MedVrsticami

Pirc Musar in Janša na proslavi ob 35-letnici države pozvala k spravi 24.6.2026

Analiziranih 9 virov Slovenščina

Na osrednji državni proslavi ob 35. obletnici samostojnosti Slovenije na Trgu republike sta kot osrednja govornika nastopila predsednica republike Nataša Pirc Musar in premier Janez Janša. Oba sta v svojih nagovorih izpostavila pomen narodne enotnosti, sprave in soočanja z zgodovinskimi travmami kot ključnih pogojev za nadaljnji razvoj države. Dogodek so zaznamovali tudi žvižgi iz občinstva, ki so se pojavili predvsem med deli govora predsednice o medijih in civilni družbi. Predsednica Pirc Musar je opozorila na nevarnost političnega podrejanja neodvisnih institucij in medijev, medtem ko je premier Janša poudaril gospodarske dosežke samostojne Slovenije, a hkrati kritiziral politiko izključevanja po letu 2008. Proslave so se udeležili najvišji predstavniki države, diplomatski zbor in predstavniki vseh parlamentarnih strank, spremljal pa jo je bogat kulturno-umetniški program s poudarkom na slovenski literarni in zgodovinski dediščini.

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	24ur	Dnevnik	SiOL	Žurnal24	Primorski Dnevnik	Primorske Novice	Gorenjski Glas	Reporter
Nataša Pirc Musar žvižgov med govorom ni videla kot težavo in jih je pričakovala.	Viri se razlikujejo po navajanju njenega odziva na žvižge.	Delno: Članek v 16. odstavku vsebuje njen odziv na žvižge.	Da: Izjavila je, da v tem ne vidi težav in da jih je pričakovala.	Delno: Članek omenja žvižge, ne pa njenega odziva nanje.	Ni omenjeno	Da: Po proslavi je izjavila, da v tem ne vidi težav in jih je pričakovala.	Delno: Omenjeno je, da je bil govor prekinjen z žvižgi.	Delno: Članek omenja žvižge, a ne navaja njenega odziva nanje.	Ni omenjeno	Da: Po proslavi je izjavila, da v tem ne vidi težav in jih je pričakovala.
Podrejanje medijev vodi v enoumje in ogroža demokratične procese.	Večina povzema citat, STA molči, Žurnal in PN poudarjata.	Ni omenjeno	Delno: Predsednica svari, da podrejanje medijev vodi v enoumje.	Delno: Predsednica je dejala, da je podrejanje medijev pot v enoumje.	Delno: Predsednica je dejala, da podrejanje vodi v enoumje.	Da: Predsednica je podrejanje medijev označila za pot v enoumje.	Delno: Predsednica je rekla, da je to pot v enoumje.	Da: Predsednica svari, da je podrejanje medijev pot v enoumje.	Delno: Predsednica je rekla, da je to pot v enoumje.	Delno: Predsednica je dejala, da je podrejanje pot v enoumje.
Povezanost naroda je danes znova na veliki preizkušnji zaradi medsebojnega nezaupanja.	STA le delno povzema, ostali potrjujejo krepitev nezaupanja.	Delno: Naslov in uvod omenjata preizkušnjo povezanosti.	Da: Predsednica ocenjuje, da se nezaupanje krepi in je vez na preizkušnji.	Da: Pirc Musarjeva je ocenila, da se medsebojno nezaupanje še krepi.	Da: Predsednica je opozorila na krepitev medsebojnega nezaupanja.	Da: Predsednica opozarja na krepitev medsebojnega nezaupanja.	Da: Pirc Musar je ocenila, da se medsebojno nezaupanje še krepi.	Da: Predsednica opozarja na krepitev medsebojnega nezaupanja.	Da: Pirc Musarjeva je opozorila na krepitev medsebojnega nezaupanja.	Da: Pirc Musar je dejala, da si ne zaupamo in da se nezaupanje krepi.
Podrejanje neodvisnih nadzornih organov izvršilni oblasti je izjemno nevarno.	Večina citira predsednico, STA molči, Žurnal24 pa širi kontekst.	Ni omenjeno	Da: Predsednica je poudarila, da je takšno podrejanje zelo nevarno.	Da: Pirc Musarjeva je poudarila, da je takšno podrejanje zelo nevarno.	Da: Pirc Musarjeva je to označila za nevarno in zelo nevarno.	Delno: Omenja podrejanje medijev in nadzor nevladnikov kot nevarnost.	Da: Predsednica je poudarila, da je to zelo nevarno.	Da: Predsednica je to označila za nevarno in zelo nevarno.	Da: Predsednica je to označila za zelo nevarno dejanje.	Da: Pirc Musar je poudarila, da je to nevarno, celo zelo nevarno.
Slovenija se mora soočiti z zgodovinskimi travmami in zagotoviti dostojanstven pokop žrtev.	Večina povzema poziv k pokopu, STA molči, Žurnal24 je ohlapen.	Ni omenjeno	Da: Predsednica je pozvala k spravi in dostojanstvenemu pokopu žrtev.	Da: Oba govornika sta pozvala k dostojanstvenemu pokopu žrtev.	Da: Oba govornika sta pozvala k spravi in dostojnemu pokopu žrtev.	Delno: Omenja premagovanje uroka zgodovine med in po 2. sv. vojni.	Da: Predsednica je znova pozvala k spravi in dostojnemu pokopu.	Da: Predsednica je pozvala k spravi in dostojanstvenemu pokopu.	Da: Predsednica je pozvala k spravi in dostojanstvenemu pokopu.	Da: Oba, predsednica in premier, sta pozvala k pokopu vseh žrtev.
Slovenija je v 35 letih pokazala, da je njena majhnost le fikcija.	Večina potrjuje citat, 24ur ga povsem prezre.	Da: Predsednica je to neposredno izpostavila v svojem govoru.	Ni omenjeno	Da: Predsednica je to jasno izpostavila v svojem nagovoru.	Da: Pirc Musarjeva je to jasno ocenila v svojem nagovoru.	Da: Predsednica je v nagovoru ocenila točno to.	Da: Predsednica je to jasno izpostavila v svojem nagovoru.	Da: Naslov in uvodni del govora predsednice to jasno potrjujeta.	Da: Predsednica je to jasno izpostavila v svojem nagovoru.	Da: Predsednica je v nagovoru ocenila, da je majhnost fikcija.
Revanšizem in zaničevanje državnih institucij sta v družbi postala sprejemljiva.	Vsi viri razen STA citirajo predsednico; razlike so le v slovnici.	Ni omenjeno	Da: Predsednica je posvarila, da sta ta pojava postala sprejemljiva.	Da: Predsednica je posvarila, da sta ta pojava postala sprejemljiva.	Da: Predsednica je posvarila, da sta ta pojava postala sprejemljiva.	Da: Predsednica je posvarila, da sta ta pojava postala sprejemljiva.	Da: Predsednica je posvarila, da so ti pojavi postali sprejemljivi.	Da: Predsednica je posvarila, da so ti pojavi postali sprejemljivi.	Da: Predsednica je posvarila, da so ti pojavi postali sprejemljivi.	Da: Predsednica je posvarila, da sta ta pojava postala sprejemljiva.
Politična pripadnost prepogosto prevlada nad strokovno kompetentnostjo pri zasedbi delovnih mest.	Večina potrjuje navedbo, STA pa o njej sploh ne poroča.	Ni omenjeno	Da: Pirc Musarjeva izpostavlja, da pripadnost prevlada nad strokovnostjo.	Da: Predsednica je to izpostavila kot težavo pri zasedbi delovnih mest.	Da: Predsednica je izpostavila, da kompetentnost ni več ključno merilo.	Da: Izpostavljeno kot težava pri zasedbi vodilnih delovnih mest.	Da: Izpostavljeno kot problem pri zasedbi vodilnih delovnih mest.	Da: Predsednica izpostavlja, da kompetentnost ni ključno merilo.	Da: Izpostavljeno kot problem pri zasedbi vodilnih delovnih mest.	Da: Predsednica je izpostavila, da kompetentnost ni ključno merilo.
Zniževanje davkov je všečna politična poteza, ki ne pomaga razvoju, če je politika neiskrena.	STA molči, ostali citirajo predsednico z različno mero kritike.	Ni omenjeno	Da: Navedeno kot všečna poteza, ki ne pomaga ob neiskreni politiki.	Da: Predsednica je to izpostavila v sklopu razmišljanja o davkih.	Da: Predsednica je posvarila pred neiskreno davčno politiko.	Da: Dobesedna navedba predsednice o neiskreni davčni politiki.	Da: Pirc Musar je to izpostavila v povezavi z razvojem skupnosti.	Da: Besedilo citira predsednico, ki opozarja na neiskreno politiko.	Da: Pirc Musarjeva je opozorila na neiskrenost davčnih politik.	Da: Predsednica je to izpostavila kot zavajajočo in neiskreno potezo.
Javno šolstvo mora temeljiti na ustavnih vrednotah za uspešen razvoj skupnosti.	Razlika v rabi pojma "nujna ideologija" namesto vrednot.	Ni omenjeno	Da: Poudarila je, da mora sistem temeljiti na ustavnih vrednotah.	Da: Predsednica vidi začetek uspeha v šolstvu na ustavnih vrednotah.	Da: Predsednica vidi začetek uspeha v šolstvu na ustavnih vrednotah.	Da: Predsednica poudarja ustavne vrednote kot nujno ideologijo v šolah.	Da: To je po mnenju predsednice nujna ideologija za razvoj.	Da: Predsednica poudarja ustavne vrednote kot nujno ideologijo šolstva.	Da: Navedeno kot pogoj, da šolstvo prispeva k razvoju skupnosti.	Da: Predsednica vidi to kot nujno ideologijo za razvojno logiko.
Ukrepom proti nevladnim organizacijam predsednica očita obujanje starih metod nadzora.	Večina povzema kritiko, STA trditve sploh ne omenja.	Ni omenjeno	Da: Ukrepi jo spominjajo na obujanje starih metod vpliva in nadzora.	Da: Predsednica je dejala, da ti ukrepi spominjajo na stare metode.	Da: Predsednica je ukrepe primerjala s starimi metodami nadzora.	Da: Navedeno, da ukrepi spominjajo na stare metode vpliva in nadzora.	Da: Navedla je, da ukrepi spominjajo na stare metode vpliva in nadzora.	Da: Predsednica pravi, da ukrepi spominjajo na stare metode nadzora.	Da: Ukrepe je primerjala z obujanjem starih metod vpliva in nadzora.	Da: Dejala je, da ti ukrepi spominjajo na stare metode vpliva.
Janez Janša trdi, da je treba prihodnost graditi na vrednotah časa, ki je narod povezal.	Viri se delijo na poročevalske in tiste, ki izjavo prezrejo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Janša je dejal, da je treba graditi na vrednotah osamosvojitve.	Da: Janša poziva k oživljanju povezovalnega duha osamosvojitve.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Premier je dejal, da je treba graditi na vrednotah osamosvojitve.
Stavek o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije je najpomembnejši v slovenski zgodovini.	Le SiOL izpostavlja Janševo trditev, ostali jo prezrejo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Janša je ta stavek izpostavil kot najpomembnejši v zgodovini.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

