article Banka Slovenije znižala napoved rasti BDP na 1,9 % in zvišala oceno inflacije 16.6.2026
Banka Slovenije je v najnovejši napovedi znižala oceno letošnje gospodarske rasti z 2,2 na 1,9 odstotka, hkrati pa močno zvišala pričakovano inflacijo na 3,6 odstotka. Guverner Primož Dolenc je izpostavil, da okrevanje upočasnjujejo geopolitična negotovost, predvsem zaradi konfliktov na Bližnjem vzhodu, ter povišani stroški energentov. Kljub temu bo slovenska rast ostala višja od povprečja evrskega območja, kar gre pripisati robustnemu domačemu povpraševanju. Ključna gonila rasti ostajata zasebna in državna potrošnja, ki ju spodbujajo visoka zaposlenost in rast plač, predvsem zaradi dviga minimalne plače in reforme v javnem sektorju. Vendar pa centralna banka opozarja na naraščajoča javnofinančna tveganja, saj naj bi primanjkljaj v prihodnjih letih presegel referenčno mejo treh odstotkov BDP, kar bi lahko omejilo fiskalni prostor za odzivanje na morebitne nove zunanje šoke.
28 Контроверзност
Висока Ниска
15 тврдњи
15 тврдњи
Највеће слагање 100%
Napoved letne inflacije za letošnje leto se je zvišala na 3,6 odstotka. Најконтроверзније 67%
Stopnja brezposelnosti bo ostala nizka, v povprečju okoli 3,9 odstotka.| Trditev | Ključne razlike | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Konflikt na Bližnjem vzhodu in visoke cene energentov so glavni zunanji dejavniki inflacije. | Večina potrjuje, STA molči, Domovina in Žurnal sta previdnejša. | Ni omenjeno | Da: Navedeno je, da inflacijo poganjajo zunanji dejavniki in konflikt. | Da: Konflikt in energenti so izpostavljeni kot ključni dejavniki. | Da: Rast cen energentov zaradi konflikta so glavni zunanji dejavniki. | Delno: OECD navaja energetski šok zaradi Bližnjega vzhoda. | Da: Navedeno kot ključni zunanji dejavniki za letošnjo inflacijo. | Delno: Omenjena je geopolitična negotovost in inflacijski pritiski. | Delno: Omenjene geopolitične napetosti, energetski trgi in cene energentov. |
| Stopnja brezposelnosti bo ostala nizka, v povprečju okoli 3,9 odstotka. | Le SiOL in 24ur potrjujeta 3,9 %, drugi so manj natančni. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja povprečno stopnjo brezposelnosti 3,9 %. | Delno: Članek omenja le robusten trg dela, ne pa točne stopnje. | Delno: Navedena je 4-odstotna brezposelnost, ki bo padla na 3,8 %. | Delno: Omenjene so ugodne razmere na trgu dela, številka ni navedena. | Da: Besedilo potrjuje povprečno stopnjo 3,9 % v prihodnjih letih. | Ni omenjeno | Delno: Članek omenja razmeroma stabilen trg dela. |
| Rast zaposlenosti bo temeljila skoraj izključno na zaposlovanju v sektorju država. | Večina potrjuje, nekateri molčijo, poudarki pa se razlikujejo. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da bo rast temeljila na zaposlovanju v državi. | Ni omenjeno | Da: Rast bo predvsem na račun zaposlovanja v sektorju država. | Delno: Omenjena je nadaljnja rast zaposlenosti v javnem sektorju. | Da: Navedeno, da bo rast skoraj izključno v sektorju država. | Ni omenjeno | Delno: Omenjeno zaposlovanje v javnem sektorju kot del javne porabe. |
| Rast plač bo letos znašala 7,2 odstotka, kar presega rast produktivnosti. | SiOL in 24ur s številkami, drugi le o stroških ali molčijo. | Ni omenjeno | Da: Napovedana je 7,2 % rast, ki bo presegala rast produktivnosti. | Delno: Omenjeni so le naraščajoči stroški dela, brez točnih številk. | Not Mentioned | Delno: Omenjena je rast plač in stroškov dela, brez točnega odstotka. | Da: Potrjena 7,2 % rast in preseganje produktivnosti. | Ni omenjeno | Delno: Omenjena rast plač in stroški dela kot dejavnik inflacije. |
