MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Za nadaljnjo gospodarsko rast so potrebni dodatni ukrepi na štirih ključnih področjih.
• Potrebna je dodatna krepitev in stabilizacija javnih financ zaradi demografskih gibanj.
• Slovenija potrebuje dodatne spremembe pokojninskega sistema kljub zadnji reformi.
• Odpornost trgovine bi morali okrepiti z diverzifikacijo uvoza in odpiranjem storitvenega sektorja.
• Visoki prihranki gospodinjstev so preveč usmerjeni v nepremičnine in denarne vloge.
• Uporaba umetne inteligence je v Sloveniji trenutno skoncentrirana le v večjih podjetjih.
• Slovensko gospodarstvo se je izkazalo za odporno na zaporedne zunanje šoke.
• OECD predlaga zmanjšanje davčne obremenitve dela in zvišanje davkov na potrošnjo ter nepremičnine.
• Slovenski trg kapitala je premalo razvit in plitev, kar zavira investicije.
• Proračunski primanjkljaj se je leta 2025 povečal zaradi višjih odhodkov.
• Slovenija bi morala nadaljevati boj proti korupciji in odpraviti administrativne ovire.
• Banka Slovenije je napoved gospodarske rasti za leto 2026 znižala na 1,9 odstotka.
• Letna inflacija v Sloveniji naj bi letos dosegla 3,6 odstotka.
• Slovenija bi morali nadaljevati boj proti korupciji in odpraviti administrativne ovire.

key differences

Banka Slovenije je napoved gospodarske rasti za leto 2026 znižala na 1,9 odstotka.

Večina virov molči, Politikis napačno leto pripiše rasti.

Letna inflacija v Sloveniji naj bi letos dosegla 3,6 odstotka.

Le Politikis navaja podatek, ostali viri ga ne omenjajo.

OECD predlaga zmanjšanje davčne obremenitve dela in zvišanje davkov na potrošnjo ter nepremičnine.

Večina potrjuje, STA in Cekin molčita, GOV.SI najbolj podrobno.

Odpornost trgovine bi morali okrepiti z diverzifikacijo uvoza in odpiranjem storitvenega sektorja.

Večina povzema nasvete OECD, nekateri le splošno integracijo.

Potrebna je dodatna krepitev in stabilizacija javnih financ zaradi demografskih gibanj.

Viri se razlikujejo v neposredni povezavi z demografijo.

Proračunski primanjkljaj se je leta 2025 povečal zaradi višjih odhodkov.

Le uradni in finančni viri potrjujejo rast primanjkljaja.

Slovenija bi morala nadaljevati boj proti korupciji in odpraviti administrativne ovire.

OECD potrjuje, drugi molčijo; Domovina izpostavlja izplačila.

Slovenija bi morali nadaljevati boj proti korupciji in odpraviti administrativne ovire.

Le Domovina delno omenja ovire, ostali viri molčijo.

Slovenija potrebuje dodatne spremembe pokojninskega sistema kljub zadnji reformi.

Večina potrjuje nujnost reform, razlike so v viru utemeljitve.

Slovenski trg kapitala je premalo razvit in plitev, kar zavira investicije.

Večina potrjuje, STA molči, Cekin pa je manj neposreden.

Slovensko gospodarstvo se je izkazalo za odporno na zaporedne zunanje šoke.

Soglasna potrditev, Domovina izpostavlja hitrejšo rast.

Uporaba umetne inteligence je v Sloveniji trenutno skoncentrirana le v večjih podjetjih.

Viri nihajo med potrditvijo in delnim strinjanjem.

Visoki prihranki gospodinjstev so preveč usmerjeni v nepremičnine in denarne vloge.

Večina potrjuje, GOV.SI in ljnovice pa izpostavljata le konservativnost.

Za nadaljnjo gospodarsko rast so potrebni dodatni ukrepi na štirih ključnih področjih.

Večina potrjuje štiri področja OECD, drugi so manj specifični.

source analyses

Dnevnik

Banka Slovenije je napoved gospodarske rasti za leto 2026 znižala na 1,9 odstotka.

Ni omenjeno

Letna inflacija v Sloveniji naj bi letos dosegla 3,6 odstotka.

Ni omenjeno

OECD predlaga zmanjšanje davčne obremenitve dela in zvišanje davkov na potrošnjo ter nepremičnine.

Da: OECD poziva k zmanjšanju obremenitve dela in višjim davkom.

Odpornost trgovine bi morali okrepiti z diverzifikacijo uvoza in odpiranjem storitvenega sektorja.

Da: OECD svetuje diverzifikacijo in odpiranje storitvenega sektorja.

Potrebna je dodatna krepitev in stabilizacija javnih financ zaradi demografskih gibanj.

Da: Izpostavljena je potreba po stabilizaciji zaradi demografije.

Proračunski primanjkljaj se je leta 2025 povečal zaradi višjih odhodkov.

Ni omenjeno

Slovenija bi morali nadaljevati boj proti korupciji in odpraviti administrativne ovire.

Ni omenjeno

Slovenija potrebuje dodatne spremembe pokojninskega sistema kljub zadnji reformi.

Da: Koske vidi potrebo po dodatnih spremembah kljub zadnji reformi.

Slovenski trg kapitala je premalo razvit in plitev, kar zavira investicije.

Da: Članek neposredno potrjuje, da plitev trg zavira investicije.

Slovensko gospodarstvo se je izkazalo za odporno na zaporedne zunanje šoke.

Da: Članek navaja, da se je gospodarstvo izkazalo kot zelo odporno.

Uporaba umetne inteligence je v Sloveniji trenutno skoncentrirana le v večjih podjetjih.

Delno: Navedeno je, da je skoncentrirana predvsem na večja podjetja.

Visoki prihranki gospodinjstev so preveč usmerjeni v nepremičnine in denarne vloge.

Da: Prihranki so usmerjeni predvsem v nepremičnine in vloge.

Za nadaljnjo gospodarsko rast so potrebni dodatni ukrepi na štirih ključnih področjih.

Da: OECD je potrebne ukrepe strnila v štiri področja.

Domovina

Banka Slovenije je napoved gospodarske rasti za leto 2026 znižala na 1,9 odstotka.

Ni omenjeno

Letna inflacija v Sloveniji naj bi letos dosegla 3,6 odstotka.

Ni omenjeno

OECD predlaga zmanjšanje davčne obremenitve dela in zvišanje davkov na potrošnjo ter nepremičnine.

Da: Predlagajo preusmeritev bremena z dela na potrošnjo in premoženje.

Odpornost trgovine bi morali okrepiti z diverzifikacijo uvoza in odpiranjem storitvenega sektorja.

Ni omenjeno

Potrebna je dodatna krepitev in stabilizacija javnih financ zaradi demografskih gibanj.

Da: Staranje prebivalstva zahteva ukrepe za zmanjšanje primanjkljajev.

Proračunski primanjkljaj se je leta 2025 povečal zaradi višjih odhodkov.

Ni omenjeno

Slovenija bi morala nadaljevati boj proti korupciji in odpraviti administrativne ovire.

Delno: Omenja se potreba po odpravi administrativnih izplačil.

Slovenija bi morali nadaljevati boj proti korupciji in odpraviti administrativne ovire.

Delno: Omenja se potreba po odpravi administrativnih izplačil.

Slovenija potrebuje dodatne spremembe pokojninskega sistema kljub zadnji reformi.

Delno: OECD ocenjuje, da bo staranje zahtevalo več zasebnega varčevanja.

Slovenski trg kapitala je premalo razvit in plitev, kar zavira investicije.

Da: Slabo razvit trg zavira preusmeritev prihrankov v naložbe.

Slovensko gospodarstvo se je izkazalo za odporno na zaporedne zunanje šoke.

Delno: Slovenija je gospodarsko rasla hitreje od povprečja OECD.

Uporaba umetne inteligence je v Sloveniji trenutno skoncentrirana le v večjih podjetjih.

Da: Tehnologijo uvajajo velika podjetja, manjša pa zaostajajo.