claims

Nataša Pirc Musar žvižgov med govorom ni videla kot težavo in jih je pričakovala.
Podrejanje medijev vodi v enoumje in ogroža demokratične procese.
Povezanost naroda je danes znova na veliki preizkušnji zaradi medsebojnega nezaupanja.
Podrejanje neodvisnih nadzornih organov izvršilni oblasti je izjemno nevarno.
Slovenija se mora soočiti z zgodovinskimi travmami in zagotoviti dostojanstven pokop žrtev.
Slovenija je v 35 letih pokazala, da je njena majhnost le fikcija.
Revanšizem in zaničevanje državnih institucij sta v družbi postala sprejemljiva.
Politična pripadnost prepogosto prevlada nad strokovno kompetentnostjo pri zasedbi delovnih mest.
Zniževanje davkov je všečna politična poteza, ki ne pomaga razvoju, če je politika neiskrena.
Javno šolstvo mora temeljiti na ustavnih vrednotah za uspešen razvoj skupnosti.
Ukrepom proti nevladnim organizacijam predsednica očita obujanje starih metod nadzora.
Janez Janša trdi, da je treba prihodnost graditi na vrednotah časa, ki je narod povezal.
Stavek o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije je najpomembnejši v slovenski zgodovini.

key differences

Janez Janša trdi, da je treba prihodnost graditi na vrednotah časa, ki je narod povezal.: Viri se delijo na poročevalske in tiste, ki izjavo prezrejo.
Javno šolstvo mora temeljiti na ustavnih vrednotah za uspešen razvoj skupnosti.: Razlika v rabi pojma "nujna ideologija" namesto vrednot.
Nataša Pirc Musar žvižgov med govorom ni videla kot težavo in jih je pričakovala.: Viri se razlikujejo po navajanju njenega odziva na žvižge.
Podrejanje medijev vodi v enoumje in ogroža demokratične procese.: Večina povzema citat, STA molči, Žurnal in PN poudarjata.
Podrejanje neodvisnih nadzornih organov izvršilni oblasti je izjemno nevarno.: Večina citira predsednico, STA molči, Žurnal24 pa širi kontekst.
Politična pripadnost prepogosto prevlada nad strokovno kompetentnostjo pri zasedbi delovnih mest.: Večina potrjuje navedbo, STA pa o njej sploh ne poroča.
Povezanost naroda je danes znova na veliki preizkušnji zaradi medsebojnega nezaupanja.: STA le delno povzema, ostali potrjujejo krepitev nezaupanja.
Revanšizem in zaničevanje državnih institucij sta v družbi postala sprejemljiva.: Vsi viri razen STA citirajo predsednico; razlike so le v slovnici.
Slovenija je v 35 letih pokazala, da je njena majhnost le fikcija.: Večina potrjuje citat, 24ur ga povsem prezre.
Slovenija se mora soočiti z zgodovinskimi travmami in zagotoviti dostojanstven pokop žrtev.: Večina povzema poziv k pokopu, STA molči, Žurnal24 je ohlapen.
Stavek o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije je najpomembnejši v slovenski zgodovini.: Le SiOL izpostavlja Janševo trditev, ostali jo prezrejo.
Ukrepom proti nevladnim organizacijam predsednica očita obujanje starih metod nadzora.: Večina povzema kritiko, STA trditve sploh ne omenja.
Zniževanje davkov je všečna politična poteza, ki ne pomaga razvoju, če je politika neiskrena.: STA molči, ostali citirajo predsednico z različno mero kritike.