| Banka Slovenije je znižala napoved letošnje gospodarske rasti z 2,2 na 1,9 odstotka. | Viri se razhajajo glede leta, na katero se znižanje nanaša. | Da: BS je napoved rasti znižala z 2,2 na 1,9 odstotka. | Da: Besedilo neposredno potrjuje znižanje napovedi na 1,9 %. | Da: Centralna banka je napoved znižala z 2,2 na 1,9 odstotka. | Da: Banka Slovenije je napoved rasti BDP znižala z 2,2 na 1,9 %. | Da: Napoved za 2026 znižana z 2,2 na 1,9 odstotka. | Delno: Omenjeno znižanje za 0,2 o.t., a za prihodnje leto. | Da: Banka Slovenije je napoved znižala z 2,2 na 1,9 odstotka. | Da: BS je poslabšala napoved na 1,9 % (prej 2,2 %). |
| ZDA in Iran sta elektronsko podpisala sporazum, ki bi lahko umiril razmere na trgu. | Le Delo, Večer in Ivanc potrjujejo navedbo guvernerja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Guverner omenja elektronski podpis sporazuma med ZDA in Iranom. | Da: Guverner omenja elektronsko podpisan sporazum med ZDA in Iranom. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Delno: Ivanc omenja informacijo o podpisu dogovora med Iranom in ZDA. |
| ECB je zvišala obrestne mere za 25 bazičnih točk za dosego inflacijskega cilja. | Le Delo potrjuje dvig, Žurnal24 le cilj, ostali molčijo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Guverner potrjuje zvišanje za 25 bazičnih točk prejšnji teden. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Delno: Omenjen je inflacijski cilj ECB pri okoli dveh odstotkih. | Ni omenjeno |
| Glavna motorja letošnje rasti sta potrošnja države in zasebna potrošnja. | Večina potrjuje, STA in Žurnal24 pa trditve ne omenjata. | Ni omenjeno | Da: Članek izrecno navaja oba vira kot glavna motorja rasti. | Delno: Omenjeno je, da domače trošenje spodbuja trg dela in dohodek. | Da: Večje domače povpraševanje vključuje potrošnjo države in zasebno. | Da: Rast bo temeljila na zasebni in javni porabi. | Da: Izrecno navedena kot glavna motorja letošnje rasti. | Ni omenjeno | Da: Glavni motor ostaja domača poraba (zasebna in javna). |
| Neto izvoz bo letos negativno prispeval h gospodarski rasti. | Večina potrjuje negativen vpliv, STA in Žurnal molčita. | Ni omenjeno | Da: Zabeležen je negativen prispevek neto izvoza k skupni rasti. | Delno: Naslov omenja pozitiven prispevek izvoza šele prihodnje leto. | Da: Članek navaja negativen prispevek neto izvoza k skupni rasti. | Da: Neto izvoz bo ponovno negativno vplival na rast BDP. | Da: Zabeležen je negativen prispevek neto izvoza k skupni rasti. | Ni omenjeno | Da: Uvoz bo rasel hitreje od izvoza, zunanji sektor ne bo pomagal. |
| V neugodnem scenariju bi gospodarska rast lahko padla na 1,6 odstotka. | Viri se delijo na potrditev številke in popoln spregled. | Ni omenjeno | Da: Alternativni scenarij ob daljši krizi predvideva rast 1,6 %. | Da: Po ostrem scenariju bi bila gospodarska rast letos 1,6-odstotna. | Ni omenjeno | Da: Po neugodnem scenariju bi se rast upočasnila na 1,6 %. | Delno: Omenjena tveganja za nižjo rast, a brez številke 1,6 %. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Rast plač bo letos znašala 7,2 odstotka, car presega rast produktivnosti. | Večer potrjuje podatke, Zanima.me izpostavlja inflacijo. | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Da: Rast plač je 7,2-odstotna in je višja od rasti produktivnosti. | Not Mentioned | Not Mentioned | Not Mentioned | Delno: Omenjena rast plač in stroški dela kot dejavnik inflacije. |
