, ki sploh ne živijo v lokalni skupnosti, potem imajo volilno pravico," je povedal Kosi. Nedeljko Todorović iz poslanske skupine Resnica je povedal, da spremembe zakonodaje niso uperjene proti tujcem, pač pa gre za "vprašanje, kako obvarovati poštenost, preglednost in zaupanje v volitve. Volilna pravica je ena najpomembnejših političnih pravic. Zato mora biti urejena jasno in odgovorno. Na lokalnih volitvah se odloča o občinskem proračunu, prostoru, vrtcih, cestah, komunalni infrastrukturi in razvoju kraja. Zato je razumno, da o tem odločajo državljani Republike Slovenije in državljani EU, ki imajo to pravico po evropskem pravnem redu. Pri državljanih tretjih držav takšne obveznosti ni." Anton Šturbej (SDS) je povedal: "Prva sprememba naslavlja vprašanje pravične zastopanosti vseh delov lokalne skupnosti. Leta 2024 je bila sprejeta ureditev, po kateri se člani svetov krajevnih skupnosti, vaških in četrtnih skupnosti volijo v eni sami volilni enoti. Posledica takšne ureditve je, da imajo gosteje poseljena območja izrazito prednost pred manjšimi naselji in podeželskimi deli skupnosti [...] druga sprememba se nanaša na volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Trenutna ureditev omogoča, da na lokalnih volitvah poleg slovenskih državljanov in državljanov članic EU volijo tudi državljani tretjih držav, če imajo v Sloveniji stalno prebivališče." "V SDS menimo, da je pravica odločati o sestavi občinskih svetov, o županih in o razvoju lokalne skupnosti neločljivo povezana s slovenskim državljanstvom. Volilna pravica ni zgolj administrativna pravica, temveč izraz pripadnosti politični skupnosti," je povedal. Stališče poslanske skupine NSi, SLS in Fokus je predstavil Srečko Ocvirk. "Sprememba pomeni izenačitev volilne pravice na državni in lokalni ravni. To pomeni, da v lokalni skupnosti ne bi več volili vsi tisti, ki imajo zgolj stalno prebivališče, temveč državljani Republike Slovenije." V opoziciji predlogu sprememb zakona nasprotujejo.

  language

  slv

  published at

  2026-06-15T11:06:44

  source

  Nova24TV

  title

  V koaliciji opozarjajo na zlorabe fiktivnih prijav tujcev, ki lahko volijo

  url

  https://nova24tv.si/v-koaliciji-opozarjajo-na-zlorabe-fiktivnih-prijav-tujcev-ki-lahko-volijo/

• article order

  8

  body

  DZ na izredni seji obravnava predlog sprememb zakona o lokalnih volitvah, ki so ga predlagali poslanci SDS, NSi, SLS in Fokus ter Resnice. Predlog vključuje odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah, čemur nasprotujejo v Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni. Slednji že omenjajo ustavno presojo. Glede spremembe zakona o lokalnih volitvah - odvzema volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah - je Andrej Kosi (SDS) v imenu predlagateljev pojasnil, da ustava govori, da imajo volilno pravico slovenski državljani, za tujce pa zakon lahko določi, pod katerimi pogoji in v katerih primerih imajo volilno pravico. Po njegovih besedah smo tudi "priča številnim problemom fiktivnih prijav" in se velikokrat zgodi, da imajo volilno pravico tujci, ki sploh ne živijo v lokalni skupnosti.

  language

  slv

  published at

  2026-06-15T11:44:29

  source

  N1

  title

  Opozicija ostro proti spremembam zakona o lokalnih volitvah, Levica o ustavni presoji

  url

  https://n1info.si/novice/slovenija/opozicija-ostro-proti-spremembam-zakona-o-lokalnih-volitvah-levica-o-ustavni-presoji/