source analyses

24ur

Janez Janša trdi, da je treba prihodnost graditi na vrednotah časa, ki je narod povezal.: Ni omenjeno
Javno šolstvo mora temeljiti na ustavnih vrednotah za uspešen razvoj skupnosti.: Da: Poudarila je, da mora sistem temeljiti na ustavnih vrednotah.
Nataša Pirc Musar žvižgov med govorom ni videla kot težavo in jih je pričakovala.: Da: Izjavila je, da v tem ne vidi težav in da jih je pričakovala.
Podrejanje medijev vodi v enoumje in ogroža demokratične procese.: Delno: Predsednica svari, da podrejanje medijev vodi v enoumje.
Podrejanje neodvisnih nadzornih organov izvršilni oblasti je izjemno nevarno.: Da: Predsednica je poudarila, da je takšno podrejanje zelo nevarno.
Politična pripadnost prepogosto prevlada nad strokovno kompetentnostjo pri zasedbi delovnih mest.: Da: Pirc Musarjeva izpostavlja, da pripadnost prevlada nad strokovnostjo.
Povezanost naroda je danes znova na veliki preizkušnji zaradi medsebojnega nezaupanja.: Da: Predsednica ocenjuje, da se nezaupanje krepi in je vez na preizkušnji.
Revanšizem in zaničevanje državnih institucij sta v družbi postala sprejemljiva.: Da: Predsednica je posvarila, da sta ta pojava postala sprejemljiva.
Slovenija je v 35 letih pokazala, da je njena majhnost le fikcija.: Ni omenjeno
Slovenija se mora soočiti z zgodovinskimi travmami in zagotoviti dostojanstven pokop žrtev.: Da: Predsednica je pozvala k spravi in dostojanstvenemu pokopu žrtev.
Stavek o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije je najpomembnejši v slovenski zgodovini.: Ni omenjeno
Ukrepom proti nevladnim organizacijam predsednica očita obujanje starih metod nadzora.: Da: Ukrepi jo spominjajo na obujanje starih metod vpliva in nadzora.
Zniževanje davkov je všečna politična poteza, ki ne pomaga razvoju, če je politika neiskrena.: Da: Navedeno kot všečna poteza, ki ne pomaga ob neiskreni politiki.

Dnevnik

Janez Janša trdi, da je treba prihodnost graditi na vrednotah časa, ki je narod povezal.: Da: Janša je dejal, da je treba graditi na vrednotah osamosvojitve.
Javno šolstvo mora temeljiti na ustavnih vrednotah za uspešen razvoj skupnosti.: Da: Predsednica vidi začetek uspeha v šolstvu na ustavnih vrednotah.
Nataša Pirc Musar žvižgov med govorom ni videla kot težavo in jih je pričakovala.: Delno: Članek omenja žvižge, ne pa njenega odziva nanje.
Podrejanje medijev vodi v enoumje in ogroža demokratične procese.: Delno: Predsednica je dejala, da je podrejanje medijev pot v enoumje.
Podrejanje neodvisnih nadzornih organov izvršilni oblasti je izjemno nevarno.: Da: Pirc Musarjeva je poudarila, da je takšno podrejanje zelo nevarno.
Politična pripadnost prepogosto prevlada nad strokovno kompetentnostjo pri zasedbi delovnih mest.: Da: Predsednica je to izpostavila kot težavo pri zasedbi delovnih mest.
Povezanost naroda je danes znova na veliki preizkušnji zaradi medsebojnega nezaupanja.: Da: Pirc Musarjeva je ocenila, da se medsebojno nezaupanje še krepi.
Revanšizem in zaničevanje državnih institucij sta v družbi postala sprejemljiva.: Da: Predsednica je posvarila, da sta ta pojava postala sprejemljiva.
Slovenija je v 35 letih pokazala, da je njena majhnost le fikcija.: Da: Predsednica je to jasno izpostavila v svojem nagovoru.
Slovenija se mora soočiti z zgodovinskimi travmami in zagotoviti dostojanstven pokop žrtev.: Da: Oba govornika sta pozvala k dostojanstvenemu pokopu žrtev.
Stavek o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije je najpomembnejši v slovenski zgodovini.: Ni omenjeno
Ukrepom proti nevladnim organizacijam predsednica očita obujanje starih metod nadzora.: Da: Predsednica je dejala, da ti ukrepi spominjajo na stare metode.
Zniževanje davkov je všečna politična poteza, ki ne pomaga razvoju, če je politika neiskrena.: Da: Predsednica je to izpostavila v sklopu razmišljanja o davkih.

Gorenjski Glas

Janez Janša trdi, da je treba prihodnost graditi na vrednotah časa, ki je narod povezal.: Ni omenjeno
Javno šolstvo mora temeljiti na ustavnih vrednotah za uspešen razvoj skupnosti.: Da: Navedeno kot pogoj, da šolstvo prispeva k razvoju skupnosti.
Nataša Pirc Musar žvižgov med govorom ni videla kot težavo in jih je pričakovala.: Ni omenjeno
Podrejanje medijev vodi v enoumje in ogroža demokratične procese.: Delno: Predsednica je rekla, da je to pot v enoumje.
Podrejanje neodvisnih nadzornih organov izvršilni oblasti je izjemno nevarno.: Da: Predsednica je to označila za zelo nevarno dejanje.
Politična pripadnost prepogosto prevlada nad strokovno kompetentnostjo pri zasedbi delovnih mest.: Da: Izpostavljeno kot problem pri zasedbi vodilnih delovnih mest.
Povezanost naroda je danes znova na veliki preizkušnji zaradi medsebojnega nezaupanja.: Da: Pirc Musarjeva je opozorila na krepitev medsebojnega nezaupanja.
Revanšizem in zaničevanje državnih institucij sta v družbi postala sprejemljiva.: Da: Predsednica je posvarila, da so ti pojavi postali sprejemljivi.
Slovenija je v 35 letih pokazala, da je njena majhnost le fikcija.: Da: Predsednica je to jasno izpostavila v svojem nagovoru.
Slovenija se mora soočiti z zgodovinskimi travmami in zagotoviti dostojanstven pokop žrtev.: Da: Predsednica je pozvala k spravi in dostojanstvenemu pokopu.
Stavek o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije je najpomembnejši v slovenski zgodovini.: Ni omenjeno
Ukrepom proti nevladnim organizacijam predsednica očita obujanje starih metod nadzora.: Da: Ukrepe je primerjala z obujanjem starih metod vpliva in nadzora.
Zniževanje davkov je všečna politična poteza, ki ne pomaga razvoju, če je politika neiskrena.: Da: Pirc Musarjeva je opozorila na neiskrenost davčnih politik.