| Napoved letne inflacije za letošnje leto se je zvišala na 3,6 odstotka. | Vsi viri razen STA potrjujejo 3,6 %; le nekateri navajajo BS. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da naj bi letna inflacija letos dosegla 3,6 %. | Da: Letna inflacija naj bi dosegla 3,6 %, kar je več od prejšnjih ocen. | Da: Napoved za inflacijo je bila zvišana na 3,6 %. | Da: Banka Slovenije zdaj ocenjuje, da bo inflacija letos 3,6 %. | Da: Članek navaja letošnjo inflacijo pri 3,6 odstotka. | Da: Letna inflacija naj bi letos dosegla 3,6 odstotka. | Da: BS zdaj pričakuje inflacijo pri 3,6 % (prej 2,3 %). |
| Gospodarska rast v Sloveniji bo ostala višja kot v celotnem evrskem območju. | Trije viri trditev potrjujejo, ostali jo povsem prezrejo. | Ni omenjeno | Da: Arjana Brezigar je pojasnila, da bo rast višja kot v evrskem obm. | Ni omenjeno | Da: Rast v Sloveniji bo višja od 0,8-odstotne rasti v območju evra. | Ni omenjeno | Da: Brezigarjeva potrjuje višjo rast skozi celotno obdobje. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Javnofinančni primanjkljaj se bo letos približal referenčni vrednosti treh odstotkov BDP. | Polovica virov potrjuje mejo 3 %, ostali jo povsem ignorirajo. | Ni omenjeno | Da: Besedilo potrjuje približevanje meji treh odstotkov BDP. | Ni omenjeno | Da: Primanjkljaj se bo letos približal referenčni vrednosti 3 % BDP. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje približevanje meji treh odstotkov. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Tujci predstavljajo že 16 odstotkov vseh delovno aktivnih prebivalcev v Sloveniji. | Le Večer potrjuje podatek, ostali viri ga povsem prezrejo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Med vsemi delovno aktivnimi je že 16 % tujcev. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
Konflikt na Bližnjem vzhodu in visoke cene energentov so glavni zunanji dejavniki inflacije. expand_more
Ključne razlike
Večina potrjuje, STA molči, Domovina in Žurnal sta previdnejša.
Ni omenjeno
Da: Navedeno je, da inflacijo poganjajo zunanji dejavniki in konflikt.
Da: Konflikt in energenti so izpostavljeni kot ključni dejavniki.
Da: Rast cen energentov zaradi konflikta so glavni zunanji dejavniki.
Delno: OECD navaja energetski šok zaradi Bližnjega vzhoda.
Da: Navedeno kot ključni zunanji dejavniki za letošnjo inflacijo.
Delno: Omenjena je geopolitična negotovost in inflacijski pritiski.
Delno: Omenjene geopolitične napetosti, energetski trgi in cene energentov.
Stopnja brezposelnosti bo ostala nizka, v povprečju okoli 3,9 odstotka. expand_more
Ključne razlike
Le SiOL in 24ur potrjujeta 3,9 %, drugi so manj natančni.
Ni omenjeno
Da: Članek navaja povprečno stopnjo brezposelnosti 3,9 %.
Delno: Članek omenja le robusten trg dela, ne pa točne stopnje.
Delno: Navedena je 4-odstotna brezposelnost, ki bo padla na 3,8 %.
Delno: Omenjene so ugodne razmere na trgu dela, številka ni navedena.
Da: Besedilo potrjuje povprečno stopnjo 3,9 % v prihodnjih letih.
Ni omenjeno
Delno: Članek omenja razmeroma stabilen trg dela.
Rast zaposlenosti bo temeljila skoraj izključno na zaposlovanju v sektorju država. expand_more
Ključne razlike
Večina potrjuje, nekateri molčijo, poudarki pa se razlikujejo.
Ni omenjeno
Da: Članek navaja, da bo rast temeljila na zaposlovanju v državi.
Ni omenjeno
Da: Rast bo predvsem na račun zaposlovanja v sektorju država.
Delno: Omenjena je nadaljnja rast zaposlenosti v javnem sektorju.
Da: Navedeno, da bo rast skoraj izključno v sektorju država.
Ni omenjeno
Delno: Omenjeno zaposlovanje v javnem sektorju kot del javne porabe.
Rast plač bo letos znašala 7,2 odstotka, kar presega rast produktivnosti. expand_more
Ključne razlike
SiOL in 24ur s številkami, drugi le o stroških ali molčijo.
Ni omenjeno
Da: Napovedana je 7,2 % rast, ki bo presegala rast produktivnosti.
Delno: Omenjeni so le naraščajoči stroški dela, brez točnih številk.
Not Mentioned
Delno: Omenjena je rast plač in stroškov dela, brez točnega odstotka.