Visoki prihranki gospodinjstev so preveč usmerjeni v nepremičnine in denarne vloge.

Da: Prihranki so ujeti v nepremičninah in bančnih vlogah.

Za nadaljnjo gospodarsko rast so potrebni dodatni ukrepi na štirih ključnih področjih.

Ni omenjeno

Mladina

Banka Slovenije je napoved gospodarske rasti za leto 2026 znižala na 1,9 odstotka.

Ni omenjeno

Letna inflacija v Sloveniji naj bi letos dosegla 3,6 odstotka.

Ni omenjeno

OECD predlaga zmanjšanje davčne obremenitve dela in zvišanje davkov na potrošnjo ter nepremičnine.

Da: OECD poziva k zmanjšanju obremenitve dela in višjim davkom.

Odpornost trgovine bi morali okrepiti z diverzifikacijo uvoza in odpiranjem storitvenega sektorja.

Da: Navedena sta diverzifikacija uvoza in odpiranje storitvenega sektorja.

Potrebna je dodatna krepitev in stabilizacija javnih financ zaradi demografskih gibanj.

Da: Izpostavljena je potreba zaradi izzivov demografskih gibanj.

Proračunski primanjkljaj se je leta 2025 povečal zaradi višjih odhodkov.

Ni omenjeno

Slovenija bi morala nadaljevati boj proti korupciji in odpraviti administrativne ovire.

Ni omenjeno

Slovenija potrebuje dodatne spremembe pokojninskega sistema kljub zadnji reformi.

Da: Koske vidi potrebo po dodatnih spremembah kljub zadnji reformi.

Slovenski trg kapitala je premalo razvit in plitev, kar zavira investicije.

Da: Članek navaja, da plitev trg kapitala zavira investicije.

Slovensko gospodarstvo se je izkazalo za odporno na zaporedne zunanje šoke.

Da: Članek navaja, da se je gospodarstvo izkazalo kot zelo odporno.

Uporaba umetne inteligence je v Sloveniji trenutno skoncentrirana le v večjih podjetjih.

Delno: Skoncentrirana je predvsem na večja in bolj napredna podjetja.

Visoki prihranki gospodinjstev so preveč usmerjeni v nepremičnine in denarne vloge.

Da: Prihranki so še naprej usmerjeni v nepremičnine in vloge.

Za nadaljnjo gospodarsko rast so potrebni dodatni ukrepi na štirih ključnih področjih.

Da: OECD je potrebne ukrepe strnila v štiri področja.

Portal GOV.SI

Banka Slovenije je napoved gospodarske rasti za leto 2026 znižala na 1,9 odstotka.

Ni omenjeno

Letna inflacija v Sloveniji naj bi letos dosegla 3,6 odstotka.

Ni omenjeno

OECD predlaga zmanjšanje davčne obremenitve dela in zvišanje davkov na potrošnjo ter nepremičnine.

Da: OECD priporoča točno tovrstno davčno prestrukturiranje.

Odpornost trgovine bi morali okrepiti z diverzifikacijo uvoza in odpiranjem storitvenega sektorja.

Delno: Omenjena je poglobitev trgovinske integracije za odpornost.

Potrebna je dodatna krepitev in stabilizacija javnih financ zaradi demografskih gibanj.

Delno: Omenjena je dolgoročna vzdržnost in pokojninski sistem.

Proračunski primanjkljaj se je leta 2025 povečal zaradi višjih odhodkov.

Da: Članek izrecno navaja povečanje primanjkljaja leta 2025.

Slovenija bi morala nadaljevati boj proti korupciji in odpraviti administrativne ovire.

Da: OECD svetuje nadaljevanje boja proti korupciji in odpravo ovir.

Slovenija potrebuje dodatne spremembe pokojninskega sistema kljub zadnji reformi.

Delno: Svetujejo dodatno prilagoditev pokojninskega sistema.

Slovenski trg kapitala je premalo razvit in plitev, kar zavira investicije.

Da: Valentinčič navaja, da trg ostaja plitek in se zamuja priložnosti.

Slovensko gospodarstvo se je izkazalo za odporno na zaporedne zunanje šoke.

Da: OECD ugotavlja odpornost na številne pretrese.

Uporaba umetne inteligence je v Sloveniji trenutno skoncentrirana le v večjih podjetjih.

Ni omenjeno

Visoki prihranki gospodinjstev so preveč usmerjeni v nepremičnine in denarne vloge.

Delno: Omenjena je finančna konservativnost državljanov.

Za nadaljnjo gospodarsko rast so potrebni dodatni ukrepi na štirih ključnih področjih.

Delno: Članek navaja vrsto priporočil za rast, a ne določa točno štirih.

PortalPolitikis

Banka Slovenije je napoved gospodarske rasti za leto 2026 znižala na 1,9 odstotka.

Delno: Napoved 1,9 % velja za letošnjo rast (2024), ne za 2026.

Letna inflacija v Sloveniji naj bi letos dosegla 3,6 odstotka.

Da: Članek navaja, da naj bi letna inflacija letos dosegla 3,6 %.

OECD predlaga zmanjšanje davčne obremenitve dela in zvišanje davkov na potrošnjo ter nepremičnine.

Da: OECD poziva k zmanjšanju obremenitve dela in višjim davkom na ostalo.

Odpornost trgovine bi morali okrepiti z diverzifikacijo uvoza in odpiranjem storitvenega sektorja.

Da: OECD svetuje diverzifikacijo uvoza in odpiranje storitev.

Potrebna je dodatna krepitev in stabilizacija javnih financ zaradi demografskih gibanj.

Da: Izpostavljena je potreba po stabilizaciji zaradi demografije.

Proračunski primanjkljaj se je leta 2025 povečal zaradi višjih odhodkov.

Ni omenjeno

Slovenija bi morali nadaljevati boj proti korupciji in odpraviti administrativne ovire.

Ni omenjeno

Slovenija potrebuje dodatne spremembe pokojninskega sistema kljub zadnji reformi.

Da: Koske vidi potrebo po dodatnih spremembah kljub zadnji reformi.

Slovenski trg kapitala je premalo razvit in plitev, kar zavira investicije.

Da: OECD izpostavlja premalo razvit in plitev trg, ki zavira investicije.

Slovensko gospodarstvo se je izkazalo za odporno na zaporedne zunanje šoke.

Da: OECD ugotavlja, da se je gospodarstvo izkazalo kot zelo odporno.

Uporaba umetne inteligence je v Sloveniji trenutno skoncentrirana le v večjih podjetjih.

Da: Skoncentrirana je predvsem na večja in bolj napredna podjetja.

Visoki prihranki gospodinjstev so preveč usmerjeni v nepremičnine in denarne vloge.

Da: Prihranki so še naprej usmerjeni v nepremičnine in denarne vloge.

Za nadaljnjo gospodarsko rast so potrebni dodatni ukrepi na štirih ključnih področjih.

Da: OECD je potrebne ukrepe strnila v štiri področja.

RTV Slovenija

Banka Slovenije je napoved gospodarske rasti za leto 2026 znižala na 1,9 odstotka.

Ni omenjeno

Letna inflacija v Sloveniji naj bi letos dosegla 3,6 odstotka.

Ni omenjeno

OECD predlaga zmanjšanje davčne obremenitve dela in zvišanje davkov na potrošnjo ter nepremičnine.

Da: OECD poziva k zmanjšanju obremenitve dela in višjim davkom.

Odpornost trgovine bi morali okrepiti z diverzifikacijo uvoza in odpiranjem storitvenega sektorja.

Da: Navedena diverzifikacija uvoza in odpiranje storitvenega sektorja.

Potrebna je dodatna krepitev in stabilizacija javnih financ zaradi demografskih gibanj.

Da: Izpostavljena potreba zaradi izzivov demografskih gibanj.

Proračunski primanjkljaj se je leta 2025 povečal zaradi višjih odhodkov.

Ni omenjeno

Slovenija bi morala nadaljevati boj proti korupciji in odpraviti administrativne ovire.

Ni omenjeno

Slovenija potrebuje dodatne spremembe pokojninskega sistema kljub zadnji reformi.