• article order

  14

  body

  Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Tujci iz tako imenovanih tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje so lahko v Republiki Sloveniji glasovali na lokalnih volitvah. Tako je do včeraj določal zakon o lokalnih volitvah, poslej pa ne več. Politična večina je volilni zakon s 47 glasovi za in 32 proti spremenila, in to manj kot pol leta pred lokalnimi volitvami 2026. Zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci, piše v slovenski ustavi. To je zakonodajalec naredil leta 2002 in do "oktroirane" novele zakona, ki so jo še pred izvolitvijo nove vlade predlagali v SDS, NSi in Resnici, zdaj pa po hitrem postopku sprejeli, to sploh ni bila tema. "Pred nami ni neka nedolžna tehnična spremembica volilne zakonodaje, pred nami je politična odločitev o tem, kdo sme biti del skupnosti in kdo ne ... Lahko ostanejo delovna sila, lahko ostanejo davkoplačevalci, lahko ostanejo prebivalci. Ne smejo pa biti več politični subjekti," je pred glasovanjem v DZ brez uspeha opozarjala poslanka Nataša Sukič (Levica in Vesna) in napovedala ustavno presojo. Povolilna politična večina volilno pravico enači z državljanstvom. Tudi na lokalnih volitvah. Češ če nisi slovenski državljan, ne pričakuj volilne pravice. Tistih tujcev, ki so torej zdaj izpadli, je po neuradnih podatkih okoli 100 tisoč, na zadnjih lokalnih volitvah jih je glasovalo okoli 7500. Logika tistih, ki so v državnem zboru pritisnili tipko za novelo, je, da niso posegli v ustavo, spremenili so (le) zakon. No, ni tako preprosto. Če bi zdaj volilno pravico tujcev država urejala prvič, bi navajanje, da je tujci tudi v (vseh) drugih državah nimajo, morda lahko uporabila, za Večer pravi ustavni pravnik in nekdanji član Beneške komisije iz Slovenije, bivši ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič. Zdaj pa je državni zbor odvzel pravico, ki je do včeraj obstajala, in to kar volilno pravico, ne da bi bil odvzem kakorkoli pravno razložil. To pa, ne glede na vsebino razlogov, pomeni nesorazmerni in samovoljni poseg, poudarja Ribičič. "Slovenska ustava volilno pravico načeloma veže na državljanstvo, torej oblast ima ljudstvo (državljanke in državljani, ki imajo splošno in enako volilno pravico). Izjeme za nedržavljane (npr. državljane držav članic EU na lokalnih volitvah) izhajajo predvsem iz prava EU. Za državljane tretjih držav (ne-EU) pa volilna pravica na lokalnih volitvah ni ustavno zagotovljena in tudi ni ustavna pravica. Posledično jo zakonodajalec lahko podeli ali odvzame, vendar ne na arbitraren način," pa pravi dr. Nejc Brezovar, predstojnik Katedre za upravno-pravno področje na Fakulteti za upravo, strokovnjak za (lokalno) volilno pravo. Črtana je pridobljena pravica zgolj določene skupine prebivalcev Zakonodajalec torej tudi po njegovem ni popolnoma svoboden in mora upoštevati načelo enakosti pred zakonom. Rečeno enostavneje: razlikovanje mora biti razumno utemeljeno. Čeprav Brezovar ocenjuje, da volilna pravica tujcev iz tako imenovanih tretjih držav ni pridobljena pravica v strogem ustavnopravnem smislu in je po njegovem črtanje volilne pravice za državljane tretjih držav na lokalnih volitvah v Sloveniji "praviloma ustavno dopustno in spada v polje zakonodajne presoje", mora zakonodajalec spoštovati načelo enakosti, prepoved arbitrarnega ravnanja in načelo zaupanja v pravo. Ker ustava te pravice tujcem po Brezovarjevem mnenju ne zagotavlja, njena odprava ne bi bila nujno protiustavna - če je urejena z zakonom in brez diskriminacije. "Pravica tujca, da bo lahko v prihodnje volil, je prej legitimno pričakovanje kot pridobljena pravica. Lokalna samouprava ni isto kot državna oblast, saj država temelji na izvrševanju suverenosti, občine pa predvsem skrbijo za urejanje lokalnih javnih zadev (življenjskega okolja)," pravi. O (ne)zvezi med prebivalcem tujcem s stalnim prebivališčem in slovenskim državljanstvom pa, da v lokalnem okolju državljanstvo ne igra tako pomembne vloge, bolj pomembna je dejanska povezanost posameznika z lokalnim okoljem. "Ker se odločitve lokalnih oblasti dotikajo vseh, ki živijo v določenem lokalnem okolju, naj ima vsak, ki tam živi, možnost sodelovanja. Tudi tujci plačujejo davke, uporabljajo javno infrastrukturo in so del lokalne skupnosti. Zato obstaja demokratični argument, da naj imajo tudi politični glas na lokalni ravni." Tako Brezovar. Spreminjanje volilne zakonodaje pol leta pred novimi lokalnimi volitvami? "Sicer ne poznamo absolutne prepovedi, obstaja pa več načel, ki jih je treba spoštovati pri posegih v volilne postopke, npr. načelo stabilnosti volilnega prava in načelo pravne države. Slovenska ustava sama po sebi ne določa roka, po katerem zakonodajalec ne bi smel več spreminjati volilne zakonodaje pred volitvami. Če je sprememba na primer prepozna ali bistveno spremeni pravila igre, pa lahko pomeni protiustavni poseg, saj se kandidati in volivci nimajo časa prilagoditi, obstaja pa tudi tveganje manipulacije pravil zaradi politične koristi," odgovarja Brezovar in opozori na kodeks dobrih praks v volilnih zadevah (Beneška komisija Sveta Evrope), ki priporoča, da se bistveni elementi volilnega sistema ne spreminjajo manj kot eno leto pred volitvami. Sem pa, pravi, vsekakor sodijo pogoji za kandidaturo ali aktivna volilna pravica, torej sprememba volilnega telesa. Tovrstne standarde pogosto upošteva tudi ustavno sodišče, poudarja. "Spreminjanje volilne zakonodaje manj kot pol leta pred lokalnimi volitvami ni avtomatično neustavno, je pa ustavno zelo občutljivo in lahko postane sporno, če se s spremembami posega v samo jedro volilne pravice ali pravila tekmovanja ter krši zaupanje v pravo." Črtanje volilne pravice določeni skupini (v tem primeru tujcem s stalnim prebivališčem v občini) tik pred volitvami bi bilo ustavno problematičen poseg, in sicer ne toliko zaradi pridobljene pravice, temveč zaradi nenadne spremembe volilnega telesa, kršitve načela stabilnosti in potencialne diskriminacije. Pol leta pred volitvami je že območje povečane ustavnosodne previdnosti, kjer mora zakonodajalec posebej prepričljivo utemeljiti, zakaj je sprememba nujna, da ne posega v jedro volilne pravice in ne spodkopava poštenosti volilnega procesa," je Brezovar za Večer povedal, tik preden so v DZ pritisnili na tipke in tujcem zunaj EU v Republiki Sloveniji pravico udeležbe na lokalnih volitvah črtali. "Glede na situacijo pri nas lahko verjetno pričakujemo kritiko Beneške komisije," je ocenil.

  language

  slv

  published at

  2026-06-16T03:11:45

  source

  Večer

  title

  Večina v DZ: Če nima državljanstva, nima kaj voliti. Ustavni pravnik: Nesorazmerni in samovoljni poseg politike!

  url

  https://vecer.com/slovenija/vecina-v-dz-ce-nima-drzavljanstva-nima-kaj-voliti-ustavni-pravnik-nesorazmerni-in-samovoljni-poseg-politike-10418253