Da: Potrjena 7,2 % rast in preseganje produktivnosti.
Ni omenjeno
Delno: Omenjena rast plač in stroški dela kot dejavnik inflacije.
Banka Slovenije je znižala napoved letošnje gospodarske rasti z 2,2 na 1,9 odstotka. expand_more
Ključne razlike
Viri se razhajajo glede leta, na katero se znižanje nanaša.
Da: BS je napoved rasti znižala z 2,2 na 1,9 odstotka.
Da: Besedilo neposredno potrjuje znižanje napovedi na 1,9 %.
Da: Centralna banka je napoved znižala z 2,2 na 1,9 odstotka.
Da: Banka Slovenije je napoved rasti BDP znižala z 2,2 na 1,9 %.
Da: Napoved za 2026 znižana z 2,2 na 1,9 odstotka.
Delno: Omenjeno znižanje za 0,2 o.t., a za prihodnje leto.
Da: Banka Slovenije je napoved znižala z 2,2 na 1,9 odstotka.
Da: BS je poslabšala napoved na 1,9 % (prej 2,2 %).
ZDA in Iran sta elektronsko podpisala sporazum, ki bi lahko umiril razmere na trgu. expand_more
Ključne razlike
Le Delo, Večer in Ivanc potrjujejo navedbo guvernerja.
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Da: Guverner omenja elektronski podpis sporazuma med ZDA in Iranom.
Da: Guverner omenja elektronsko podpisan sporazum med ZDA in Iranom.
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Delno: Ivanc omenja informacijo o podpisu dogovora med Iranom in ZDA.
ECB je zvišala obrestne mere za 25 bazičnih točk za dosego inflacijskega cilja. expand_more
Ključne razlike
Le Delo potrjuje dvig, Žurnal24 le cilj, ostali molčijo.
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Da: Guverner potrjuje zvišanje za 25 bazičnih točk prejšnji teden.
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Delno: Omenjen je inflacijski cilj ECB pri okoli dveh odstotkih.
Ni omenjeno
Glavna motorja letošnje rasti sta potrošnja države in zasebna potrošnja. expand_more
Ključne razlike
Večina potrjuje, STA in Žurnal24 pa trditve ne omenjata.
Ni omenjeno
Da: Članek izrecno navaja oba vira kot glavna motorja rasti.
Delno: Omenjeno je, da domače trošenje spodbuja trg dela in dohodek.
Da: Večje domače povpraševanje vključuje potrošnjo države in zasebno.
Da: Rast bo temeljila na zasebni in javni porabi.
Da: Izrecno navedena kot glavna motorja letošnje rasti.
Ni omenjeno
Da: Glavni motor ostaja domača poraba (zasebna in javna).
Neto izvoz bo letos negativno prispeval h gospodarski rasti. expand_more
Ključne razlike
Večina potrjuje negativen vpliv, STA in Žurnal molčita.
Ni omenjeno
Da: Zabeležen je negativen prispevek neto izvoza k skupni rasti.
Delno: Naslov omenja pozitiven prispevek izvoza šele prihodnje leto.
Da: Članek navaja negativen prispevek neto izvoza k skupni rasti.
Da: Neto izvoz bo ponovno negativno vplival na rast BDP.
Da: Zabeležen je negativen prispevek neto izvoza k skupni rasti.
Ni omenjeno
Da: Uvoz bo rasel hitreje od izvoza, zunanji sektor ne bo pomagal.
V neugodnem scenariju bi gospodarska rast lahko padla na 1,6 odstotka. expand_more
Ključne razlike
Viri se delijo na potrditev številke in popoln spregled.
Ni omenjeno
Da: Alternativni scenarij ob daljši krizi predvideva rast 1,6 %.
Da: Po ostrem scenariju bi bila gospodarska rast letos 1,6-odstotna.
Ni omenjeno
Da: Po neugodnem scenariju bi se rast upočasnila na 1,6 %.
Delno: Omenjena tveganja za nižjo rast, a brez številke 1,6 %.
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Rast plač bo letos znašala 7,2 odstotka, car presega rast produktivnosti. expand_more
Ključne razlike
Večer potrjuje podatke, Zanima.me izpostavlja inflacijo.
Not Mentioned
Not Mentioned
Not Mentioned
Da: Rast plač je 7,2-odstotna in je višja od rasti produktivnosti.