Da: Koske vidi potrebo po dodatnih spremembah kljub zadnji reformi.

Slovenski trg kapitala je premalo razvit in plitev, kar zavira investicije.

Da: Četrto področje izpostavlja plitev trg, ki zavira investicije.

Slovensko gospodarstvo se je izkazalo za odporno na zaporedne zunanje šoke.

Da: Naslov in uvod potrjujeta odpornost gospodarstva.

Uporaba umetne inteligence je v Sloveniji trenutno skoncentrirana le v večjih podjetjih.

Delno: Skoncentrirana predvsem na večja in bolj napredna podjetja.

Visoki prihranki gospodinjstev so preveč usmerjeni v nepremičnine in denarne vloge.

Da: Prihranki so usmerjeni predvsem v nepremičnine in denarne vloge.

Za nadaljnjo gospodarsko rast so potrebni dodatni ukrepi na štirih ključnih področjih.

Da: OECD je ukrepe strnila v štiri področja za nadaljnjo rast.

STA

Banka Slovenije je napoved gospodarske rasti za leto 2026 znižala na 1,9 odstotka.

Ni omenjeno

Letna inflacija v Sloveniji naj bi letos dosegla 3,6 odstotka.

Ni omenjeno

OECD predlaga zmanjšanje davčne obremenitve dela in zvišanje davkov na potrošnjo ter nepremičnine.

Ni omenjeno

Odpornost trgovine bi morali okrepiti z diverzifikacijo uvoza in odpiranjem storitvenega sektorja.

Ni omenjeno

Potrebna je dodatna krepitev in stabilizacija javnih financ zaradi demografskih gibanj.

Delno: Izpostavljena je potreba po krepitvi javnih financ.

Proračunski primanjkljaj se je leta 2025 povečal zaradi višjih odhodkov.

Ni omenjeno

Slovenija bi morala nadaljevati boj proti korupciji in odpraviti administrativne ovire.

Ni omenjeno

Slovenija potrebuje dodatne spremembe pokojninskega sistema kljub zadnji reformi.

Ni omenjeno

Slovenski trg kapitala je premalo razvit in plitev, kar zavira investicije.

Ni omenjeno

Slovensko gospodarstvo se je izkazalo za odporno na zaporedne zunanje šoke.

Da: Članek navaja, da se je gospodarstvo izkazalo kot zelo odporno.

Uporaba umetne inteligence je v Sloveniji trenutno skoncentrirana le v večjih podjetjih.

Ni omenjeno

Visoki prihranki gospodinjstev so preveč usmerjeni v nepremičnine in denarne vloge.

Ni omenjeno

Za nadaljnjo gospodarsko rast so potrebni dodatni ukrepi na štirih ključnih področjih.

Delno: Članek omenja potrebo po dodatnih ukrepih za nadaljnjo rast.

cekin.si

Banka Slovenije je napoved gospodarske rasti za leto 2026 znižala na 1,9 odstotka.

Ni omenjeno

Letna inflacija v Sloveniji naj bi letos dosegla 3,6 odstotka.

Ni omenjeno

OECD predlaga zmanjšanje davčne obremenitve dela in zvišanje davkov na potrošnjo ter nepremičnine.

Ni omenjeno

Odpornost trgovine bi morali okrepiti z diverzifikacijo uvoza in odpiranjem storitvenega sektorja.

Ni omenjeno

Potrebna je dodatna krepitev in stabilizacija javnih financ zaradi demografskih gibanj.

Delno: Izpostavljena je potreba po krepitvi javnih financ.

Proračunski primanjkljaj se je leta 2025 povečal zaradi višjih odhodkov.

Ni omenjeno

Slovenija bi morala nadaljevati boj proti korupciji in odpraviti administrativne ovire.

Ni omenjeno

Slovenija bi morali nadaljevati boj proti korupciji in odpraviti administrativne ovire.

Ni omenjeno

Slovenija potrebuje dodatne spremembe pokojninskega sistema kljub zadnji reformi.

Ni omenjeno

Slovenski trg kapitala je premalo razvit in plitev, kar zavira investicije.

Delno: Omenjena je potreba po nadaljnji krepitvi trga kapitala.

Slovensko gospodarstvo se je izkazalo za odporno na zaporedne zunanje šoke.

Da: Besedilo potrjuje odpornost na zaporedne šoke.

Uporaba umetne inteligence je v Sloveniji trenutno skoncentrirana le v večjih podjetjih.

Delno: OECD izpostavlja potrebo po širši uporabi umetne inteligence.

Visoki prihranki gospodinjstev so preveč usmerjeni v nepremičnine in denarne vloge.

Ni omenjeno

Za nadaljnjo gospodarsko rast so potrebni dodatni ukrepi na štirih ključnih področjih.

Delno: Omenjeni so dodatni ukrepi za rast, a niso eksplicitno štirje.

ljnovice.si

Banka Slovenije je napoved gospodarske rasti za leto 2026 znižala na 1,9 odstotka.

Ni omenjeno

Letna inflacija v Sloveniji naj bi letos dosegla 3,6 odstotka.

Ni omenjeno

OECD predlaga zmanjšanje davčne obremenitve dela in zvišanje davkov na potrošnjo ter nepremičnine.

Da: OECD priporoča točno tovrstno davčno prestrukturiranje.

Odpornost trgovine bi morali okrepiti z diverzifikacijo uvoza in odpiranjem storitvenega sektorja.

Delno: Omenjena je poglobitev trgovinske integracije za večjo odpornost.

Potrebna je dodatna krepitev in stabilizacija javnih financ zaradi demografskih gibanj.

Delno: Omenjena je dolgoročna vzdržnost in pritiski na odhodkovni strani.

Proračunski primanjkljaj se je leta 2025 povečal zaradi višjih odhodkov.

Da: Članek izrecno navaja povečanje primanjkljaja leta 2025.

Slovenija bi morala nadaljevati boj proti korupciji in odpraviti administrativne ovire.

Da: OECD svetuje nadaljevanje boja proti korupciji in odpravo ovir.

Slovenija potrebuje dodatne spremembe pokojninskega sistema kljub zadnji reformi.

Delno: Svetujejo dodatno prilagoditev pokojninskega sistema.

Slovenski trg kapitala je premalo razvit in plitev, kar zavira investicije.

Da: Valentinčič navaja, da trg ostaja plitek in se zamuja priložnosti.

Slovensko gospodarstvo se je izkazalo za odporno na zaporedne zunanje šoke.

Da: Članek navaja, da je gospodarstvo odporno na številne pretrese.

Uporaba umetne inteligence je v Sloveniji trenutno skoncentrirana le v večjih podjetjih.

Ni omenjeno

Visoki prihranki gospodinjstev so preveč usmerjeni v nepremičnine in denarne vloge.

Delno: Omenjena je finančna konservativnost državljanov in podjetij.

Za nadaljnjo gospodarsko rast so potrebni dodatni ukrepi na štirih ključnih področjih.

Delno: Omenjena so področja fiskalne politike, trgovine, UI in trga kapitala.

Analiza sentimenta

entities

• OECD
• Slovenija
• Isabell Koske
• Avtomobilska panoga
• Ministrstvo za finance
• Peter Papež
• Aljoša Valentinčič
• Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
• Vlada Republike Slovenije
• Banka Slovenije
• Evropska centralna banka
• Primož Dolenc

key differences

Aljoša Valentinčič

Viri ga enotno in nevtralno navajajo le kot strokovnjaka.

Avtomobilska panoga

Enotno pozitivno o UI, večina virov pa o panogi molči.

Banka Slovenije

Le Politikis poroča nevtralno o nižji gospodarski rasti.

Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Vsi viri so nevtralni; navajajo jo le kot matično ustanovo.

Evropska centralna banka

Večina virov molči, le Politikis nevtralno o inflaciji.

Isabell Koske

Vsi viri enotno in nevtralno poročajo o vlogi govorke OECD.

Ministrstvo za finance

Le GOV.SI in ljnovice.si nevtralno o stabilnosti in dialogu.