• article order

  2

  body

  Slednji že omenjajo ustavno presojo zaradi odvzema volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah, kar je sicer absurd, saj ustava o tem nikjer ne govori. Navsezadnje Slovenci, ki imajo stalna bivališča v tujini, nimajo pa državljanstva teh držav, v njih ne morejo voliti. Tudi na lokalnih volitvah ne. Spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki jih je DZ sprejel po skrajšanem postopku, prinašajo dve spremembi. Prva je odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Druga je vrnitev možnosti, da občine za volitve v organe ožjih delov občin, torej krajevne, vaške in četrtne skupnosti, oblikuje več volilnih enot in ne zgolj ene, kot je v letu 2024 določila sprememba zakona. Predlagatelji so v razpravi opozarjali na pomen sprememb pri volitvah v organe ožjih delov občin. Izpostavljali so, da imajo po spremembi leta 2024 prednost večja in bolj poseljena območja, medtem ko manjša naselja in manj poseljena območja izgubljajo pomen, saj imajo kandidati s teh območij manj možnosti za izvolitev. V opozicijskih Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni so po drugi strani nasprotovali predvsem odvzemu volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. Opozarjali so, da se državljanom tretjih držav brez argumentov jemlje politična pravica, ki so jo imeli od leta 2002. Poudarjali so, da gre za ljudi, ki v Sloveniji živijo najmanj pet let, tu plačujejo davke in prispevajo k delovanju družbe. Sporočilo je, "da so nekateri ljudje dovolj dobri, da zdravijo naše otroke, da skrbijo za naše starejše, da gradijo naše avtoceste - zdaj samo še ponoči -, da poučujejo na univerzah, vodijo raziskovalne projekte, plačujejo davke, niso pa dovolj dobri, da bi soodločali o kraju, v katerem živijo," je v predstavitvi stališča poslanske skupine Svoboda naštela Janja Sluga. Ljudem, ki prihajajo na različna delovna mesta v državi, s tem sporočamo, da pri nas niso zaželeni, enakovredni, da niso dobrodošli, je menil Borut Sajovic (Svoboda). Kot je dejala Nataša Sukič (Levica, Vesna), lahko ostanejo delovna sila, davkoplačevalci, ne smejo pa biti več politični subjekti. Napovedala je, da bodo v Levici in Vesni poskrbeli, da gre zakon, ko bo sprejet, v ustavno presojo. V omenjenih treh opozicijskih strankah so kritični tudi, ker se zakon sprejema nekaj mesecev pred volitvami. V predlogu pa vidijo nevaren precedens zniževanja političnih človekovih pravic. Ko enkrat sprejmemo logiko, da lahko nekaterim ljudem odvzamemo glas, ker "niso pravi, niso del večine, avtohtoni", stopimo na zelo nevarno pot, je opozorila Jana Jerman (Svoboda). Njena strankarska kolegica Sandra Gazinkovski pa je ugotavljala, da so bili najprej "na udaru nevladniki, potem sindikati, danes tujci". Kot je v imenu predlagateljev pojasnil Andrej Kosi (SDS), ustava govori, da imajo volilno pravico slovenski državljani, za tujce pa zakon lahko določi, pod katerimi pogoji in v katerih primerih imajo volilno pravico. Predlagatelji menijo, da bi morala biti volilna pravica na lokalni ravni vezana na državljanstvo. Anton Šturbej je v predstavitvi stališča poslanske skupine SDS poudaril, da ne gre za izključevanje ali diskriminacijo in da imajo državljani tretjih držav v Sloveniji zagotovljene številne pravice in po desetih letih bivanja tudi možnost pridobitve slovenskega državljanstva. V tem primeru pa pridobijo tudi vse politične pravice. V razpravi so opozarjali, da državljani tretjih držav nimajo volilne pravice v večini držav EU, denimo tudi Nemčiji. Prav tako Slovenci, ki živijo v državah nekdanje Jugoslavije izven EU, tam nimajo volilne pravice na lokalnih volitvah. Kot je dejal Kosi, smo tudi priča fiktivnim prijavam prebivališča in se velikokrat zgodi, da imajo volilno pravico tujci, ki sploh ne živijo v lokalni skupnosti. Po besedah predsednika DZ Zorana Stevanovića (Resnica) pa je priseljevanje v določene občine tako množično, da ga lokalno okolje ne more več absorbirati in prihaja do velikih težav, določeni župani pa to dopuščajo izključno zato, ker jim predstavljajo "stabilno volilno telo". Strankam prejšnje vlade so v SDS ter NSi, SLS in Fokus očitali tudi neustrezen odnos do podeželja v prejšnjem mandatu. "Fajn" bi bilo, da bi najprej poskrbeli za svoje, za Slovenke in Slovence, za podeželje, je poudaril Janez Beja (NSi, SLS, Fokus) in kot pomembno izpostavil, da se tudi ljudem iz odročnih krajev omogoči, da so izvoljeni v svete ožjih delov občin. "Manjšim krajem, zaselkom ste leta 2024 ubili demokracijo, danes jim jo vračamo. Toliko o tem, kdo ubija demokracijo," pa je na kritike odgovoril Tomaž Lisec (SDS).

  language

  slv

  published at

  2026-06-15T15:56:36

  source

  Tednik Demokracija

  title

  Sprememba zakona o lokalnih volitvah s strani DZ potrjena: tujci ne bodo smeli več voliti, levičarji pa napovedujejo ustavno presojo

  url

  https://demokracija.si/fokus/sprememba-zakona-o-lokalnih-volitvah-s-strani-dz-potrjena-tujci-ne-bodo-smeli-vec-voliti-levicarji-pa-napovedujejo-ustavno-presojo/