Primorske Novice

Janez Janša trdi, da je treba prihodnost graditi na vrednotah časa, ki je narod povezal.: Ni omenjeno
Javno šolstvo mora temeljiti na ustavnih vrednotah za uspešen razvoj skupnosti.: Da: Predsednica poudarja ustavne vrednote kot nujno ideologijo šolstva.
Nataša Pirc Musar žvižgov med govorom ni videla kot težavo in jih je pričakovala.: Delno: Članek omenja žvižge, a ne navaja njenega odziva nanje.
Podrejanje medijev vodi v enoumje in ogroža demokratične procese.: Da: Predsednica svari, da je podrejanje medijev pot v enoumje.
Podrejanje neodvisnih nadzornih organov izvršilni oblasti je izjemno nevarno.: Da: Predsednica je to označila za nevarno in zelo nevarno.
Politična pripadnost prepogosto prevlada nad strokovno kompetentnostjo pri zasedbi delovnih mest.: Da: Predsednica izpostavlja, da kompetentnost ni ključno merilo.
Povezanost naroda je danes znova na veliki preizkušnji zaradi medsebojnega nezaupanja.: Da: Predsednica opozarja na krepitev medsebojnega nezaupanja.
Revanšizem in zaničevanje državnih institucij sta v družbi postala sprejemljiva.: Da: Predsednica je posvarila, da so ti pojavi postali sprejemljivi.
Slovenija je v 35 letih pokazala, da je njena majhnost le fikcija.: Da: Naslov in uvodni del govora predsednice to jasno potrjujeta.
Slovenija se mora soočiti z zgodovinskimi travmami in zagotoviti dostojanstven pokop žrtev.: Da: Predsednica je pozvala k spravi in dostojanstvenemu pokopu.
Stavek o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije je najpomembnejši v slovenski zgodovini.: Ni omenjeno
Ukrepom proti nevladnim organizacijam predsednica očita obujanje starih metod nadzora.: Da: Predsednica pravi, da ukrepi spominjajo na stare metode nadzora.
Zniževanje davkov je všečna politična poteza, ki ne pomaga razvoju, če je politika neiskrena.: Da: Besedilo citira predsednico, ki opozarja na neiskreno politiko.

Primorski Dnevnik

Janez Janša trdi, da je treba prihodnost graditi na vrednotah časa, ki je narod povezal.: Ni omenjeno
Javno šolstvo mora temeljiti na ustavnih vrednotah za uspešen razvoj skupnosti.: Da: To je po mnenju predsednice nujna ideologija za razvoj.
Nataša Pirc Musar žvižgov med govorom ni videla kot težavo in jih je pričakovala.: Delno: Omenjeno je, da je bil govor prekinjen z žvižgi.
Podrejanje medijev vodi v enoumje in ogroža demokratične procese.: Delno: Predsednica je rekla, da je to pot v enoumje.
Podrejanje neodvisnih nadzornih organov izvršilni oblasti je izjemno nevarno.: Da: Predsednica je poudarila, da je to zelo nevarno.
Politična pripadnost prepogosto prevlada nad strokovno kompetentnostjo pri zasedbi delovnih mest.: Da: Izpostavljeno kot problem pri zasedbi vodilnih delovnih mest.
Povezanost naroda je danes znova na veliki preizkušnji zaradi medsebojnega nezaupanja.: Da: Pirc Musar je ocenila, da se medsebojno nezaupanje še krepi.
Revanšizem in zaničevanje državnih institucij sta v družbi postala sprejemljiva.: Da: Predsednica je posvarila, da so ti pojavi postali sprejemljivi.
Slovenija je v 35 letih pokazala, da je njena majhnost le fikcija.: Da: Predsednica je to jasno izpostavila v svojem nagovoru.
Slovenija se mora soočiti z zgodovinskimi travmami in zagotoviti dostojanstven pokop žrtev.: Da: Predsednica je znova pozvala k spravi in dostojnemu pokopu.
Stavek o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije je najpomembnejši v slovenski zgodovini.: Ni omenjeno
Ukrepom proti nevladnim organizacijam predsednica očita obujanje starih metod nadzora.: Da: Navedla je, da ukrepi spominjajo na stare metode vpliva in nadzora.
Zniževanje davkov je všečna politična poteza, ki ne pomaga razvoju, če je politika neiskrena.: Da: Pirc Musar je to izpostavila v povezavi z razvojem skupnosti.

Reporter

Janez Janša trdi, da je treba prihodnost graditi na vrednotah časa, ki je narod povezal.: Da: Premier je dejal, da je treba graditi na vrednotah osamosvojitve.
Javno šolstvo mora temeljiti na ustavnih vrednotah za uspešen razvoj skupnosti.: Da: Predsednica vidi to kot nujno ideologijo za razvojno logiko.
Nataša Pirc Musar žvižgov med govorom ni videla kot težavo in jih je pričakovala.: Da: Po proslavi je izjavila, da v tem ne vidi težav in jih je pričakovala.
Podrejanje medijev vodi v enoumje in ogroža demokratične procese.: Delno: Predsednica je dejala, da je podrejanje pot v enoumje.
Podrejanje neodvisnih nadzornih organov izvršilni oblasti je izjemno nevarno.: Da: Pirc Musar je poudarila, da je to nevarno, celo zelo nevarno.
Politična pripadnost prepogosto prevlada nad strokovno kompetentnostjo pri zasedbi delovnih mest.: Da: Predsednica je izpostavila, da kompetentnost ni ključno merilo.
Povezanost naroda je danes znova na veliki preizkušnji zaradi medsebojnega nezaupanja.: Da: Pirc Musar je dejala, da si ne zaupamo in da se nezaupanje krepi.
Revanšizem in zaničevanje državnih institucij sta v družbi postala sprejemljiva.: Da: Predsednica je posvarila, da sta ta pojava postala sprejemljiva.
Slovenija je v 35 letih pokazala, da je njena majhnost le fikcija.: Da: Predsednica je v nagovoru ocenila, da je majhnost fikcija.
Slovenija se mora soočiti z zgodovinskimi travmami in zagotoviti dostojanstven pokop žrtev.: Da: Oba, predsednica in premier, sta pozvala k pokopu vseh žrtev.
Stavek o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije je najpomembnejši v slovenski zgodovini.: Ni omenjeno
Ukrepom proti nevladnim organizacijam predsednica očita obujanje starih metod nadzora.: Da: Dejala je, da ti ukrepi spominjajo na stare metode vpliva.
Zniževanje davkov je všečna politična poteza, ki ne pomaga razvoju, če je politika neiskrena.: Da: Predsednica je to izpostavila kot zavajajočo in neiskreno potezo.