OECD

Večina nevtralno povzema analize, vladni vir pa poudarja dialog.

Peter Papež

Omejena, izključno nevtralna uradna vloga vladnega govorca.

Primož Dolenc

Večina virov ga ne omenja, Politikis poroča nevtralno.

Slovenija

Večina poudarja odpornost, Domovina in ljnovice pa izzive.

Vlada Republike Slovenije

Viri so nevtralni, poudarek je na dialogu in ukrepih.

source analyses

Dnevnik

Aljoša Valentinčič

Ni omenjeno

Avtomobilska panoga

Pozitivno: Izpostavljena kot napredna pri uporabi umetne inteligence.

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Ni omenjeno

Evropska centralna banka

Ni omenjeno

Isabell Koske

Nevtralno: Nastopa kot govorka in predstavnica poročila OECD.

Ministrstvo za finance

Ni omenjeno

OECD

Nevtralno: Podaja strokovne ugotovitve in priporočila brez vrednotenja.

Peter Papež

Ni omenjeno

Primož Dolenc

Ni omenjeno

Slovenija

Pozitivno: Gospodarstvo opisano kot zelo odporno kljub šokom.

Vlada Republike Slovenije

Ni omenjeno

Domovina

Aljoša Valentinčič

Nevtralno: Citiran kot strokovnjak, ki dopolnjuje argumentacijo.

Avtomobilska panoga

Ni omenjeno

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Nevtralno: Navedena kot institucija strokovnjaka brez vrednotenja.

Evropska centralna banka

Ni omenjeno

Isabell Koske

Nevtralno: Citirana kot govorka o božičnici brez meta-vrednotenja.

Ministrstvo za finance

Ni omenjeno

OECD

Nevtralno: Glavni vir informacij in priporočil brez meta-vrednotenja.

Peter Papež

Ni omenjeno

Primož Dolenc

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu gospodarskih kazalnikov in izzivov.

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Implicirana kot odločevalec, ki prejema priporočila.

Mladina

Aljoša Valentinčič

Ni omenjeno

Avtomobilska panoga

Pozitivno: Izpostavljena kot napredna pri uporabi umetne inteligence.

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Ni omenjeno

Evropska centralna banka

Ni omenjeno

Isabell Koske

Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki predstavlja ugotovitve poročila.

Ministrstvo za finance

Ni omenjeno

OECD

Nevtralno: Podaja strokovne ugotovitve in priporočila brez meta-vrednotenja.

Peter Papež

Ni omenjeno

Primož Dolenc

Ni omenjeno

Slovenija

Pozitivno: Gospodarstvo opisano kot zelo odporno kljub šokom.

Vlada Republike Slovenije

Ni omenjeno

Portal GOV.SI

Aljoša Valentinčič

Nevtralno: nastopa kot govorec, ki predstavlja pogled stroke.

Avtomobilska panoga

Ni omenjeno

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Nevtralno: omenjena le kot institucija, s katere prihaja govorec.

Evropska centralna banka

Ni omenjeno

Isabell Koske

Nevtralno: omenjena le kot govorka, ki je predstavila pregled.

Ministrstvo za finance

Nevtralno: napovedujejo skrb za stabilne finance in rebalans.

OECD

Pozitivno: Papež se zahvali za poročilo in konstruktiven dialog.

Peter Papež

Nevtralno: nastopa kot govorec, ki komentira poročilo in načrte.

Primož Dolenc

Ni omenjeno

Slovenija

Pozitivno: gospodarstvo opisano kot odporno na pretrese.

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: omenjena v kontekstu dialoga z OECD in novih razvojnih ciljev.

PortalPolitikis

Aljoša Valentinčič

Ni omenjeno

Avtomobilska panoga

Pozitivno: Izpostavljena kot napredna panoga pri uporabi umetne inteligence.

Banka Slovenije

Nevtralno: Informativno omenjena v zvezi z znižanjem napovedi rasti BDP.

Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Ni omenjeno

Evropska centralna banka

Nevtralno: Omenjena le v kontekstu inflacijskega cilja.

Isabell Koske

Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki predstavlja ugotovitve poročila.

Ministrstvo za finance

Ni omenjeno

OECD

Nevtralno: Podaja ekonomska priporočila in ugotovitve brez meta-vrednotenja.

Peter Papež

Ni omenjeno

Primož Dolenc

Nevtralno: Citiran kot govorec na novinarski konferenci.

Slovenija

Pozitivno: Opisana kot zelo odporno gospodarstvo kljub zaporednim šokom.

Vlada Republike Slovenije

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Aljoša Valentinčič

Ni omenjeno

Avtomobilska panoga

Pozitivno: Izpostavljena kot napredna pri uporabi umetne inteligence.

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Ni omenjeno

Evropska centralna banka

Ni omenjeno

Isabell Koske

Nevtralno: Nastopa kot govorka in predstavnica poročila OECD.

Ministrstvo za finance

Ni omenjeno

OECD

Nevtralno: Podaja poročilo in priporočila kot strokovna avtoriteta.

Peter Papež

Ni omenjeno

Primož Dolenc

Ni omenjeno

Slovenija

Pozitivno: Gospodarstvo opisano kot odporno in izvozno usmerjeno.

Vlada Republike Slovenije

Ni omenjeno

STA

Aljoša Valentinčič

Ni omenjeno

Avtomobilska panoga

Ni omenjeno

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Ni omenjeno

Evropska centralna banka

Ni omenjeno

Isabell Koske

Ni omenjeno

Ministrstvo za finance

Ni omenjeno

OECD

Nevtralno: Podaja ugotovitve ekonomskega pregleda brez meta-vrednotenja.

Peter Papež

Ni omenjeno

Primož Dolenc

Ni omenjeno

Slovenija

Pozitivno: Gospodarstvo opisano kot zelo odporno na šoke.

Vlada Republike Slovenije

Ni omenjeno

cekin.si

Aljoša Valentinčič

Ni omenjeno

Avtomobilska panoga

Ni omenjeno

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Ni omenjeno

Evropska centralna banka

Ni omenjeno

Isabell Koske

Nevtralno: Citirana kot govorka o stališčih organizacije.

Ministrstvo za finance

Ni omenjeno

OECD

Nevtralno: Poročilo in priporočila so predstavljena informativno.

Peter Papež

Ni omenjeno

Primož Dolenc

Ni omenjeno

Slovenija

Pozitivno: Gospodarstvo opisano kot zelo odporno na šoke.

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Omenjena posredno preko uvedenih ukrepov božičnice.

ljnovice.si

Aljoša Valentinčič

Nevtralno: Podaja strokovni pogled na kapitalski trg.

Avtomobilska panoga

Ni omenjeno

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Nevtralno: Navedena kot institucija strokovnjaka.

Evropska centralna banka

Ni omenjeno

Isabell Koske

Nevtralno: Nastopa kot govorka in predstavnica institucije.

Ministrstvo za finance

Nevtralno: Omenjeno v vlogi izvajalca politik in udeleženca dialoga.

OECD

Nevtralno: Podaja strokovna priporočila in analizo brez meta-vrednotenja.

Peter Papež

Nevtralno: Govorec, ki izraža stališča ministrstva in vlade.

Primož Dolenc

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot subjekt analize in država z izzivi.

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Omenjena v kontekstu novih razvojnih ciljev in dialoga.