Not Mentioned
Not Mentioned
Not Mentioned
Delno: Omenjena rast plač in stroški dela kot dejavnik inflacije.
Napoved letne inflacije za letošnje leto se je zvišala na 3,6 odstotka. expand_more
Ključne razlike
Vsi viri razen STA potrjujejo 3,6 %; le nekateri navajajo BS.
Ni omenjeno
Da: Članek navaja, da naj bi letna inflacija letos dosegla 3,6 %.
Da: Letna inflacija naj bi dosegla 3,6 %, kar je več od prejšnjih ocen.
Da: Napoved za inflacijo je bila zvišana na 3,6 %.
Da: Banka Slovenije zdaj ocenjuje, da bo inflacija letos 3,6 %.
Da: Članek navaja letošnjo inflacijo pri 3,6 odstotka.
Da: Letna inflacija naj bi letos dosegla 3,6 odstotka.
Da: BS zdaj pričakuje inflacijo pri 3,6 % (prej 2,3 %).
Gospodarska rast v Sloveniji bo ostala višja kot v celotnem evrskem območju. expand_more
Ključne razlike
Trije viri trditev potrjujejo, ostali jo povsem prezrejo.
Ni omenjeno
Da: Arjana Brezigar je pojasnila, da bo rast višja kot v evrskem obm.
Ni omenjeno
Da: Rast v Sloveniji bo višja od 0,8-odstotne rasti v območju evra.
Ni omenjeno
Da: Brezigarjeva potrjuje višjo rast skozi celotno obdobje.
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Javnofinančni primanjkljaj se bo letos približal referenčni vrednosti treh odstotkov BDP. expand_more
Ključne razlike
Polovica virov potrjuje mejo 3 %, ostali jo povsem ignorirajo.
Ni omenjeno
Da: Besedilo potrjuje približevanje meji treh odstotkov BDP.
Ni omenjeno
Da: Primanjkljaj se bo letos približal referenčni vrednosti 3 % BDP.
Ni omenjeno
Da: Članek potrjuje približevanje meji treh odstotkov.
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Tujci predstavljajo že 16 odstotkov vseh delovno aktivnih prebivalcev v Sloveniji. expand_more
Ključne razlike
Le Večer potrjuje podatek, ostali viri ga povsem prezrejo.
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Da: Med vsemi delovno aktivnimi je že 16 % tujcev.
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Висока покривеност Контроверзно Консензус Ниска покривеност
Актуелне теме
Потврђено
Нејасно
Тихо слагање
Консензус:
Неслагање Слагање
Величина = покривеност извора
| Entiteta | Ključne razlike | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Slovenija | Večer izpostavlja odpornost, ostali le suhoparne napovedi. | Nevtralno: Omenjena kot subjekt gospodarskih napovedi. | Nevtralno: Predmet gospodarske analize in napovedi rasti. | Nevtralno: Omenjena v kontekstu gospodarske rasti in inflacije. | Pozitivno: OECD poudarja odpornost gospodarstva in višjo rast od povprečja. | Nevtralno: Omenjena v kontekstu gospodarskih napovedi in rasti BDP. | Nevtralno: Predmet ekonomske analize rasti, BDP in trga dela. | Nevtralno: Omenjena kot predmet gospodarske napovedi. | Nevtralno: Omenjena v kontekstu gospodarskih napovedi in rasti BDP. |
| Banka Slovenije | Vsi viri enotno in nevtralno povzemajo gospodarske napovedi. | Nevtralno: Podaja napovedi in podatke brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: Podaja napovedi in analize kot osrednji vir informacij. | Nevtralno: Omenjena kot vir makroekonomskih napovedi in scenarijev. | Nevtralno: Podaja nove gospodarske napovedi in opozarja na tveganja. | Nevtralno: Podaja nove gospodarske napovedi in projekcije. | Nevtralno: Vir informacij in napovedi, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: Podaja napovedi in podatke brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: Poročevalec o gospodarskih projekcijah brez meta-vrednotenja. |
| Primož Dolenc | Vsi viri enotno nevtralno kot uradnega govorca o gospodarstvu. | Ni omenjeno | Nevtralno: Citiran kot govorec o gospodarskih razmerah in tveganjih. | Nevtralno: Citiran kot guverner pri predstavitvi napovedi in stališč. | Nevtralno: Kot guverner podaja uradne napovedi in pojasnjuje razmere. | Nevtralno: Guverner je citiran kot govorec o gospodarski negotovosti. | Nevtralno: Guverner podaja uradne napovedi in opozorila. | Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki pojasnjuje gospodarske razmere. | Ni omenjeno |