STA

Janez Janša trdi, da je treba prihodnost graditi na vrednotah časa, ki je narod povezal.: Ni omenjeno
Javno šolstvo mora temeljiti na ustavnih vrednotah za uspešen razvoj skupnosti.: Ni omenjeno
Nataša Pirc Musar žvižgov med govorom ni videla kot težavo in jih je pričakovala.: Delno: Članek v 16. odstavku vsebuje njen odziv na žvižge.
Podrejanje medijev vodi v enoumje in ogroža demokratične procese.: Ni omenjeno
Podrejanje neodvisnih nadzornih organov izvršilni oblasti je izjemno nevarno.: Ni omenjeno
Politična pripadnost prepogosto prevlada nad strokovno kompetentnostjo pri zasedbi delovnih mest.: Ni omenjeno
Povezanost naroda je danes znova na veliki preizkušnji zaradi medsebojnega nezaupanja.: Delno: Naslov in uvod omenjata preizkušnjo povezanosti.
Revanšizem in zaničevanje državnih institucij sta v družbi postala sprejemljiva.: Ni omenjeno
Slovenija je v 35 letih pokazala, da je njena majhnost le fikcija.: Da: Predsednica je to neposredno izpostavila v svojem govoru.
Slovenija se mora soočiti z zgodovinskimi travmami in zagotoviti dostojanstven pokop žrtev.: Ni omenjeno
Stavek o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije je najpomembnejši v slovenski zgodovini.: Ni omenjeno
Ukrepom proti nevladnim organizacijam predsednica očita obujanje starih metod nadzora.: Ni omenjeno
Zniževanje davkov je všečna politična poteza, ki ne pomaga razvoju, če je politika neiskrena.: Ni omenjeno

SiOL

Janez Janša trdi, da je treba prihodnost graditi na vrednotah časa, ki je narod povezal.: Da: Janša poziva k oživljanju povezovalnega duha osamosvojitve.
Javno šolstvo mora temeljiti na ustavnih vrednotah za uspešen razvoj skupnosti.: Da: Predsednica vidi začetek uspeha v šolstvu na ustavnih vrednotah.
Nataša Pirc Musar žvižgov med govorom ni videla kot težavo in jih je pričakovala.: Ni omenjeno
Podrejanje medijev vodi v enoumje in ogroža demokratične procese.: Delno: Predsednica je dejala, da podrejanje vodi v enoumje.
Podrejanje neodvisnih nadzornih organov izvršilni oblasti je izjemno nevarno.: Da: Pirc Musarjeva je to označila za nevarno in zelo nevarno.
Politična pripadnost prepogosto prevlada nad strokovno kompetentnostjo pri zasedbi delovnih mest.: Da: Predsednica je izpostavila, da kompetentnost ni več ključno merilo.
Povezanost naroda je danes znova na veliki preizkušnji zaradi medsebojnega nezaupanja.: Da: Predsednica je opozorila na krepitev medsebojnega nezaupanja.
Revanšizem in zaničevanje državnih institucij sta v družbi postala sprejemljiva.: Da: Predsednica je posvarila, da sta ta pojava postala sprejemljiva.
Slovenija je v 35 letih pokazala, da je njena majhnost le fikcija.: Da: Pirc Musarjeva je to jasno ocenila v svojem nagovoru.
Slovenija se mora soočiti z zgodovinskimi travmami in zagotoviti dostojanstven pokop žrtev.: Da: Oba govornika sta pozvala k spravi in dostojnemu pokopu žrtev.
Stavek o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije je najpomembnejši v slovenski zgodovini.: Da: Janša je ta stavek izpostavil kot najpomembnejši v zgodovini.
Ukrepom proti nevladnim organizacijam predsednica očita obujanje starih metod nadzora.: Da: Predsednica je ukrepe primerjala s starimi metodami nadzora.
Zniževanje davkov je všečna politična poteza, ki ne pomaga razvoju, če je politika neiskrena.: Da: Predsednica je posvarila pred neiskreno davčno politiko.