• article order

  13

  body

  Poslanke in poslanci so danes s 47 glasovi za in 32 glasovi proti potrdili spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki so jih predlagali v SDS, trojčku okoli NSi in Resni.ci. Večurna parlamentarna razprava o zakonu, ki državljanom tretjih držav ukinja pravico voliti člane občinskih svetov in županov na lokalnih volitvah, je prinesla dokaj ostro izmenjavo mnenj med poslanci (oziroma predvsem poslankami) Svobode in SDS. V Levici so napovedali izpodbijanje zakona na ustavnem sodišču. Dve pomembni spremembi Novela prinaša dve pomembni spremembi. Prva je ponovna uvedba možnosti oblikovanja več volilnih enot znotraj posameznih krajevnih skupnosti in mestnih četrti, s čimer se vrača ureditev, ki je veljala pred spremembo zakonodaje novembra 2024. Občine so namreč ob ukinitvi volilnih enot opozarjale na nevarnost zmanjšane zastopanosti manjših in bolj oddaljenih naselij. Druga sprememba pa ukinja aktivno volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. To pomeni, da ti ne bi več mogli voliti članov občinskih svetov in županov. Volilna pravica bi ostala zagotovljena slovenskim državljanom ter državljanom držav članic Evropske unije. Predlog je, podobno kot že na pristojnem parlamentarnem odboru, naletel na ostre kritike iz vrst opozicije. Besedni spopad v večurni razpravi je tako povečini potekal med poslankami in poslanci Svobode na eni in SDS na drugi strani. Res motijo državljani bivše Jugoslavije? Tereza Novak je med drugim opozorila, da človekove pravice ne smejo biti odvisne od tega, kdo je trenutno na oblasti. Demokracija je po njenih besedah preizkus, kako ravnamo z ljudmi, ki so drugačni od nas. Pravice, ki jih danes odvzamemo drugim, bo nekoč nekdo vzel nam, je dejala. Lucija Tacer iz iste poslanske skupine je med drugim spomnila na opozorilo predsednice kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope Gunn Marit Helgesen, ki je izrazila zaskrbljenost zaradi predlaganih sprememb, ki bi po njeni oceni lahko odprle resna vprašanja glede načela stabilnosti volilne zakonodaje. Poslanka je zato pozvala, naj se takšne spremembe ne uveljavljajo nekaj mesecev pred volitvami. Ta desna vlada je v zelo kratkem času pokazala, da gre za izrazito desno, izključujočo koalicijo, je bila še ostrejša Sandra Gazinkovski iz iste stranke. Po njenih besedah gledamo politiko izključevanja in ustvarjanja razlik, zato ni presenetljivo, da je predlagala prav takšen zakon, je dejala. Pri tem koalicijo, kot je dodala poslanka Levice Asta Vrečko, pravzaprav motijo edino državljani bivše Jugoslavije. Njena poslanska kolegica Nataša Sukič je napovedala izpodbijanje zakona na ustavnem sodišču. Ustava ne dodeljuje volilne pravice tujcem "Pokažite mi en člen iz ustave, ki govori o tem, da bi državljani tretjih držav v Sloveniji morali imeti volilno pravico," je poslankam Svobode odgovoril Andrej Poglajen iz SDS. Ustava po njegovih besedah govori o tem, da imajo volilno pravico slovenske državljanke in državljani, medtem ko zakon zgolj dopušča možnost, da se dodeli tudi tujcem. Poudaril je, da med letoma 1991 in 2002 v Sloveniji tujci niso imeli pravice voliti na lokalnih volitvah, pa takrat to ni bilo sporno. Med drugim je sogovornike v parlamentu tudi spomnil, da ne Hrvaška ne BiH ne Srbija in ne Severna Makedonija ne dopuščajo, da bi tujci imeli volilno pravico. Enako velja za mnoge države EU. Povsem onemogočena je v 12 državah članicah, tudi v večini drugih je precej omejena. Tendence zmanjševanja pomena državljanstva Po besedah Anje Bah Žibret pa gre v ozadju pravzaprav za tendenco, s kateri nekateri skušajo zmanjševati pomen državljanstva. Razprava z druge strani parlamentarne dvorane se je namreč vrtela zgolj o tem, kaj je pomembno za tujce, ne pa tudi o tem, kaj je pomembno za državljane Slovenije. "Slovenija ni nastala zato, da bi bila zgolj neko geografsko območje na zemljevidu, ampak, da bomo mi, državljanke in državljani, uresničevali in poskrbeli za našo skupno prihodnost," je poudarila. Argumentom koalicije je pritrdil predsednik Resni.ce in državnega zbora Zoran Stevanović. Pravico do lokalnih volitev je po njegovih besedah treba povezati s pravico do priseljevanja. V določenih občinah je namreč migracijski pritisk tako močan, da ga lokalno okolje ne more več absorbirati. Težave so v šolah, kjer prevajajo pouk, upravnih enotah, pa v zdravstvenih domovih in različnih uradih. Rast stalno prebivajočih in getoizacija v Kranju Spomnil je še, da je leta 2018 na lokalnih volitvah v kranjski občini zmagala lista Zoran za Kranj, torej njegova lista, in sicer z 12 odstotki vseh glasov. Danes je po njegovih besedah v mestu, ki šteje 38.000 ljudi, po nekaterih podatkih prijavljenih že 10.000 stalno prijavljenih državljanov tretjih držav. Od leta 2018 do leta 2022 je bilo podeljenih ali podaljšanih 8600 stalnih prebivališč. Od takrat naprej podatka ni, čeprav je po njegovih besedah jasno, da število "rapidno raste". Njihova pravica do sodelovanja na lokalnih volitvah po besedah Stevanovića povzroča številne težave, tudi getoizacijo. Obenem pa ni prav, se denimo državljane Kosova, ki živijo v Kranju, izkorišča za to, da nekdo pride na oblast, je povedal šef stranke Resni.ca. Luka Simonič iz SDS in Andrej Černigoj iz NSi pa sta med drugim izpostavila tudi določbo, ki ponovno uvaja možnosti oblikovanja več volilnih enot znotraj posameznih krajevnih skupnosti in mestnih četrti, kar je toliko pomembneje zlasti za ljudi s podeželja. "Občine, krajevne in vaške skupnosti se bodo lahko same odločile," je poudaril Černigoj in spomnil, da jim je prejšnja vlada s spremembo zakona leta 2024 odvzele. V poslanske klopi novi poslanki Demokratov Na današnji seji DZ so sicer poslanke in poslanci potrdili še mandata nadomestnima poslankama Eleni Zavladav Ušaj in Ani Cajhen, ki sta v poslanskih klopeh nadomestili Teo Košir in Barbaro Levstik Šega. Koširjeva je bila namreč imenovana za državno sekretarka na ministrstvu za zdravje, Levstik Šegova pa za državno sekretarko na ministrstvu za pravosodje. Elena Zavladav Ušaj je na letošnjih volitvah nastopila v enem kranjskih volilnih okrajev, kjer je prejela 1597 glasov oziroma 8,19 odstotka. S tem se je uvrstila na drugo mesto med kandidati Demokratov v kranjski volilni enoti. Rojena je bila 1971, poslanka pa je bila že med letoma 2020 in 2022, tedaj v poslanski skupini SDS. Je ministrica znanosti s področja javne uprave. Barbaro Levstik Šega bi na volitvah glede na izid volitev sicer moral nadomestiti Mihael Zupančič, ki pa je postal minister za pravosodje. Zato je danes v poslanske skupi sedla Ana Cajhen. Kandidirala je v Domžalah, prejela 1256 glasov oziroma 7,25 odstotka glasov ter se uvrstila na tretje mesto med kandidati med kandidati Demokratov v volilni enoti Ljubljana Bežigrad. Leta 1987 rojena poslanka je sicer samostojna podjetnica.

  language

  slv

  published at

  2026-06-15T14:51:33

  source

  Domovina

  title

  Državljani tretjih držav jeseni ne bodo volili županov

  url

  https://www.domovina.je/drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-ne-bodo-volili