| Bližnji vzhod | Vsi viri so nevtralni, poudarjajo le gospodarska tveganja. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen kot vir geopolitične negotovosti in vpliva na cene. | Nevtralno: Omenjen kot lokacija konflikta, ki vpliva na gospodarstvo. | Nevtralno: Omenjen kot vir geopolitičnih tveganj in vpliva na cene. | Nevtralno: Omenjen kot vir energetskega šoka v poročilu OECD. | Nevtralno: Omenjen kot vir geopolitične negotovosti in cen energentov. | Ni omenjeno | Nevtralno: Impliciran preko geopolitičnih napetosti in Hormuške ožine. |
| Gospodinjstva | Vsi viri so nevtralni, poudarki nihajo med dohodki in porabo. | Ni omenjeno | Nevtralno: Implicirana skozi omembo zasebne potrošnje in varčevanja. | Nevtralno: Omenjena v kontekstu rasti realnega razpoložljivega dohodka. | Nevtralno: Omenjena v kontekstu zasebne potrošnje in plačevanja storitev. | Nevtralno: Omenjena v kontekstu porabe, varčevanja in prilagajanja cenam. | Nevtralno: Implicirana prek zasebne potrošnje in varčevanja. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjena v vlogi potrošnikov, ki se prilagajajo cenam. |
| Evropska centralna banka (ECB) | Vsi viri so nevtralni, razlikujejo se le v širini konteksta. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjena le v kontekstu inflacijskega cilja. | Nevtralno: Omenjena v kontekstu inflacijskega cilja in obrestnih mer. | Nevtralno: Navedena kot vir napovedi za evrsko območje in ciljno inflacijo. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjena le v kontekstu inflacijskega cilja. | Nevtralno: Omenjena le v kontekstu inflacijskega cilja. | Ni omenjeno |
| Javni sektor | Poudarek na plačah nasproti rasti zaposlovanja in porabe. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen v kontekstu plačne reforme in zaposlovanja. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen v kontekstu zaposlovanja in reforme plačnega sistema. | Nevtralno: Omenjen v kontekstu rasti zaposlenosti in javne porabe. | Nevtralno: Omenjen v kontekstu plačne reforme in zaposlovanja. | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen kot dejavnik javne porabe zaradi zaposlovanja. |
| Arjana Brezigar | Vsi viri so nevtralni; razlika je le v izbiri teme analize. | Ni omenjeno | Nevtralno: Citirana kot govorka, ki pojasnjuje ekonomske kazalnike. | Nevtralno: Citirana kot vir informacij o strukturi prihodnje inflacije. | Nevtralno: Kot direktorica analitike pojasnjuje razloge za trende. | Ni omenjeno | Nevtralno: Direktorica pojasnjuje ekonomske kazalnike in tveganja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Evrsko območje | Vsi viri so nevtralni; razlika je le v makroekonomskem kontekstu. | Ni omenjeno | Nevtralno: Uporabljeno kot primerjava za slovensko gospodarsko rast. | Nevtralno: Omenjeno v povezavi z odločitvami evrske centralne banke. | Nevtralno: Uporabljeno kot primerjava za gospodarsko rast in inflacijo. | Ni omenjeno | Nevtralno: Uporabljeno kot primerjava za gospodarsko rast Slovenije. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Združene države Amerike (ZDA) | Vsi viri so nevtralni, poudarek je le na vlogi podpisnice. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjene zgolj kot podpisnica sporazuma z Iranom. | Nevtralno: Omenjene v kontekstu podpisa sporazuma z Iranom. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjene kot podpisnica dogovora v izjavi ekonomista. |
| Iran | Vsi viri so nevtralni; poudarek je le na podpisu sporazuma. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen zgolj kot podpisnik sporazuma z ZDA. | Nevtralno: Omenjen v kontekstu podpisa sporazuma z ZDA. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjen kot podpisnik dogovora v izjavi ekonomista. |
| Tuji delavci | Večer edini nevtralno izpostavlja njihov pomen za trg dela. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: Omenjeni kot pomemben delež novih zaposlenih na trgu dela. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
Slovenija expand_more
Ključne razlike
Večer izpostavlja odpornost, ostali le suhoparne napovedi.