Žurnal24

Janez Janša trdi, da je treba prihodnost graditi na vrednotah časa, ki je narod povezal.: Ni omenjeno
Javno šolstvo mora temeljiti na ustavnih vrednotah za uspešen razvoj skupnosti.: Da: Predsednica poudarja ustavne vrednote kot nujno ideologijo v šolah.
Nataša Pirc Musar žvižgov med govorom ni videla kot težavo in jih je pričakovala.: Da: Po proslavi je izjavila, da v tem ne vidi težav in jih je pričakovala.
Podrejanje medijev vodi v enoumje in ogroža demokratične procese.: Da: Predsednica je podrejanje medijev označila za pot v enoumje.
Podrejanje neodvisnih nadzornih organov izvršilni oblasti je izjemno nevarno.: Delno: Omenja podrejanje medijev in nadzor nevladnikov kot nevarnost.
Politična pripadnost prepogosto prevlada nad strokovno kompetentnostjo pri zasedbi delovnih mest.: Da: Izpostavljeno kot težava pri zasedbi vodilnih delovnih mest.
Povezanost naroda je danes znova na veliki preizkušnji zaradi medsebojnega nezaupanja.: Da: Predsednica opozarja na krepitev medsebojnega nezaupanja.
Revanšizem in zaničevanje državnih institucij sta v družbi postala sprejemljiva.: Da: Predsednica je posvarila, da sta ta pojava postala sprejemljiva.
Slovenija je v 35 letih pokazala, da je njena majhnost le fikcija.: Da: Predsednica je v nagovoru ocenila točno to.
Slovenija se mora soočiti z zgodovinskimi travmami in zagotoviti dostojanstven pokop žrtev.: Delno: Omenja premagovanje uroka zgodovine med in po 2. sv. vojni.
Stavek o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije je najpomembnejši v slovenski zgodovini.: Ni omenjeno
Ukrepom proti nevladnim organizacijam predsednica očita obujanje starih metod nadzora.: Da: Navedeno, da ukrepi spominjajo na stare metode vpliva in nadzora.
Zniževanje davkov je všečna politična poteza, ki ne pomaga razvoju, če je politika neiskrena.: Da: Dobesedna navedba predsednice o neiskreni davčni politiki.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	24ur	Dnevnik	SiOL	Žurnal24	Primorski Dnevnik	Primorske Novice	Gorenjski Glas	Reporter
Slovenija	Razpon od nevtralne državnosti do poudarjanja ugleda in moči.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu državnosti in zgodovinskih dosežkov.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu obletnice in kot spoštovana država.	Pozitivno: Opisana kot spoštovana država, ki obsoja krivice.	Nevtralno: Omenjena kot država v kontekstu praznika in zgodovine.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu obletnice in kot subjekt govora.	Pozitivno: Predsednica jo označi za spoštovano državo in uspeh.	Pozitivno: Opisana kot spoštovana država, ki je dokazala svojo moč.	Pozitivno: Opisana kot spoštovana država, ki obsoja krivice.	Nevtralno: Omenjena kot država v kontekstu obletnice in nagovorov.
Vlada Republike Slovenije	Kritike vizije in iskrenosti nasproti nevtralnim pozivom.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena v pozivu predsednice glede snovanja vizije razvoja.	Negativno: Pirc Musar jo kritizira zaradi pomanjkanja iskrenosti.	Negativno: Janša jo kritizira zaradi ukinitve muzeja in izključevanja.	Nevtralno: Omenjena kot subjekt, ki mu predsednica daje pozive.	Negativno: Kritika zaradi nejasne vizije in pomanjkanja iskrenosti pri davkih.	Nevtralno: Pozvana k iskrenosti, a brez neposrednega meta-vrednotenja.	Negativno: Kritika zaradi pomanjkanja vizije in političnega kadrovanja.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu nalog in odgovornosti v govorih.
Nevladne organizacije	Razpon od nevtralne omembe do stebra demokracije.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjene kot del sistema zavor in ravnovesij v govoru.	Pozitivno: Pirc Musar poudari njihovo pomembno vlogo v sistemu zavor.	Nevtralno: Omenjene v okviru predsedničinega opozorila o ukrepih.	Nevtralno: Omenjene v kontekstu opozoril pred ukrepi proti njim.	Pozitivno: Opisane kot pomemben steber demokracije in sistema zavor.	Pozitivno: Opisane kot pomemben steber sistema zavor in ravnovesij.	Pozitivno: Izpostavljena njihova pomembna vloga v sistemu zavor.	Nevtralno: Omenjene v kontekstu opozoril predsednice o ukrepih.
Javni mediji	Razpon od nevtralne omembe do stebra demokracije brez kritik.	Ni omenjeno	Nevtralno: Izpostavljen njihov pomen za družbo v predsedničinem nagovoru.	Pozitivno: Pirc Musar izpostavi njihov pomen in svari pred podrejanjem.	Nevtralno: Omenjeni v kontekstu opozoril o neodvisnosti in pritiskih.	Nevtralno: Omenjeni kot ključni del družbe v predsedničinem nagovoru.	Pozitivno: Izpostavljeni kot ključni stebri demokracije, ki jih je treba zaščititi.	Pozitivno: Izpostavljeni kot ključni stebri demokracije, ki jih je treba ščititi.	Pozitivno: Poudarjen njihov pomen za preprečevanje enoumja.	Nevtralno: Omenjeni v govoru glede pomena neodvisnosti.
Izvršilna oblast	Prevladuje kritika podrejanja, nekateri ostajajo nevtralni.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena v opozorilu pred podrejanjem nadzornih organov.	Negativno: Pirc Musar svari pred njeno nevarno težnjo po podrejanju.	Negativno: Predsednica svari pred nevarnostjo njenega podrejanja organov.	Nevtralno: Posredno omenjena preko pozivov vladi in odločevalcem.	Negativno: Opozorilo pred nevarnim podrejanjem nadzornih organov tej veji oblasti.	Negativno: Opozorilo pred njeno nevarno težnjo po podrejanju nadzornikov.	Negativno: Opozorilo pred nevarnostjo njenega podrejanja nadzornih organov.	Nevtralno: Omenjena v opozorilu o nevarnosti podrejanja nadzornih organov.
Državne institucije	Razlike v sentimentu: od žrtve do tarče politizacije in strahu.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjene v kontekstu zaničevanja in prisotnosti na proslavi.	Negativno: Pirc Musar opozarja na njihovo zaničevanje in politizacijo.	Nevtralno: Omenjene v kontekstu opozoril o zaničevanju in podrejanju.	Nevtralno: Omenjene v kontekstu opozoril o zaničevanju in strahu.	Negativno: Izpostavljeno zaničevanje institucij in strah v podsistemih.	Pozitivno: Izpostavljene kot žrtve zaničevanja, ki jih je treba ščititi.	Nevtralno: Omenjene v kontekstu zaničevanja in potrebe po neodvisnosti.	Nevtralno: Omenjene kot cilj zaničevanja v govoru predsednice.
Nadzorne ustanove	Večina jih slavi kot branik ustave, nekateri le nevtralno.	Ni omenjeno	Pozitivno: Predsednica jih izpostavi kot temelj in bistvo ustave.	Pozitivno: Pirc Musar jih označi za temelj ustave, ki preprečuje zlorabe.	Pozitivno: Predsednica jih izpostavi kot temelj sistema zavor.	Nevtralno: Omenjene v sklopu sistema zavor in ravnovesij.	Pozitivno: Poudarjen njihov pomen za preprečevanje zlorab politične moči.	Pozitivno: Poudarjene kot nujne za preprečevanje zlorab politične moči.	Pozitivno: Poudarjene kot temelj ustave, ki preprečuje zlorabe moči.	Nevtralno: Omenjene kot ključen del sistema zavor in ravnovesij.
Nataša Pirc Musar	Vsi viri enotno nevtralno povzemajo govor brez vrednotenja.	Nevtralno: Poročanje o govoru in odzivu na žvižge brez vrednotenja.	Nevtralno: Poročanje o njenem govoru in odzivu na žvižge brez vrednotenja.	Nevtralno: Govorka, ki podaja kritiko in vizijo brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Poročanje o njenem govoru in opozorilih brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Poročanje o njenem govoru in odzivu na žvižge brez vrednotenja.	Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki podaja kritična opozorila brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Govorka, ki podaja kritična opozorila brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Poročanje o njenem govoru brez uredniškega vrednotenja.	Nevtralno: Govorka, katere govor je citiran brez meta-vrednotenja avtorja.
Trg republike	Vsi viri so nevtralni, Žurnal24 izpostavlja le žvižge.	Nevtralno: Naveden kot lokacija dogodka brez dodatnega vrednotenja.	Nevtralno: Naveden zgolj kot lokacija državne proslave.	Nevtralno: Omenjen zgolj kot lokacija dogodka.	Nevtralno: Naveden le kot lokacija dogodka.	Nevtralno: Naveden kot lokacija dogodka in prizorišče žvižgov.	Nevtralno: Naveden le kot lokacija dogodka.	Nevtralno: Naveden le kot lokacija dogodka.	Nevtralno: Naveden le kot lokacija dogodka.	Nevtralno: Prizorišče dogodka, omenjeno brez vrednotenja.
Janez Janša	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v povzemanju vsebine.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Govorec, ki podaja kritiko in vizijo brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Navajanje njegovih izjav in spominov brez uredniške ocene.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen zgolj kot govorec, ki je sledil predsednici.	Nevtralno: Omenjen le kot naslednji govorec na proslavi.	Nevtralno: Omenjen le kot govorec, ki sledi predsednici.	Nevtralno: Govorec, čigar besede so povzete brez uredniškega vrednotenja.
Urška Bačovnik Janša	Večina molči, SiOL le kot spremljevalko, Reporter kot tampon.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena le kot spremljevalka na proslavi.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot 'tamponska cona' v opisu sedežnega reda.
Milan Kučan	Večina virov molči, Reporter le o sedežnem redu.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen le v kontekstu sedežnega reda na proslavi.

entities

Slovenija
Vlada Republike Slovenije
Nevladne organizacije
Javni mediji
Izvršilna oblast
Državne institucije
Nadzorne ustanove
Nataša Pirc Musar
Trg republike
Janez Janša
Urška Bačovnik Janša
Milan Kučan

key differences

Državne institucije: Razlike v sentimentu: od žrtve do tarče politizacije in strahu.
Izvršilna oblast: Prevladuje kritika podrejanja, nekateri ostajajo nevtralni.
Janez Janša: Vsi viri so nevtralni; razlika je le v povzemanju vsebine.
Javni mediji: Razpon od nevtralne omembe do stebra demokracije brez kritik.
Milan Kučan: Večina virov molči, Reporter le o sedežnem redu.
Nadzorne ustanove: Večina jih slavi kot branik ustave, nekateri le nevtralno.
Nataša Pirc Musar: Vsi viri enotno nevtralno povzemajo govor brez vrednotenja.
Nevladne organizacije: Razpon od nevtralne omembe do stebra demokracije.
Slovenija: Razpon od nevtralne državnosti do poudarjanja ugleda in moči.
Trg republike: Vsi viri so nevtralni, Žurnal24 izpostavlja le žvižge.
Urška Bačovnik Janša: Večina molči, SiOL le kot spremljevalko, Reporter kot tampon.
Vlada Republike Slovenije: Kritike vizije in iskrenosti nasproti nevtralnim pozivom.

source analyses

24ur

Državne institucije: Nevtralno: Omenjene v kontekstu zaničevanja in prisotnosti na proslavi.
Izvršilna oblast: Nevtralno: Omenjena v opozorilu pred podrejanjem nadzornih organov.
Janez Janša: Ni omenjeno
Javni mediji: Nevtralno: Izpostavljen njihov pomen za družbo v predsedničinem nagovoru.
Milan Kučan: Ni omenjeno
Nadzorne ustanove: Pozitivno: Predsednica jih izpostavi kot temelj in bistvo ustave.
Nataša Pirc Musar: Nevtralno: Poročanje o njenem govoru in odzivu na žvižge brez vrednotenja.
Nevladne organizacije: Nevtralno: Omenjene kot del sistema zavor in ravnovesij v govoru.
Slovenija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu obletnice in kot spoštovana država.
Trg republike: Nevtralno: Naveden zgolj kot lokacija državne proslave.
Urška Bačovnik Janša: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjena v pozivu predsednice glede snovanja vizije razvoja.