• article order

  16

  body

  Volilna pravica je po novem na lokalni ravni vezana na državljanstvo in nič več samo na stalno prebivališče. Po sprejetju sprememb zakona o lokalnih volitvah, s katerimi državljani tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in stalnim prebivališčem v Sloveniji izgubljajo volilno pravico na lokalnih volitvah, se je na omrežju X razvnela burna razprava. V ospredju je odziv ministra za izobraževanje, znanost in mladino Boruta Rončevića, ki se je odzval na zapis predsednice Levice Aste Vrečko. Vrečko je spremembe zakona označila za enega najhujših posegov v demokracijo v zgodovini Slovenije. Zapisala je, da naj bi "skrajno desna koalicija na čelu s SDS" dober teden po oblikovanju vlade vzela volilno pravico na lokalnih volitvah ljudem iz tako imenovanih tretjih držav. "To so naši sosedi, znanci, prijatelji, zdravniki, čistilke, učitelji, gradbinci, delavci v domovih za starejše, inženirji, raziskovalci, sorodniki, sodelavci, starši sošolcev naših otrok. Ljudje, ki že leta in leta živijo v Sloveniji, soustvarjajo našo skupnost in tukaj plačujejo davke," je zapisala Vrečko. Ob tem je dodala, da gre za ljudi, s katerimi si delimo naselja, kraje in mesta, ter za ljudi, ki so se v Slovenijo preselili iz Brazilije, Argentine, Japonske, Srbije, Mehike, ZDA in drugih držav. "Vsem tem želijo vzeti volilno pravico, ki obstaja že 25 let in to pol leta pred lokalnimi volitvami. Gledamo enega najbolj grobih posegov v demokracijo v zgodovini Slovenije. Kaj sledi? Kdo bo naslednji?" Rončević: Moja soproga je s Tajske in nima potrebe po volilni pravici v Sloveniji Na njen zapis se je odzval minister Rončević. V svoji objavi je izhajal tudi iz osebne izkušnje. Zapisal je: "Ponovno. Moja soproga je iz Tajske in nima popolnoma nobene potrebe po volilni pravici v Sloveniji." Nadaljeval je, da je pred nastopom ministrske funkcije skoraj polovico časa preživel na Tajskem, kjer ima družina drugi dom. "Nimam popolnoma nobene po volilni pravici na Tajskem," je dodal. Minister je ob tem navedel, da je daljša obdobja preživel tudi v Veliki Britaniji, ZDA, na Hrvaškem, Irskem, Danskem in v Rusiji. Po njegovem mnenju Slovenija s prišleki ravna dobro. "Iz lastnih izkušenj vam lahko povem, da Slovenija s prišleki ravna zelo lepo. V Sloveniji pa naj voljo slovenski državljani," je zapisal Rončević, ki ima s soprogo v Sloveniji živečo hčerko. Pod ministrovo objavo so se hitro zvrstili številni komentarji. Del uporabnikov mu je pritrdil in zapisal, da bi morala biti volilna pravica vezana na državljanstvo. Eden od njih je ocenil: "To je rešilna bilka za skrajno levico, da tujerodni v Sloveniji iz balkanskih držav, brez državljanstva, lahko vplivajo na lokalne volitve." Drugi so bili do ministra precej bolj kritični. Nekateri so mu očitali, da govori v imenu svoje soproge, namesto da bi se o tem, ali si želi volilne pravice v Sloveniji, izrekla sama. Pojavili so se tudi očitki, da minister kot šolski resor uporablja napačen predlog, saj je zapisal, da je njegova soproga "iz Tajske", ne "s Tajske". In še: "Skrajno nesramno, seksistično in šovinistično je, da govoriš za tvojo ženo. Če bi ona napisala post ne rečemo, ampak da si minister privošči zapis v imenu njegove žene je nesprejemljivo za 21. stoletje. Vam bo Ustavno sodišče povedalo, da ne morete ukiniti volilne pravice!" Na drugi strani so zagovorniki sprememb poudarjali, da številne evropske države poznajo strožja pravila in lahko na lokalnih volitvah volijo le državljani, torej, ljudje, ki imajo državljanstvo. Poslanec Aleš Hojs je zapisal, da se veliko govori o delavcih, ki živijo in delajo v Sloveniji, manj pa o tem, "da lahko njihovi družinski člani po le dveh letih bivanja pridobijo volilno pravico na lokalnih volitvah, čeprav niso vključeni v trg dela". Dodal je: "Številne evropske države imajo bistveno strožja pravila. Volilna pravica je tesno povezana z državljanstvom in dejansko vpetostjo v družbo." Ostro pa so se odzvali tudi v Levici. Nataša Sukič je spremembe označila za "politični izbris občanov in občank tretjih držav s stalnim bivališčem v RS". Zapisala je, da ljudje s stalnim prebivališčem v Sloveniji "lahko ostanejo delovna sila, lahko ostanejo davkoplačevalci, lahko ostanejo prebivalci, ne smejo pa biti več politični subjekti". Sukičeva je ob tem opozorila, da volilna pravica tujcev s stalnim prebivališčem na lokalnih volitvah obstaja že od leta 2002. Po njenih navedbah je na zadnjih lokalnih volitvah glasovalo približno 7500 tujcev iz tretjih držav v celotni Sloveniji. "Število, ki nikakor ne more pojasniti te politične obsedenosti. Lahko pa pojasni nekaj drugega. Potrebo po ustvarjanju delitev," je zapisala. Kako je v tujini? Z novelo zakona so tujci s stalnim prebivališčem v Sloveniji izgubili volilno pravico na lokalnih volitvah. Dovoljenje za stalno prebivanje se sicer praviloma izda po petih letih zakonitega prebivanja v Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. Po novem pa bodo lahko državljani tretjih držav na lokalnih volitvah glasovali šele, ko bodo pridobili slovensko državljanstvo. To pomeni precej daljšo pot do volilne pravice. Slovensko državljanstvo je z naturalizacijo praviloma mogoče pridobiti po najmanj desetih letih dejanskega prebivanja v Sloveniji, pri čemer mora oseba zadnjih pet let pred vložitvijo prošnje v Sloveniji živeti neprekinjeno. Kot je razvidno iz uradnih podatkov evropskih držav, so pogoji za pridobitev državljanstva po Evropi različni. V Franciji in Nemčiji je redna pot do državljanstva praviloma krajša, vezana na približno pet let zakonitega prebivanja, medtem ko Italija, Avstrija in Španija pri redni naturalizaciji praviloma zahtevajo deset let prebivanja. Madžarska in Hrvaška državljanstvo praviloma omogočata po osmih letih prebivanja.

  language

  slv

  published at

  2026-06-16T10:13:56

  source

  Slovenske Novice

  title

  Minister Rončević: Moja soproga nima nobene potrebe po volilni pravici v Sloveniji

  url

  https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/minister-roncevic-moja-soproga-nima-nobene-potrebe-po-volilni-pravici-v-sloveniji