Nevtralno: Omenjena kot subjekt gospodarskih napovedi.
Nevtralno: Predmet gospodarske analize in napovedi rasti.
Nevtralno: Omenjena v kontekstu gospodarske rasti in inflacije.
Pozitivno: OECD poudarja odpornost gospodarstva in višjo rast od povprečja.
Nevtralno: Omenjena v kontekstu gospodarskih napovedi in rasti BDP.
Nevtralno: Predmet ekonomske analize rasti, BDP in trga dela.
Nevtralno: Omenjena kot predmet gospodarske napovedi.
Nevtralno: Omenjena v kontekstu gospodarskih napovedi in rasti BDP.
Banka Slovenije expand_more
Ključne razlike
Vsi viri enotno in nevtralno povzemajo gospodarske napovedi.
Nevtralno: Podaja napovedi in podatke brez meta-vrednotenja.
Nevtralno: Podaja napovedi in analize kot osrednji vir informacij.
Nevtralno: Omenjena kot vir makroekonomskih napovedi in scenarijev.
Nevtralno: Podaja nove gospodarske napovedi in opozarja na tveganja.
Nevtralno: Podaja nove gospodarske napovedi in projekcije.
Nevtralno: Vir informacij in napovedi, brez meta-vrednotenja.
Nevtralno: Podaja napovedi in podatke brez meta-vrednotenja.
Nevtralno: Poročevalec o gospodarskih projekcijah brez meta-vrednotenja.
Primož Dolenc expand_more
Ključne razlike
Vsi viri enotno nevtralno kot uradnega govorca o gospodarstvu.
Ni omenjeno
Nevtralno: Citiran kot govorec o gospodarskih razmerah in tveganjih.
Nevtralno: Citiran kot guverner pri predstavitvi napovedi in stališč.
Nevtralno: Kot guverner podaja uradne napovedi in pojasnjuje razmere.
Nevtralno: Guverner je citiran kot govorec o gospodarski negotovosti.
Nevtralno: Guverner podaja uradne napovedi in opozorila.
Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki pojasnjuje gospodarske razmere.
Ni omenjeno
Bližnji vzhod expand_more
Ključne razlike
Vsi viri so nevtralni, poudarjajo le gospodarska tveganja.
Ni omenjeno
Nevtralno: Omenjen kot vir geopolitične negotovosti in vpliva na cene.
Nevtralno: Omenjen kot lokacija konflikta, ki vpliva na gospodarstvo.
Nevtralno: Omenjen kot vir geopolitičnih tveganj in vpliva na cene.
Nevtralno: Omenjen kot vir energetskega šoka v poročilu OECD.
Nevtralno: Omenjen kot vir geopolitične negotovosti in cen energentov.
Ni omenjeno
Nevtralno: Impliciran preko geopolitičnih napetosti in Hormuške ožine.
Gospodinjstva expand_more
Ključne razlike
Vsi viri so nevtralni, poudarki nihajo med dohodki in porabo.
Ni omenjeno
Nevtralno: Implicirana skozi omembo zasebne potrošnje in varčevanja.
Nevtralno: Omenjena v kontekstu rasti realnega razpoložljivega dohodka.
Nevtralno: Omenjena v kontekstu zasebne potrošnje in plačevanja storitev.
Nevtralno: Omenjena v kontekstu porabe, varčevanja in prilagajanja cenam.
Nevtralno: Implicirana prek zasebne potrošnje in varčevanja.
Ni omenjeno
Nevtralno: Omenjena v vlogi potrošnikov, ki se prilagajajo cenam.
Evropska centralna banka (ECB) expand_more
Ključne razlike
Vsi viri so nevtralni, razlikujejo se le v širini konteksta.
Ni omenjeno
Nevtralno: Omenjena le v kontekstu inflacijskega cilja.
Nevtralno: Omenjena v kontekstu inflacijskega cilja in obrestnih mer.
Nevtralno: Navedena kot vir napovedi za evrsko območje in ciljno inflacijo.
Ni omenjeno
Nevtralno: Omenjena le v kontekstu inflacijskega cilja.
Nevtralno: Omenjena le v kontekstu inflacijskega cilja.
Ni omenjeno
Javni sektor expand_more
Ključne razlike
Poudarek na plačah nasproti rasti zaposlovanja in porabe.