Dnevnik

Državne institucije: Negativno: Pirc Musar opozarja na njihovo zaničevanje in politizacijo.
Izvršilna oblast: Negativno: Pirc Musar svari pred njeno nevarno težnjo po podrejanju.
Janez Janša: Nevtralno: Govorec, ki podaja kritiko in vizijo brez meta-vrednotenja.
Javni mediji: Pozitivno: Pirc Musar izpostavi njihov pomen in svari pred podrejanjem.
Milan Kučan: Ni omenjeno
Nadzorne ustanove: Pozitivno: Pirc Musar jih označi za temelj ustave, ki preprečuje zlorabe.
Nataša Pirc Musar: Nevtralno: Govorka, ki podaja kritiko in vizijo brez meta-vrednotenja.
Nevladne organizacije: Pozitivno: Pirc Musar poudari njihovo pomembno vlogo v sistemu zavor.
Slovenija: Pozitivno: Opisana kot spoštovana država, ki obsoja krivice.
Trg republike: Nevtralno: Omenjen zgolj kot lokacija dogodka.
Urška Bačovnik Janša: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Negativno: Pirc Musar jo kritizira zaradi pomanjkanja iskrenosti.

Gorenjski Glas

Državne institucije: Nevtralno: Omenjene v kontekstu zaničevanja in potrebe po neodvisnosti.
Izvršilna oblast: Negativno: Opozorilo pred nevarnostjo njenega podrejanja nadzornih organov.
Janez Janša: Nevtralno: Omenjen le kot govorec, ki sledi predsednici.
Javni mediji: Pozitivno: Poudarjen njihov pomen za preprečevanje enoumja.
Milan Kučan: Ni omenjeno
Nadzorne ustanove: Pozitivno: Poudarjene kot temelj ustave, ki preprečuje zlorabe moči.
Nataša Pirc Musar: Nevtralno: Poročanje o njenem govoru brez uredniškega vrednotenja.
Nevladne organizacije: Pozitivno: Izpostavljena njihova pomembna vloga v sistemu zavor.
Slovenija: Pozitivno: Opisana kot spoštovana država, ki obsoja krivice.
Trg republike: Nevtralno: Naveden le kot lokacija dogodka.
Urška Bačovnik Janša: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Negativno: Kritika zaradi pomanjkanja vizije in političnega kadrovanja.

Primorske Novice

Državne institucije: Pozitivno: Izpostavljene kot žrtve zaničevanja, ki jih je treba ščititi.
Izvršilna oblast: Negativno: Opozorilo pred njeno nevarno težnjo po podrejanju nadzornikov.
Janez Janša: Nevtralno: Omenjen le kot naslednji govorec na proslavi.
Javni mediji: Pozitivno: Izpostavljeni kot ključni stebri demokracije, ki jih je treba ščititi.
Milan Kučan: Ni omenjeno
Nadzorne ustanove: Pozitivno: Poudarjene kot nujne za preprečevanje zlorab politične moči.
Nataša Pirc Musar: Nevtralno: Govorka, ki podaja kritična opozorila brez meta-vrednotenja.
Nevladne organizacije: Pozitivno: Opisane kot pomemben steber sistema zavor in ravnovesij.
Slovenija: Pozitivno: Opisana kot spoštovana država, ki je dokazala svojo moč.
Trg republike: Nevtralno: Naveden le kot lokacija dogodka.
Urška Bačovnik Janša: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: Pozvana k iskrenosti, a brez neposrednega meta-vrednotenja.

Primorski Dnevnik

Državne institucije: Negativno: Izpostavljeno zaničevanje institucij in strah v podsistemih.
Izvršilna oblast: Negativno: Opozorilo pred nevarnim podrejanjem nadzornih organov tej veji oblasti.
Janez Janša: Nevtralno: Omenjen zgolj kot govorec, ki je sledil predsednici.
Javni mediji: Pozitivno: Izpostavljeni kot ključni stebri demokracije, ki jih je treba zaščititi.
Milan Kučan: Ni omenjeno
Nadzorne ustanove: Pozitivno: Poudarjen njihov pomen za preprečevanje zlorab politične moči.
Nataša Pirc Musar: Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki podaja kritična opozorila brez meta-vrednotenja.
Nevladne organizacije: Pozitivno: Opisane kot pomemben steber demokracije in sistema zavor.
Slovenija: Pozitivno: Predsednica jo označi za spoštovano državo in uspeh.
Trg republike: Nevtralno: Naveden le kot lokacija dogodka.
Urška Bačovnik Janša: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Negativno: Kritika zaradi nejasne vizije in pomanjkanja iskrenosti pri davkih.

Reporter

Državne institucije: Nevtralno: Omenjene kot cilj zaničevanja v govoru predsednice.
Izvršilna oblast: Nevtralno: Omenjena v opozorilu o nevarnosti podrejanja nadzornih organov.
Janez Janša: Nevtralno: Govorec, čigar besede so povzete brez uredniškega vrednotenja.
Javni mediji: Nevtralno: Omenjeni v govoru glede pomena neodvisnosti.
Milan Kučan: Nevtralno: Omenjen le v kontekstu sedežnega reda na proslavi.
Nadzorne ustanove: Nevtralno: Omenjene kot ključen del sistema zavor in ravnovesij.
Nataša Pirc Musar: Nevtralno: Govorka, katere govor je citiran brez meta-vrednotenja avtorja.
Nevladne organizacije: Nevtralno: Omenjene v kontekstu opozoril predsednice o ukrepih.
Slovenija: Nevtralno: Omenjena kot država v kontekstu obletnice in nagovorov.
Trg republike: Nevtralno: Prizorišče dogodka, omenjeno brez vrednotenja.
Urška Bačovnik Janša: Nevtralno: Omenjena kot 'tamponska cona' v opisu sedežnega reda.
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjena v kontekstu nalog in odgovornosti v govorih.