• article order

  5

  body

  * Državni zbor je sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah. * Državljani tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje po novem ne bodo več imeli volilne pravice na lokalnih volitvah. * Levica in Vesna zaradi odvzema volilne pravice že napovedujeta ustavno presojo. Državni zbor je s 47 glasovi za in 32 proti sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah. Poleg predlagateljev - SDS, NSi, SLS in Fokus ter Resnice - so spremembe podprli Demokrati. Proti so glasovali v Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni. Slednji že omenjajo ustavno presojo zaradi odvzema volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. Tujci po novem ne bodo več smeli voliti Spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki jih je državni zbor sprejel po skrajšanem postopku, prinašajo dve spremembi. Pestra razprava Predlagatelji so v razpravi opozarjali na pomen sprememb pri volitvah v organe ožjih delov občin. Izpostavljali so, da imajo po spremembi leta 2024 prednost večja in bolj poseljena območja, medtem ko manjša naselja in manj poseljena območja izgubljajo pomen, saj imajo kandidati s teh območij manj možnosti za izvolitev. V opozicijskih Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni so po drugi strani nasprotovali predvsem odvzemu volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. Opozarjali so, da se državljanom tretjih držav brez argumentov jemlje politična pravica, ki so jo imeli od leta 2002. Poudarjali so, da gre za ljudi, ki v Sloveniji živijo najmanj pet let, tu plačujejo davke in prispevajo k delovanju družbe. Sporočilo je, "da so nekateri ljudje dovolj dobri, da zdravijo naše otroke, da skrbijo za naše starejše, da gradijo naše avtoceste - zdaj samo še ponoči -, da poučujejo na univerzah, vodijo raziskovalne projekte, plačujejo davke, niso pa dovolj dobri, da bi soodločali o kraju, v katerem živijo," je v predstavitvi stališča poslanske skupine Svoboda naštela Janja Sluga. Ljudem, ki prihajajo na različna delovna mesta v državi, s tem sporočamo, da pri nas niso zaželeni, enakovredni, da niso dobrodošli, je menil Borut Sajovic (Svoboda). Kot je dejala Nataša Sukič (Levica, Vesna), lahko ostanejo delovna sila, davkoplačevalci, ne smejo pa biti več politični subjekti. Napovedala je, da bodo v Levici in Vesni poskrbeli, da gre zakon, ko bo sprejet, v ustavno presojo. V omenjenih treh opozicijskih strankah so kritični tudi, ker se zakon sprejema nekaj mesecev pred volitvami. V predlogu pa vidijo nevaren precedens zniževanja političnih človekovih pravic. Ko enkrat sprejmemo logiko, da lahko nekaterim ljudem odvzamemo glas, ker "niso pravi, niso del večine, avtohtoni", stopimo na zelo nevarno pot, je opozorila Jana Jerman (Svoboda). Njena strankarska kolegica Sandra Gazinkovski pa je ugotavljala, da so bili najprej "na udaru nevladniki, potem sindikati, danes tujci". Kot je v imenu predlagateljev pojasnil Andrej Kosi (SDS), ustava govori, da imajo volilno pravico slovenski državljani, za tujce pa zakon lahko določi, pod katerimi pogoji in v katerih primerih imajo volilno pravico. Predlagatelji menijo, da bi morala biti volilna pravica na lokalni ravni vezana na državljanstvo. Anton Šturbej je v predstavitvi stališča poslanske skupine SDS poudaril, da ne gre za izključevanje ali diskriminacijo in da imajo državljani tretjih držav v Sloveniji zagotovljene številne pravice in po desetih letih bivanja tudi možnost pridobitve slovenskega državljanstva. V tem primeru pa pridobijo tudi vse politične pravice. V razpravi so opozarjali, da državljani tretjih držav nimajo volilne pravice v večini držav Evropske unije, denimo tudi Nemčiji. Prav tako Slovenci, ki živijo v državah nekdanje Jugoslavije izven Evropske unije, tam nimajo volilne pravice na lokalnih volitvah. Kot je dejal Kosi, smo tudi priča fiktivnim prijavam prebivališča in se velikokrat zgodi, da imajo volilno pravico tujci, ki sploh ne živijo v lokalni skupnosti. Po besedah predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića (Resnica) pa je priseljevanje v določene občine tako množično, da ga lokalno okolje ne more več absorbirati in prihaja do velikih težav, določeni župani pa to dopuščajo izključno zato, ker jim predstavljajo "stabilno volilno telo". Strankam prejšnje vlade so v SDS ter NSi, SLS in Fokus očitali tudi neustrezen odnos do podeželja v prejšnjem mandatu. "Fajn" bi bilo, da bi najprej poskrbeli za svoje, za Slovenke in Slovence, za podeželje, je poudaril Janez Beja (NSi, SLS, Fokus) in kot pomembno izpostavil, da se tudi ljudem iz odročnih krajev omogoči, da so izvoljeni v svete ožjih delov občin. "Manjšim krajem, zaselkom ste leta 2024 ubili demokracijo, danes jim jo vračamo. Toliko o tem, kdo ubija demokracijo," pa je na kritike odgovoril Tomaž Lisec (SDS).

  language

  slv

  published at

  2026-06-15T15:29:32

  source

  Žurnal24

  title

  Velika sprememba: Del prebivalcev Slovenije izgublja volilno pravico

  url

  https://www.zurnal24.si/slovenija/zakon-lokalne-volitve-tujci-460644

source scope

analyzed source count

10

omitted articles

• article order

  7

  body

  Spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki jih je državni zbor sprejel po skrajšanem postopku, prinašajo dve spremembi. Prva je odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Druga je vrnitev možnosti, da občine za volitve v organe ožjih delov občin, torej krajevne, vaške in četrtne skupnosti, oblikuje več volilnih enot in ne zgolj ene, kot je v letu 2024 določila sprememba zakona. Predlagatelji so v razpravi opozarjali na pomen sprememb pri volitvah v organe ožjih delov občin. Izpostavljali so, da imajo po spremembi leta 2024 prednost večja in bolj poseljena območja, medtem ko manjša naselja in manj poseljena območja izgubljajo pomen, saj imajo kandidati s teh območij manj možnosti za izvolitev. Plačujejo davke, ne smejo pa več glasovati na lokalnih volitvah V opozicijskih Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni so po drugi strani nasprotovali predvsem odvzemu volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. Opozarjali so, da se državljanom tretjih držav brez argumentov jemlje politična pravica, ki so jo imeli od leta 2002. Poudarjali so, da gre za ljudi, ki v Sloveniji živijo najmanj pet let, tu plačujejo davke in prispevajo k delovanju družbe. Sporočilo je, "da so nekateri ljudje dovolj dobri, da zdravijo naše otroke, da skrbijo za naše starejše, da gradijo naše avtoceste - zdaj samo še ponoči -, da poučujejo na univerzah, vodijo raziskovalne projekte, plačujejo davke, niso pa dovolj dobri, da bi soodločali o kraju, v katerem živijo," je v predstavitvi stališča poslanske skupine Svoboda naštela Janja Sluga. Ljudem, ki prihajajo na različna delovna mesta v državi, s tem sporočamo, da pri nas niso zaželeni, enakovredni, da niso dobrodošli, je menil Borut Sajovic (Svoboda). Kot je dejala Nataša Sukič (Levica, Vesna), lahko ostanejo delovna sila, davkoplačevalci, ne smejo pa biti več politični subjekti. Napovedala je, da bodo v Levici in Vesni poskrbeli, da gre zakon, ko bo sprejet, v ustavno presojo. V omenjenih treh opozicijskih strankah so kritični tudi, ker se zakon sprejema nekaj mesecev pred volitvami. V predlogu pa vidijo nevaren precedens zniževanja političnih človekovih pravic. Ko enkrat sprejmemo logiko, da lahko nekaterim ljudem odvzamemo glas, ker "niso pravi, niso del večine, avtohtoni", stopimo na zelo nevarno pot, je opozorila Jana Jerman (Svoboda). Njena strankarska kolegica Sandra Gazinkovski pa je ugotavljala, da so bili najprej "na udaru nevladniki, potem sindikati, danes tujci". S pridobitvijo državljanstva pridobijo vse politične pravice Kot je v imenu predlagateljev pojasnil Andrej Kosi (SDS), ustava govori, da imajo volilno pravico slovenski državljani, za tujce pa zakon lahko določi, pod katerimi pogoji in v katerih primerih imajo volilno pravico. Predlagatelji menijo, da bi morala biti volilna pravica na lokalni ravni vezana na državljanstvo. Anton Šturbej je v predstavitvi stališča poslanske skupine SDS poudaril, da ne gre za izključevanje ali diskriminacijo in da imajo državljani tretjih držav v Sloveniji zagotovljene številne pravice in po desetih letih bivanja tudi možnost pridobitve slovenskega državljanstva. V tem primeru pa pridobijo tudi vse politične pravice. V razpravi so opozarjali, da državljani tretjih držav nimajo volilne pravice v večini držav EU, denimo tudi Nemčiji. Prav tako Slovenci, ki živijo v državah nekdanje Jugoslavije izven EU, tam nimajo volilne pravice na lokalnih volitvah. Kot je dejal Kosi, smo tudi priča fiktivnim prijavam prebivališča in se velikokrat zgodi, da imajo volilno pravico tujci, ki sploh ne živijo v lokalni skupnosti. Po besedah predsednika DZ Zorana Stevanovića (Resnica) pa je priseljevanje v določene občine tako množično, da ga lokalno okolje ne more več absorbirati in prihaja do velikih težav, določeni župani pa to dopuščajo izključno zato, ker jim predstavljajo "stabilno volilno telo". Strankam prejšnje vlade so v SDS ter NSi, SLS in Fokus očitali tudi neustrezen odnos do podeželja v prejšnjem mandatu. "Fajn" bi bilo, da bi najprej poskrbeli za svoje, za Slovenke in Slovence, za podeželje, je poudaril Janez Beja (NSi, SLS, Fokus) in kot pomembno izpostavil, da se tudi ljudem iz odročnih krajev omogoči, da so izvoljeni v svete ožjih delov občin. "Manjšim krajem, zaselkom ste leta 2024 ubili demokracijo, danes jim jo vračamo. Toliko o tem, kdo ubija demokracijo," pa je na kritike odgovoril Tomaž Lisec (SDS).