Viri

articles

• article order

  5

  body

  Ljubljana, 16. junija (STA) - Slovensko gospodarstvo se je kljub zaporednim šokom izkazalo kot zelo odporno, a za nadaljnjo rast bodo potrebni dodatni ukrepi, v najnovejšem ekonomskem pregledu za Slovenijo ugotavlja OECD. Ob potrebi po krepitvi javnih financ izpostavlja med drugim povečanje ...

  language

  slv

  published at

  2026-06-16T10:29:20

  source

  STA

  title

  OECD: Slovensko gospodarstvo odporno, za nadaljnjo rast potrebni dodatni ukrepi (daljše)

  url

  https://www.sta.si/3567823/

• article order

  4

  body

  Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v najnovejšem poročilu za Slovenijo, ki ga je v Ljubljani predstavila namestnica direktorja sektorja za študije posameznih držav v oddelku za ekonomske zadeve Isabell Koske, potrebne dodatne ukrepe strnila v štiri področja. Prvo je potreba po dodatni krepitvi in stabilizaciji javnih financ, tako ob kratkoročnih pritiskih kot ob srednje- in dolgoročnih izzivih, povezanih predvsem z demografskimi gibanji. Koske tako kljub pozitivnim vidikom zadnje pokojninske reforme vidi potrebo po dodatnih spremembah pokojninskega sistema v prihodnje. Na davčnem področju je izpostavila močno odvisnost od davkov in prispevkov iz močno obremenjenega dela. V OECD še naprej pozivajo k zmanjšanju obremenitve dela in na drugi strani k višjim davkom na potrošnjo in nepremičnine, ki so ugodnejši z vidika spodbujanja rasti. "Slovenija bi morala okrepiti odportno trgovine z diverzifikacijo uvoza" Slovenija je zelo odprto in izvozno usmerjeno gospodarstvo. A ob povečani negotovosti v svetu bi morala Slovenija po mnenju OECD-ja dodatno okrepiti odpornost trgovine z diverzifikacijo uvoza, ukrepi za dodatno olajšanje trgovanja in večjim odpiranjem storitvenega sektorja. Tretje področje je uporaba umetne inteligence. Ta je v Sloveniji po ugotovitvah OECD sicer razmeroma ugodna, a je skoncentrirana predvsem na večja in bolj napredna podjetja v določenih panogah, kot je avtomobilska. Širitev uporabe umetne inteligence na druge dela gospodarstva bi lahko prinesla pomembne učinke z vidika produktivnosti in podprla dolgoročno rast. Za to je potrebno spodbujanje vlaganj v umetno inteligenco in digitalizacijo ter izboljšanje programov za usposabljanje, krepitev digitalnih veščin in prekvalifikacijo delovne sile. Četrto področje, ki ga izpostavlja OECD, pa je še vedno premalo razvit in plitev trg kapitala, ki zavira investicije in omejuje dostop podjetij do financiranja, še posebej prodornih in inovativnih zagonskih podjetij. Visoki prihranki gospodinjstev so tako še naprej usmerjeni predvsem v nepremičnine in denarne vloge. OECD poziva k spodbujanju konkurence na finančnem trgu, večji davčni obremenitvi nepremičnega premoženja za preusmerjanje prihrankov v bolj produktivne naložbe ter k širitvi individualnega pokojninskega varčevanja.

  language

  slv

  published at

  2026-06-16T09:53:36

  source

  RTV Slovenija

  title

  OECD: Slovensko gospodarstvo se je izkazalo kot odporno, za nadaljnjo rast bodo potrebni ukrepi

  url

  https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/oecd-slovensko-gospodarstvo-se-je-izkazalo-kot-odporno-za-nadaljnjo-rast-bodo-potrebni-ukrepi/785509

• article order

  1

  body

  Slovensko gospodarstvo se je kljub zaporednim šokom izkazalo kot zelo odporno, a za nadaljnjo rast bodo potrebni dodatni ukrepi, v najnovejšem ekonomskem pregledu za Slovenijo ugotavlja OECD. Ob potrebi po krepitvi javnih financ izpostavlja med drugim povečanje naložb, nadaljnjo krepitev trga kapitala in širšo uporabo umetne inteligence. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v najnovejšem poročilu za Slovenijo, ki ga je danes v Ljubljani predstavila namestnica direktorja sektorja za študije posameznih držav v oddelku za ekonomske zadeve Isabell Koske, potrebne dodatne ukrepe strnila v štiri področja. Močna odvisnost od davkov Prvo je potreba po dodatni krepitvi in stabilizaciji javnih financ, tako ob kratkoročnih pritiskih kot ob srednje- in dolgoročnih izzivih, povezanih predvsem z demografskimi gibanji. Koske tako kljub pozitivnim vidikom zadnje pokojninske reforme vidi potrebo po dodatnih spremembah pokojninskega sistema v prihodnje. Na davčnem področju je izpostavila močno odvisnost od davkov in prispevkov iz močno obremenjenega dela. V OECD še naprej pozivajo k zmanjšanju obremenitve dela in na drugi strani k višjim davkom na potrošnjo in nepremičnine, ki so ugodnejši z vidika spodbujanja rasti. Slovenija je odprto gospodarstvo Slovenija je zelo odprto in izvozno usmerjeno gospodarstvo. A ob povečani negotovosti v svetu bi morala Slovenija po mnenju OECD dodatno okrepiti odpornost trgovine z diverzifikacijo uvoza, ukrepi za dodatno olajšanje trgovanja in večjim odpiranjem storitvenega sektorja. Tretje področje je uporaba umetne inteligence. Ta je v Sloveniji po ugotovitvah OECD sicer razmeroma ugodna, a je skoncentrirana predvsem na večja in bolj napredna podjetja v določenih panogah, kot je avtomobilska. Širitev uporabe umetne inteligence na druge dela gospodarstva bi lahko prinesla pomembne učinke z vidika produktivnosti in podprla dolgoročno rast. Vlaganja v umetno inteligenco Za to je potrebno spodbujanje vlaganj v umetno inteligenco in digitalizacijo ter izboljšanje programov za usposabljanje, krepitev digitalnih veščin in prekvalifikacijo delovne sile. Četrto področje, ki ga izpostavlja OECD, pa je še vedno premalo razvit in plitev trg kapitala, ki zavira investicije in omejuje dostop podjetij do financiranja, še posebej prodornih in inovativnih zagonskih podjetij. Visoki prihranki gospodinjstev so tako še naprej usmerjeni predvsem v nepremičnine in denarne vloge. OECD poziva k spodbujanju konkurence na finančnem trgu, večji davčni obremenitvi nepremičnega premoženja za preusmerjanje prihrankov v bolj produktivne naložbe ter k širitvi individualnega pokojninskega varčevanja.

  language

  slv

  published at

  2026-06-16T10:10:29

  source

  Mladina

  title

  V kakšnem stanju je slovensko gospodarstvo?

  url

  https://www.mladina.si/249302/v-kaksnem-stanju-je-slovensko-gospodarstvo/

• article order

  2

  body

  Slovensko gospodarstvo se je kljub zaporednim šokom izkazalo kot zelo odporno, a za nadaljnjo rast bodo potrebni dodatni ukrepi, v najnovejšem ekonomskem pregledu za Slovenijo ugotavlja OECD. Ob potrebi po krepitvi javnih financ izpostavlja med drugim povečanje naložb, nadaljnjo krepitev trga kapitala in širšo uporabo umetne inteligence. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v najnovejšem poročilu za Slovenijo, ki ga je danes v Ljubljani predstavila namestnica direktorja sektorja za študije posameznih držav v oddelku za ekonomske zadeve Isabell Koske, potrebne dodatne ukrepe strnila v štiri področja. Prvo je potreba po dodatni krepitvi in stabilizaciji javnih financ, tako ob kratkoročnih pritiskih kot ob srednje- in dolgoročnih izzivih, povezanih predvsem z demografskimi gibanji. Koske tako kljub pozitivnim vidikom zadnje pokojninske reforme vidi potrebo po dodatnih spremembah pokojninskega sistema v prihodnje. Plače (pre)obremenjene Na davčnem področju je izpostavila močno odvisnost od davkov in prispevkov iz močno obremenjenega dela. V OECD še naprej pozivajo k zmanjšanju obremenitve dela in na drugi strani k višjim davkom na potrošnjo in nepremičnine, ki so ugodnejši z vidika spodbujanja rasti. Slovenija je zelo odprto in izvozno usmerjeno gospodarstvo. A ob povečani negotovosti v svetu bi morala Slovenija po mnenju OECD dodatno okrepiti odpornost trgovine z diverzifikacijo uvoza, ukrepi za dodatno olajšanje trgovanja in večjim odpiranjem storitvenega sektorja. Širitev UI Tretje področje je uporaba umetne inteligence. Ta je v Sloveniji po ugotovitvah OECD sicer razmeroma ugodna, a je skoncentrirana predvsem na večja in bolj napredna podjetja v določenih panogah, kot je avtomobilska. Širitev uporabe umetne inteligence na druge dela gospodarstva bi lahko prinesla pomembne učinke z vidika produktivnosti in podprla dolgoročno rast. Za to je potrebno spodbujanje vlaganj v umetno inteligenco in digitalizacijo ter izboljšanje programov za usposabljanje, krepitev digitalnih veščin in prekvalifikacijo delovne sile. Slabo razvit trg kapitala Četrto področje, ki ga izpostavlja OECD, pa je še vedno premalo razvit in plitev trg kapitala, ki zavira investicije in omejuje dostop podjetij do financiranja, še posebej prodornih in inovativnih zagonskih podjetij. Visoki prihranki gospodinjstev so tako še naprej usmerjeni predvsem v nepremičnine in denarne vloge. OECD poziva k spodbujanju konkurence na finančnem trgu, večji davčni obremenitvi nepremičnega premoženja za preusmerjanje prihrankov v bolj produktivne naložbe ter k širitvi individualnega pokojninskega varčevanja.