Ni omenjeno
Nevtralno: Omenjen v kontekstu plačne reforme in zaposlovanja.
Ni omenjeno
Nevtralno: Omenjen v kontekstu zaposlovanja in reforme plačnega sistema.
Nevtralno: Omenjen v kontekstu rasti zaposlenosti in javne porabe.
Nevtralno: Omenjen v kontekstu plačne reforme in zaposlovanja.
Ni omenjeno
Nevtralno: Omenjen kot dejavnik javne porabe zaradi zaposlovanja.
Arjana Brezigar expand_more
Ključne razlike
Vsi viri so nevtralni; razlika je le v izbiri teme analize.
Ni omenjeno
Nevtralno: Citirana kot govorka, ki pojasnjuje ekonomske kazalnike.
Nevtralno: Citirana kot vir informacij o strukturi prihodnje inflacije.
Nevtralno: Kot direktorica analitike pojasnjuje razloge za trende.
Ni omenjeno
Nevtralno: Direktorica pojasnjuje ekonomske kazalnike in tveganja.
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Evrsko območje expand_more
Ključne razlike
Vsi viri so nevtralni; razlika je le v makroekonomskem kontekstu.
Ni omenjeno
Nevtralno: Uporabljeno kot primerjava za slovensko gospodarsko rast.
Nevtralno: Omenjeno v povezavi z odločitvami evrske centralne banke.
Nevtralno: Uporabljeno kot primerjava za gospodarsko rast in inflacijo.
Ni omenjeno
Nevtralno: Uporabljeno kot primerjava za gospodarsko rast Slovenije.
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Združene države Amerike (ZDA) expand_more
Ključne razlike
Vsi viri so nevtralni, poudarek je le na vlogi podpisnice.
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Nevtralno: Omenjene zgolj kot podpisnica sporazuma z Iranom.
Nevtralno: Omenjene v kontekstu podpisa sporazuma z Iranom.
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Nevtralno: Omenjene kot podpisnica dogovora v izjavi ekonomista.
Iran expand_more
Ključne razlike
Vsi viri so nevtralni; poudarek je le na podpisu sporazuma.
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Nevtralno: Omenjen zgolj kot podpisnik sporazuma z ZDA.
Nevtralno: Omenjen v kontekstu podpisa sporazuma z ZDA.
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Nevtralno: Omenjen kot podpisnik dogovora v izjavi ekonomista.
Tuji delavci expand_more
Ključne razlike
Večer edini nevtralno izpostavlja njihov pomen za trg dela.
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Nevtralno: Omenjeni kot pomemben delež novih zaposlenih na trgu dela.
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Ni omenjeno
Анализираних 8 извора
Упоредне табеле и инфографика користе све приказане изворе.
| Извор | Наслов | |
|---|---|---|
| Banka Slovenije napoved rasti BDP za letos znižala na 1,9 odstotka (daljše) | ||
| Banka Slovenije znižala napoved gospodarske rasti za letos | ||
| Kako bo sporazum med ZDA in Iranom vplival na cene v Sloveniji | ||
| Banka Slovenije: Gospodarska rast bo letos nižja, inflacija pa višja. Za koliko? | ||
| Banka Slovenije znižala napoved gospodarske rasti in zvišala oceno inflacije | ||
| Dolenc sporočil, kaj se dogaja s slovenskim gospodarstvom | ||
| Poslabšana napoved za Slovenijo | ||
| Banka Slovenije črnogleda glede gospodarske rasti in inflacije, a ekonomist opozarja na pomembno spremembo, ki je niso upoštevali |
STA
Banka Slovenije napoved rasti BDP za letos znižala na 1,9 odstotka (daljše)
24ur
Banka Slovenije znižala napoved gospodarske rasti za letos
Delo
Kako bo sporazum med ZDA in Iranom vplival na cene v Sloveniji
Večer
Banka Slovenije: Gospodarska rast bo letos nižja, inflacija pa višja. Za koliko?
Domovina
Banka Slovenije znižala napoved gospodarske rasti in zvišala oceno inflacije
SiOL
Dolenc sporočil, kaj se dogaja s slovenskim gospodarstvom
Žurnal24
Poslabšana napoved za Slovenijo
Zanima.me
Banka Slovenije črnogleda glede gospodarske rasti in inflacije, a ekonomist opozarja na pomembno spremembo, ki je niso upoštevali