  language

  slv

  published at

  2026-06-15T15:24:02

  source

  Svet24

  title

  Potrjeno: Na lokalnih volitvah bodo izločeni

  url

  https://svet24.si/novice/slovenija/volilna-pravica-tujci-lokalne-volitve-sprememba-1906468

• article order

  3

  body

  LJUBLJANA > Spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki jih je DZ sprejel po skrajšanem postopku, prinašajo dve spremembi. Prva je odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Druga je vrnitev možnosti, da občine za volitve v organe ožjih delov občin, torej krajevne, vaške in četrtne skupnosti, oblikuje več volilnih enot in ne zgolj ene, kot je v letu 2024 določila sprememba zakona. Predlagatelji so v razpravi opozarjali na pomen sprememb pri volitvah v organe ožjih delov občin. Izpostavljali so, da imajo po spremembi leta 2024 prednost večja in bolj poseljena območja, medtem ko manjša naselja in manj poseljena območja izgubljajo pomen, saj imajo kandidati s teh območij manj možnosti za izvolitev. V opoziciji nasprotovali predvsem odvzemu volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah V opozicijskih Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni so po drugi strani nasprotovali predvsem odvzemu volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. Opozarjali so, da se državljanom tretjih držav brez argumentov jemlje politična pravica, ki so jo imeli od leta 2002. Poudarjali so, da gre za ljudi, ki v Sloveniji živijo najmanj pet let, tu plačujejo davke in prispevajo k delovanju družbe. Sporočilo je, "da so nekateri ljudje dovolj dobri, da zdravijo naše otroke, da skrbijo za naše starejše, da gradijo naše avtoceste - zdaj samo še ponoči -, da poučujejo na univerzah, vodijo raziskovalne projekte, plačujejo davke, niso pa dovolj dobri, da bi soodločali o kraju, v katerem živijo," je v predstavitvi stališča poslanske skupine Svoboda naštela Janja Sluga. Ljudem, ki prihajajo na različna delovna mesta v državi, s tem sporočamo, da pri nas niso zaželeni, enakovredni, da niso dobrodošli, je menil Borut Sajovic (Svoboda). Kot je dejala Nataša Sukič (Levica, Vesna), lahko ostanejo delovna sila, davkoplačevalci, ne smejo pa biti več politični subjekti. Napovedala je, da bodo v Levici in Vesni poskrbeli, da gre zakon, ko bo sprejet, v ustavno presojo. Nevaren precedens zniževanja političnih človekovih pravic V omenjenih treh opozicijskih strankah so kritični tudi, ker se zakon sprejema nekaj mesecev pred volitvami. V predlogu pa vidijo nevaren precedens zniževanja političnih človekovih pravic. Ko enkrat sprejmemo logiko, da lahko nekaterim ljudem odvzamemo glas, ker "niso pravi, niso del večine, avtohtoni", stopimo na zelo nevarno pot, je opozorila Jana Jerman (Svoboda). Njena strankarska kolegica Sandra Gazinkovski pa je ugotavljala, da so bili najprej "na udaru nevladniki, potem sindikati, danes tujci". Kot je v imenu predlagateljev pojasnil Andrej Kosi (SDS), ustava govori, da imajo volilno pravico slovenski državljani, za tujce pa zakon lahko določi, pod katerimi pogoji in v katerih primerih imajo volilno pravico. Predlagatelji menijo, da bi morala biti volilna pravica na lokalni ravni vezana na državljanstvo. Anton Šturbej je v predstavitvi stališča poslanske skupine SDS poudaril, da ne gre za izključevanje ali diskriminacijo in da imajo državljani tretjih držav v Sloveniji zagotovljene številne pravice in po desetih letih bivanja tudi možnost pridobitve slovenskega državljanstva. V tem primeru pa pridobijo tudi vse politične pravice. V razpravi so opozarjali, da državljani tretjih držav nimajo volilne pravice v večini držav EU, denimo tudi Nemčiji. Prav tako Slovenci, ki živijo v državah nekdanje Jugoslavije izven EU, tam nimajo volilne pravice na lokalnih volitvah. "Stabilno volilno telo" Kot je dejal Kosi, smo tudi priča fiktivnim prijavam prebivališča in se velikokrat zgodi, da imajo volilno pravico tujci, ki sploh ne živijo v lokalni skupnosti. Po besedah predsednika DZ Zorana Stevanovića (Resnica) pa je priseljevanje v določene občine tako množično, da ga lokalno okolje ne more več absorbirati in prihaja do velikih težav, določeni župani pa to dopuščajo izključno zato, ker jim predstavljajo "stabilno volilno telo". Strankam prejšnje vlade so v SDS ter NSi, SLS in Fokus očitali tudi neustrezen odnos do podeželja v prejšnjem mandatu. "Fajn" bi bilo, da bi najprej poskrbeli za svoje, za Slovenke in Slovence, za podeželje, je poudaril Janez Beja (NSi, SLS, Fokus) in kot pomembno izpostavil, da se tudi ljudem iz odročnih krajev omogoči, da so izvoljeni v svete ožjih delov občin. "Manjšim krajem, zaselkom ste leta 2024 ubili demokracijo, danes jim jo vračamo. Toliko o tem, kdo ubija demokracijo," pa je na kritike odgovoril Tomaž Lisec (SDS).