  language

  slv

  published at

  2026-06-16T10:59:17

  source

  Dnevnik

  title

  OECD: Slovensko gospodarstvo odporno, a potrebno bo spremeniti pokojninski sistem

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/posel/oecd-slovensko-gospodarstvo-odporno-a-potrebna-krepitev-javnih-financ-2809565/

• article order

  9

  body

  OECD v Ekonomskem pregledu Slovenije za leto 2026, ki ga je predstavila namestnica direktorja sektorja za študije posameznih držav v Oddelku za ekonomske zadeve Isabell Koske, ugotavlja, da se je slovensko gospodarstvo izkazalo za odporno na številne pretrese. Se je pa po več letih izboljševanja fiskalnega položaja primanjkljaj leta 2025 zaradi višjih odhodkov povečal, zato je treba po mnenju OECD s ciljem dolgoročne vzdržnosti javnih financ nasloviti srednjeročne pritiske na odhodkovni strani in postopno obnavljati proračunske rezerve. OECD priporoča tudi zmanjšanje davčne obremenitve dela in hkrati krepitev davkov na potrošnjo in nepremičnine, kar bi spodbudilo večjo udeležbo na trgu dela. Svetujejo tudi krepitev aktivnih politik zaposlovanja, dodatno prilagoditev pokojninskega sistema, nadaljevanje boja proti korupciji, odpravo nepotrebnih administrativnih ovir in krepitev kapitalskih trgov, tudi z regionalnim povezovanjem. Odpornost na zunanje pretrese bi lahko po mnenju OECD povečali s poglobitvijo trgovinske integracije in zmanjšanjem ovir za pretok kapitala, priporočajo pa tudi pospešitev uvajanja umetne inteligence z vlaganjem v znanja in veščine zaposlenih. Državni sekretar na Ministrstvu za finance Peter Papež se je OECD zahvalil za pripravo poročila ter konstruktiven dialog z vlado in drugimi slovenskimi institucijami. Poročilo OECD, ki upošteva širši mednarodni kontekst, nam pomaga bolje razumeti naše prednosti, hkrati pa tudi izzive, ki čakajo našo državo. Državni sekretar je ob tem spomnil, da je Slovenija dobila novo vlado, ki želi v prihodnjih letih pospešiti razvoj, okrepiti konkurenčnost gospodarstva in ohraniti socialno odgovorno državo. Ministrstvo za finance bo skrbelo za stabilne in predvidljive finance; pripravili bomo rebalans državnega proračuna, ki bo odražal prioritete nove vlade ob upoštevanju fiskalnih pravil. Fiskalno odgovorna politika pa mora hkrati podpirati rast, konkurenčnost, investicije, inovacije in produktivnost, je povedal Papež in izpostavil tudi pomen razvoja kapitalskega trga ter umetne inteligence. Pogled strokovne javnosti pa je predstavil prof. dr. Aljoša Valentinčič z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Predstavil je trende pri razvoju kapitalskega trga, ki se razvija, a ostaja plitek. Državljani in podjetja so finančno konservativni in nizko zadolženi, kar je po eni strani pozitivno, saj predstavlja nižje tveganje, po drugi strani pa to pomeni tudi, da izkoristimo manj priložnosti. Poudaril je tudi pomen oživitve pokojninskega varčevanja in razvoja umetne inteligence.

  language

  slv

  published at

  2026-06-16T13:01:14

  source

  Portal GOV.SI

  title

  Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj predstavila najnovejša priporočila za Slovenijo

  url

  https://www.gov.si/novice/2026-06-16-organizacija-za-gospodarsko-sodelovanje-in-razvoj-predstavila-najnovejsa-priporocila-za-slovenijo/

• article order

  11

  body

  Slovenija se že več let sooča z enakim opozorilom mednarodnih ekonomskih institucij: delo je preveč obdavčeno, javna poraba raste hitreje od zmožnosti gospodarstva, prihranki prebivalstva pa so večinoma ujeti v nepremičninah in bančnih vlogah. Najnovejši Ekonomski pregled Slovenije, ki ga je predstavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), teh ugotovitev ne spreminja, jih pa dodatno zaostruje. Po oceni OECD je Slovenija v zadnjih letih gospodarsko rasla hitreje od povprečja držav OECD in evrskega območja, ob tem pa ohranila eno najnižjih stopenj brezposelnosti v Evropi. Toda ugodna gospodarska slika skriva strukturne težave, ki bi lahko v prihodnjih letih postale resna ovira za nadaljnji razvoj. Ugodna gospodarska slika skriva strukturne težave, ki bi lahko v prihodnjih letih postale resna ovira za nadaljnji razvoj. Fiskalni svet in OECD na isti strani: primanjkljaji niso več izjema Posebno pozornost OECD namenja javnim financam. Organizacija opozarja, da bo staranje prebivalstva v prihodnjih desetletjih močno povečalo izdatke za pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. Če želi država ohraniti socialno državo brez pretiranega zadolževanja, bo morala že danes sprejemati ukrepe za postopno zmanjševanje proračunskih primanjkljajev. Pri tem OECD ni osamljena. Podobna opozorila v zadnjih mesecih prihajajo tudi iz Fiskalnega sveta, ki je večkrat izpostavil, da številni politični dogovori vsebujejo obljube o novih izdatkih brez ustrezno opredeljenih virov financiranja. Po njihovih ocenah Slovenija v obdobju ugodne gospodarske rasti ne ustvarja dovolj fiskalnih rezerv za prihodnja krizna obdobja. Predsednik Fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun je že večkrat opozoril, da dolgoročna vzdržnost javnih financ ne more temeljiti zgolj na optimističnih napovedih gospodarske rasti, temveč na realističnem načrtovanju prihodkov in odhodkov. OECD proti obvezni božičnici Ena izmed bolj odmevnih priporočil OECD se nanaša na predlog uvedbe obveznega zimskega regresa oziroma božičnice. Namestnica direktorja za študije držav pri OECD Isabell Koske je ob predstavitvi poročila pozvala slovenske odločevalce, naj o takšni obveznosti ponovno premislijo. Po njihovem mnenju dodatne zakonsko predpisane obveznosti za delodajalce zmanjšujejo fleksibilnost gospodarstva, zlasti v obdobjih počasnejše gospodarske rasti. Čeprav je namen ukrepa izboljšanje položaja zaposlenih, OECD opozarja, da lahko dolgoročno vpliva na konkurenčnost podjetij in zmanjšuje pripravljenost za nova zaposlovanja. Dodatne zakonsko predpisane obveznosti za delodajalce zmanjšujejo fleksibilnost gospodarstva, zlasti v obdobjih počasnejše gospodarske rasti. Gre za vprašanje, pri katerem se pogosto soočata socialna in ekonomska logika. Medtem ko sindikati poudarjajo pomen dodatnega dohodka za zaposlene, ekonomisti opozarjajo, da trajna rast plač temelji predvsem na višji produktivnosti in ne na administrativno določenih izplačilih. Manj davkov na plače, več na potrošnjo in premoženje Najbolj dosledno priporočilo OECD Sloveniji ostaja davčna reforma. Organizacija že vrsto let opozarja, da so slovenske plače med najbolj obremenjenimi v razvitem svetu. Visoki prispevki in dohodnina po njihovem zmanjšujejo motivacijo za delo, otežujejo privabljanje visoko usposobljenih kadrov ter zmanjšujejo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Rešitev OECD vidi v preusmeritvi davčnega bremena z dela na druge oblike obdavčitve, predvsem na potrošnjo in premoženje. To pomeni predvsem višjo obdavčitev nepremičnin in potencialno tudi dodatne prilagoditve sistema DDV. Takšna priporočila pa v Sloveniji odpirajo številna vprašanja. Nasprotniki novih nepremičninskih davkov opozarjajo, da slovenski lastniki nepremičnin že danes plačujejo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) ter davek na premoženje za določene vrste nepremičnin. Poleg tega številni državljani nepremičnino dojemajo kot obliko življenjskega prihranka in ne kot investicijsko sredstvo. Organizacija že vrsto let opozarja, da so slovenske plače med najbolj obremenjenimi v razvitem svetu. Zakaj OECD želi višje davke na nepremičnine? Argument OECD temelji na prepričanju, da previsoka usmerjenost prihrankov v nepremičnine zmanjšuje razpoložljiv kapital za podjetniške in razvojne naložbe. Slovenci imajo po evropskih merilih izjemno visok delež premoženja vezanega v stanovanja in hiše. Obenem imajo gospodinjstva na bančnih računih več deset milijard evrov depozitov, ki se le v omejenem obsegu pretakajo v produktivne naložbe. Po mnenju OECD bi večja obdavčitev nepremičnin zmanjšala privlačnost vlaganja v nepremičnine in del sredstev preusmerila na kapitalske trge ter v podjetniški sektor. Toda številni slovenski ekonomisti opozarjajo, da je takšno razmišljanje poenostavljeno. Prof. dr. Aljoša Valentinčič z Ekonomske fakultete poudarja, da težava ni zgolj v strukturi obdavčitve, temveč predvsem v slabo razvitem slovenskem kapitalskem trgu. Če trg ne ponuja dovolj zanimivih in likvidnih naložbenih možnosti, se bodo gospodinjstva težko odločila za preusmeritev svojih prihrankov, ne glede na davčne spodbude. Če trg ne ponuja dovolj zanimivih in likvidnih naložbenih možnosti, se bodo gospodinjstva težko odločila za preusmeritev svojih prihrankov, ne glede na davčne spodbude. Pokojnine: OECD podpira več zasebnega varčevanja Posebno poglavje poročila je namenjeno pokojninskemu sistemu. OECD ocenjuje, da bo staranje prebivalstva zahtevalo večjo vlogo zasebnega pokojninskega varčevanja. Kljub obstoječim davčnim spodbudam je zanimanje za drugi pokojninski steber razmeroma omejeno. Zato OECD podpira modele avtomatskega vključevanja zaposlenih v dodatne pokojninske sheme, pri katerih bi bil posameznik v sistem privzeto vključen, vendar bi imel možnost izstopa. Podobne sisteme poznajo nekatere razvite države, kjer so se izkazali za učinkovite pri povečanju dolgoročnega varčevanja prebivalstva. OECD ocenjuje, da bo staranje prebivalstva zahtevalo večjo vlogo zasebnega pokojninskega varčevanja. Slovenska podjetja ostajajo odvisna od bank OECD opozarja tudi na tradicionalno težavo slovenskega gospodarstva: preveliko odvisnost podjetij od bančnega financiranja. Zlasti mlada in hitro rastoča podjetja pogosto težko pridobijo kredite, medtem ko alternativni viri financiranja ostajajo premalo razviti. OECD zato predlaga ukrepe za razvoj kapitalskega trga in večjo vlogo institucionalnih vlagateljev. Ekonomisti pri tem opozarjajo, da razvoj kapitalskega trga ni mogoč čez noč. Potrebna sta večja likvidnost trga in večje zaupanje vlagateljev, kar zahteva dolgoročne in dosledne politike. Umetna inteligenca kot neizkoriščena priložnost V poročilu je posebej izpostavljena tudi umetna inteligenca. OECD ugotavlja, da uporabo naprednih tehnologij v Sloveniji večinoma uvajajo velika in tehnološko napredna podjetja, medtem ko manjša podjetja zaostajajo. Po njihovih ocenah bi lahko širša uporaba umetne inteligence pomembno povečala produktivnost slovenskega gospodarstva in omilila posledice pomanjkanja delovne sile. Ključni izzivi ostajajo usposabljanje zaposlenih, prekvalifikacije ter privabljanje visoko usposobljenih strokovnjakov iz tujine. Širša uporaba umetne inteligence bi lahko pomembno povečala produktivnost slovenskega gospodarstva in omilila posledice pomanjkanja delovne sile. Staro priporočilo, ki ostaja aktualno Če bi povzeli glavno sporočilo OECD v enem stavku, bi to bilo: Slovenija mora ustvarjati več, trošiti bolj premišljeno in manj obremenjevati delo. Medtem ko ekonomisti in mednarodne institucije poudarjajo potrebo po fiskalni disciplini, davčni razbremenitvi dela in večji produktivnosti, politični prostor pogosto daje prednost kratkoročnim socialnim ukrepom. Prav od sposobnosti usklajevanja teh dveh pogledov bo v veliki meri odvisno, kako uspešno bo Slovenija vstopila v obdobje staranja prebivalstva, tehnoloških sprememb in vse ostrejše mednarodne konkurence. Če bi povzeli glavno sporočilo OECD v enem stavku, bi to bilo: Slovenija mora ustvarjati več, trošiti bolj premišljeno in manj obremenjevati delo.

  language

  slv

  published at

  2026-06-17T16:22:14

  source

  Domovina

  title

  OECD Sloveniji ponovno svetuje: manj davkov na delo, več odgovornosti in previdnost

  url

  https://www.domovina.je/oecd-sloveniji-ponovno-svetuje-manj-davkov-na-delo-vec-odgovornosti-in-previdnost