  language

  slv

  published at

  2026-06-15T15:42:21

  source

  Primorske Novice

  title

  DZ sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah

  url

  https://primorske.svet24.si/slovenija/dz-sprejel-spremembe-zakona-o-lokalnih-volitvah

• article order

  2

  body

  DZ je s 47 glasovi za in 32 proti sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah. Poleg predlagateljev - SDS, NSi, SLS in Fokus ter Resnice - so spremembe podprli Demokrati. Proti so glasovali v Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni. Slednji že omenjajo ustavno presojo zaradi odvzema volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. Spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki jih je DZ sprejel po skrajšanem postopku, prinašajo dve spremembi Prva je odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Druga je vrnitev možnosti, da občine za volitve v organe ožjih delov občin, torej krajevne, vaške in četrtne skupnosti, oblikuje več volilnih enot in ne zgolj ene, kot je v letu 2024 določila sprememba zakona. Predlagatelji so v razpravi opozarjali na pomen sprememb pri volitvah v organe ožjih delov občin Izpostavljali so, da imajo po spremembi leta 2024 prednost večja in bolj poseljena območja, medtem ko manjša naselja in manj poseljena območja izgubljajo pomen, saj imajo kandidati s teh območij manj možnosti za izvolitev. V opozicijskih Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni so po drugi strani nasprotovali predvsem odvzemu volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. Opozarjali so, da se državljanom tretjih držav brez argumentov jemlje politična pravica, ki so jo imeli od leta 2002. Poudarjali so, da gre za ljudi, ki v Sloveniji živijo najmanj pet let, tu plačujejo davke in prispevajo k delovanju družbe. Sporočilo je, "da so nekateri ljudje dovolj dobri, da zdravijo naše otroke, da skrbijo za naše starejše, da gradijo naše avtoceste - zdaj samo še ponoči -, da poučujejo na univerzah, vodijo raziskovalne projekte, plačujejo davke, niso pa dovolj dobri, da bi soodločali o kraju, v katerem živijo," je v predstavitvi stališča poslanske skupine Svoboda naštela Janja Sluga. Ljudem, ki prihajajo na različna delovna mesta v državi, s tem sporočamo, da pri nas niso zaželeni, enakovredni, da niso dobrodošli, je menil Borut Sajovic (Svoboda). Kot je dejala Nataša Sukič (Levica, Vesna), lahko ostanejo delovna sila, davkoplačevalci, ne smejo pa biti več politični subjekti. Napovedala je, da bodo v Levici in Vesni poskrbeli, da gre zakon, ko bo sprejet, v ustavno presojo. V omenjenih treh opozicijskih strankah so kritični tudi, ker se zakon sprejema nekaj mesecev pred volitvami V predlogu pa vidijo nevaren precedens zniževanja političnih človekovih pravic. Ko enkrat sprejmemo logiko, da lahko nekaterim ljudem odvzamemo glas, ker "niso pravi, niso del večine, avtohtoni", stopimo na zelo nevarno pot, je opozorila Jana Jerman (Svoboda). Njena strankarska kolegica Sandra Gazinkovski pa je ugotavljala, da so bili najprej "na udaru nevladniki, potem sindikati, danes tujci". Kot je v imenu predlagateljev pojasnil Andrej Kosi (SDS), ustava govori, da imajo volilno pravico slovenski državljani, za tujce pa zakon lahko določi, pod katerimi pogoji in v katerih primerih imajo volilno pravico. Predlagatelji menijo, da bi morala biti volilna pravica na lokalni ravni vezana na državljanstvo. Anton Šturbej je v predstavitvi stališča poslanske skupine SDS poudaril, da ne gre za izključevanje ali diskriminacijo in da imajo državljani tretjih držav v Sloveniji zagotovljene številne pravice in po desetih letih bivanja tudi možnost pridobitve slovenskega državljanstva. V tem primeru pa pridobijo tudi vse politične pravice. V razpravi so opozarjali, da državljani tretjih držav nimajo volilne pravice v večini držav EU, denimo tudi Nemčiji. Prav tako Slovenci, ki živijo v državah nekdanje Jugoslavije izven EU, tam nimajo volilne pravice na lokalnih volitvah. Kot je dejal Kosi, smo tudi priča fiktivnim prijavam prebivališča in se velikokrat zgodi, da imajo volilno pravico tujci, ki sploh ne živijo v lokalni skupnosti. Po besedah predsednika DZ Zorana Stevanovića (Resnica) pa je priseljevanje v določene občine tako množično, da ga lokalno okolje ne more več absorbirati in prihaja do velikih težav, določeni župani pa to dopuščajo izključno zato, ker jim predstavljajo "stabilno volilno telo". Strankam prejšnje vlade so v SDS ter NSi, SLS in Fokus očitali tudi neustrezen odnos do podeželja v prejšnjem mandatu. "Fajn" bi bilo, da bi najprej poskrbeli za svoje, za Slovenke in Slovence, za podeželje, je poudaril Janez Beja (NSi, SLS, Fokus) in kot pomembno izpostavil, da se tudi ljudem iz odročnih krajev omogoči, da so izvoljeni v svete ožjih delov občin. "Manjšim krajem, zaselkom ste leta 2024 ubili demokracijo, danes jim jo vračamo. Toliko o tem, kdo ubija demokracijo," pa je na kritike odgovoril Tomaž Lisec (SDS).

  language

  slv

  published at

  2026-06-16T05:34:07

  source

  Lokalec.si

  title

  DZ sprejel: državljani tretjih držav brez volilne pravice na lokalnih volitvah

  url

  https://www.lokalec.si/dz-sprejel-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice-na-lokalnih-volitvah/

omitted source count

3

total source count

13