• article order

  3

  body

  Banka Slovenije je napoved letošnje rasti slovenskega gospodarstva znižala z 2,2 na 1,9 odstotka in s tem sledila negativnim popravkom drugih domačih in mednarodnih ustanov. Tako leta 2027 kot leta 2028 naj bi se BDP okrepil za 2,2 odstotka. Letna inflacija naj bi letos dosegla 3,6 odstotka, kar je 1,3 odstotne točke več od decembrskih ocen. Rast bruto domačega proizvoda (BDP) bo prihodnje leto z 2,2 odstotka za 0,2 odstotne točke nižja, leta 2028 pa za 0,1 odstotne točke višja, kot so v centralni banki napovedali v predhodni napovedi iz decembra lani. Inflacija se bo po njihovih izračunih leta 2027 z letošnjih 3,6 odstotka upočasnila na 2,3 odstotka, leta 2028 pa dodatno na 2,0 odstotka. Decembra so za leto 2027 predvideli 2,2-odstotno rast cen življenjskih potrebščin, za leto 2028 pa približanje inflacijskemu cilju Evropske centralne banke pri okoli dveh odstotkih. Po nizki gospodarski rasti v lanskem letu okrevanje letos upočasnjujejo povečana geopolitična negotovost in okrepljeni inflacijski pritiski, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril guverner Banke Slovenije Primož Dolenc. Slovensko gospodarstvo se je kljub zaporednim šokom izkazalo kot zelo odporno, a za nadaljnjo rast bodo potrebni dodatni ukrepi, v najnovejšem ekonomskem pregledu za Slovenijo ugotavlja OECD. Ob potrebi po krepitvi javnih financ izpostavlja med drugim povečanje naložb, nadaljnjo krepitev trga kapitala in širšo uporabo umetne inteligence. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v najnovejšem poročilu za Slovenijo, ki ga je danes v Ljubljani predstavila namestnica direktorja sektorja za študije posameznih držav v oddelku za ekonomske zadeve Isabell Koske, potrebne dodatne ukrepe strnila v štiri področja. Prvo je potreba po dodatni krepitvi in stabilizaciji javnih financ, tako ob kratkoročnih pritiskih kot ob srednje- in dolgoročnih izzivih, povezanih predvsem z demografskimi gibanji. Koske tako kljub pozitivnim vidikom zadnje pokojninske reforme vidi potrebo po dodatnih spremembah pokojninskega sistema v prihodnje. Na davčnem področju je izpostavila močno odvisnost od davkov in prispevkov iz močno obremenjenega dela. V OECD še naprej pozivajo k zmanjšanju obremenitve dela in na drugi strani k višjim davkom na potrošnjo in nepremičnine, ki so ugodnejši z vidika spodbujanja rasti. Slovenija je zelo odprto in izvozno usmerjeno gospodarstvo. A ob povečani negotovosti v svetu bi morala Slovenija po mnenju OECD dodatno okrepiti odpornost trgovine z diverzifikacijo uvoza, ukrepi za dodatno olajšanje trgovanja in večjim odpiranjem storitvenega sektorja. Tretje področje je uporaba umetne inteligence. Ta je v Sloveniji po ugotovitvah OECD sicer razmeroma ugodna, a je skoncentrirana predvsem na večja in bolj napredna podjetja v določenih panogah, kot je avtomobilska. Širitev uporabe umetne inteligence na druge dela gospodarstva bi lahko prinesla pomembne učinke z vidika produktivnosti in podprla dolgoročno rast. Za to je potrebno spodbujanje vlaganj v umetno inteligenco in digitalizacijo ter izboljšanje programov za usposabljanje, krepitev digitalnih veščin in prekvalifikacijo delovne sile. Četrto področje, ki ga izpostavlja OECD, pa je še vedno premalo razvit in plitev trg kapitala, ki zavira investicije in omejuje dostop podjetij do financiranja, še posebej prodornih in inovativnih zagonskih podjetij. Visoki prihranki gospodinjstev so tako še naprej usmerjeni predvsem v nepremičnine in denarne vloge. OECD poziva k spodbujanju konkurence na finančnem trgu, večji davčni obremenitvi nepremičnega premoženja za preusmerjanje prihrankov v bolj produktivne naložbe ter k širitvi individualnega pokojninskega varčevanja.

  language

  slv

  published at

  2026-06-16T10:08:20

  source

  PortalPolitikis

  title

  (Banka Slovenije napoved rasti BDP za letos znižala na 1,9 odstotka) OECD:

  url

  https://www.politikis.si/2026/06/banka-slovenije-napoved-rasti-bdp-za-letos-znizala-na-19-odstotka-oecd-slovensko-gospodarstvo-odporno-za-nadaljnjo-rast-potrebni-dodatni-ukrepi/

• article order

  6

  body

  Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ni naklonjena izplačilom obvezne božičnice zaposlenim. Bodo delavci tako ostali brez tega dodatka? Slovensko gospodarstvo se je kljub zaporednim šokom izkazalo kot zelo odporno, a za nadaljnjo rast bodo potrebni dodatni ukrepi, v najnovejšem ekonomskem pregledu za Slovenijo ugotavlja OECD. Ob potrebi po krepitvi javnih financ izpostavlja med drugim povečanje naložb, nadaljnjo krepitev trga kapitala in širšo uporabo umetne inteligence. A kar je za delavce najbolj zanimivo, je stališče OECD do obvezne božičnice. Namestnica direktorja sektorja za študije posameznih držav v oddelku za ekonomske zadeve Isabell Koske se je namreč obregnila ob nedavno uvedeno obvezno božičnico oz. zimski regres. Po mnenju OECD bi bilo treba ta ukrep znova premisliti, tudi ob povečanem pritisku na stroške dela zaradi presežnega povpraševanja na trgu dela ob zgodovinsko nizki brezposelnosti.

  language

  slv

  published at

  2026-06-17T13:52:06

  source

  cekin.si

  title

  OECD nad obvezno božičnico. Bodo delavci ostali brez zimskega regresa?

  url

  https://www.cekin.si/zaposlitev/zaposleni/oecd-obvezna-bozicnica-zimski-regres-ukinitev.html

• article order

  7

  body

  Ljubljana, 16. junij 2026 - Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development - OECD) je danes v Ljubljani predstavila novi dvoletni ekonomski pregled za Slovenijo. V njem je med drugim obravnavala fiskalno in davčno politiko, konkurenčnost in kapitalski trg, posebni poglavji pa sta tokrat namenjeni trgovini in umetni inteligenci. OECD v Ekonomskem pregledu Slovenije za leto 2026, ki ga je predstavila namestnica direktorja sektorja za študije posameznih držav v Oddelku za ekonomske zadeve Isabell Koske, ugotavlja, da se je slovensko gospodarstvo izkazalo za odporno na številne pretrese. Se je pa po več letih izboljševanja fiskalnega položaja primanjkljaj leta 2025 zaradi višjih odhodkov povečal, zato je treba po mnenju OECD s ciljem dolgoročne vzdržnosti javnih financ nasloviti srednjeročne pritiske na odhodkovni strani in postopno obnavljati proračunske rezerve. OECD priporoča tudi zmanjšanje davčne obremenitve dela in hkrati krepitev davkov na potrošnjo in nepremičnine, kar bi spodbudilo večjo udeležbo na trgu dela. Svetujejo tudi krepitev aktivnih politik zaposlovanja, dodatno prilagoditev pokojninskega sistema, nadaljevanje boja proti korupciji, odpravo nepotrebnih administrativnih ovir in krepitev kapitalskih trgov, tudi z regionalnim povezovanjem. Odpornost na zunanje pretrese bi lahko po mnenju OECD povečali s poglobitvijo trgovinske integracije in zmanjšanjem ovir za pretok kapitala, priporočajo pa tudi pospešitev uvajanja umetne inteligence z vlaganjem v znanja in veščine zaposlenih. Državni sekretar na Ministrstvu za finance Peter Papež se je OECD zahvalil za pripravo poročila ter konstruktiven dialog z vlado in drugimi slovenskimi institucijami. Poročilo OECD, ki upošteva širši mednarodni kontekst, nam pomaga bolje razumeti naše prednosti, hkrati pa tudi izzive, ki čakajo našo državo. Državni sekretar je ob tem spomnil, da je Slovenija dobila novo vlado, ki želi v prihodnjih letih pospešiti razvoj, okrepiti konkurenčnost gospodarstva in ohraniti socialno odgovorno državo. Ministrstvo za finance bo skrbelo za stabilne in predvidljive finance; pripravili bomo rebalans državnega proračuna, ki bo odražal prioritete nove vlade ob upoštevanju fiskalnih pravil. Fiskalno odgovorna politika pa mora hkrati podpirati rast, konkurenčnost, investicije, inovacije in produktivnost, je povedal Papež in izpostavil tudi pomen razvoja kapitalskega trga ter umetne inteligence. Pogled strokovne javnosti pa je predstavil prof. dr. Aljoša Valentinčič z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Predstavil je trende pri razvoju kapitalskega trga, ki se razvija, a ostaja plitek. Državljani in podjetja so finančno konservativni in nizko zadolženi, kar je po eni strani pozitivno, saj predstavlja nižje tveganje, po drugi strani pa to pomeni tudi, da izkoristimo manj priložnosti. Poudaril je tudi pomen oživitve pokojninskega varčevanja in razvoja umetne inteligence./LN/Vir Gov_si/Avtor press fotografije naveden ob fotogrfaiji/

  language

  slv

  published at

  2026-06-16T13:48:39

  source

  ljnovice.si

  title

  OECD predstavila najnovejša priporočila za Slovenijo

  url

  https://ljnovice.si/2026/06/16/oecd-predstavila-najnovejsa-priporocila-za-slovenijo/

source scope

analyzed source count

9

omitted articles

omitted source count

0

total source count

9