STA

Državne institucije: Ni omenjeno
Izvršilna oblast: Ni omenjeno
Janez Janša: Ni omenjeno
Javni mediji: Ni omenjeno
Milan Kučan: Ni omenjeno
Nadzorne ustanove: Ni omenjeno
Nataša Pirc Musar: Nevtralno: Poročanje o govoru in odzivu na žvižge brez vrednotenja.
Nevladne organizacije: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu državnosti in zgodovinskih dosežkov.
Trg republike: Nevtralno: Naveden kot lokacija dogodka brez dodatnega vrednotenja.
Urška Bačovnik Janša: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Ni omenjeno

SiOL

Državne institucije: Nevtralno: Omenjene v kontekstu opozoril o zaničevanju in podrejanju.
Izvršilna oblast: Negativno: Predsednica svari pred nevarnostjo njenega podrejanja organov.
Janez Janša: Nevtralno: Navajanje njegovih izjav in spominov brez uredniške ocene.
Javni mediji: Nevtralno: Omenjeni v kontekstu opozoril o neodvisnosti in pritiskih.
Milan Kučan: Ni omenjeno
Nadzorne ustanove: Pozitivno: Predsednica jih izpostavi kot temelj sistema zavor.
Nataša Pirc Musar: Nevtralno: Poročanje o njenem govoru in opozorilih brez meta-vrednotenja.
Nevladne organizacije: Nevtralno: Omenjene v okviru predsedničinega opozorila o ukrepih.
Slovenija: Nevtralno: Omenjena kot država v kontekstu praznika in zgodovine.
Trg republike: Nevtralno: Naveden le kot lokacija dogodka.
Urška Bačovnik Janša: Nevtralno: Omenjena le kot spremljevalka na proslavi.
Vlada Republike Slovenije: Negativno: Janša jo kritizira zaradi ukinitve muzeja in izključevanja.

Žurnal24

Državne institucije: Nevtralno: Omenjene v kontekstu opozoril o zaničevanju in strahu.
Izvršilna oblast: Nevtralno: Posredno omenjena preko pozivov vladi in odločevalcem.
Janez Janša: Ni omenjeno
Javni mediji: Nevtralno: Omenjeni kot ključni del družbe v predsedničinem nagovoru.
Milan Kučan: Ni omenjeno
Nadzorne ustanove: Nevtralno: Omenjene v sklopu sistema zavor in ravnovesij.
Nataša Pirc Musar: Nevtralno: Poročanje o njenem govoru in odzivu na žvižge brez vrednotenja.
Nevladne organizacije: Nevtralno: Omenjene v kontekstu opozoril pred ukrepi proti njim.
Slovenija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu obletnice in kot subjekt govora.
Trg republike: Nevtralno: Naveden kot lokacija dogodka in prizorišče žvižgov.
Urška Bačovnik Janša: Ni omenjeno
Vlada Republike Slovenije: Nevtralno: Omenjena kot subjekt, ki mu predsednica daje pozive.

Viri

articles

article order
8
body
z odzivom Pirc Musar na žvižge med govorom v 16. odstavku Ljubljana, 24. junija (STA) - Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na proslavi pred dnevom državnosti ocenila, da je Slovenija v 35 letih pokazala, da je majhnost fikcija. Največ je bilo doseženo, ko smo stopili skupaj, a danes ...
language
slv
published at
2026-06-24T21:29:50
source
STA
title
Pirc Musar: V 35 letih smo pokazali, da je majhnost fikcija, a povezanost znova na preizkušnji (dopolnjeno)
url
https://www.sta.si/3571206/
article order
4
body
Pirc Musar je po proslavi dejala, da je žvižgi iz občinstva niso prizadeli in da jih je pričakovala. V svojem govoru je sicer spomnila, da je Slovenija največ dosegla, ko smo stopili skupaj, a je ocenila, da je danes povezanost znova na preizkušnji. Recept za razvoj vidi v "premaganju uroka zgodovine". "Prav je, da slišimo različna mnenja in danes smo slišali različna mnenja. Jaz v tem ne vidim nobenih težav," je predsednica republike Nataša Pirc Musar po proslavi pred dnevom državnosti komentirala žvižge, ki so se iz občinstva zaslišali ob njenem govoru. Kot pravi, je ti niso prizadeli in jih je pričakovala. Njen govor je bil namreč v delu, ko je predsednica spregovorila o bojih za vpliv na medije in poskusih utišanja novinarskih razkritij o korupciji, tujem vmešavanju v volitve in drugih aferah, večkrat prekinjen z žvižgi iz občinstva. icon-chevron-right 1 22 icon-chevron-right Predsednica republike je v nagovoru zbranim na osrednji državni proslavi ob 35-letnici samostojne države na Trgu republike v Ljubljani tako opozorila, da izgradnja skupnosti še ni končana. "Nismo v celoti povezani glede ustavnih vrednot niti v viziji našega razvoja. Ne zaupamo si in medsebojno nezaupanje se še krepi," je vzdušje v državi opisala Pirc Musarjeva. Ob tem je posvarila, da so revanšizem, nepriznavanje in zaničevanje državnih institucij postali sprejemljivi, vsakokratno menjavo oblasti pa spremlja strah v državnih podsistemih. "Strah zato, ker strokovna in osebna kompetentnost nista ključni merili za zasedbo številnih, zlasti, a ne samo vodilnih delovnih mest. Prepogosto prevlada politična pripadnost. Kakor da bi prvega vratarja nogometne reprezentance zamenjali s tretjim samo zato, ker ta z veseljem prikimava novemu selektorju in tako pridobiva njegovo naklonjenost," je ponazorila. A takšno delovanje je za narod pogubno, kot tudi, če se ni sposoben soočiti z zgodovinskimi travmami in jih preseči, je poudarila Pirc Musar. Pri tem je znova pozvala k spravi in dostojanstvenemu pokopu žrtev. Kot je ocenila, je prav letošnje leto primeren trenutek, da se "v zgodovinske knjige vpišemo kot narod, ki je opravil temeljni preizkus zrelosti". To breme namreč po njenih besedah otežuje tudi pot v prihodnost, prav tako nejasna vizija razvoja. Najpomembnejšo nalogo odločevalcev tako vidi povezati skupnost tako, da se lahko vsak poistoveti z razvojno vizijo in zaščiti dostojanstvo vsakogar. Preberi še Predsednica o 'premaganju uroka zgodovine', premier o 'času, ki nas je povezal' Ob tem se je predsednica po že prvih videnih potezah nove oblasti v večjem delu govora sprehodila čez šest področij, ki jih vidi kot ključna. Med drugim je izpostavila pomen sistema zavor in ravnovesij, ki je "temelj in bistvo slovenske ustave" in mora preprečevati samovoljo, arbitrarnost, koncentracijo ali zlorabo politične moči. Pri tem je poudarila, da v ta sistem sodijo tudi neodvisne nadzorne ustanove. "Podrejanje katerega koli neodvisnega nadzornega organa eni veji oblasti, še posebej izvršilni, je nevarno. Zelo nevarno," je poudarila. Med ključnimi področji je nadalje izpostavila tesno povezanost gospodarstva in socialne države in posvarila pred demoniziranjem davkov. Kot je dejala Pirc Musarjeva, je namreč zniževanje davkov všečna politična poteza, a za razvoj skupnosti ne pomaga, če je davčna politika zavajajoča in neiskrena. Vlada mora pri snovanju vizije razvoja iskreno in javno povedati, kako bo plačan razvoj socialne države, je pozvala. Začetek zgodbe o uspešnem razvoju pa Pirc Musar vidi v kakovostnem javnem šolstvu. "Da lahko izobraževalni sistem prispeva k razvoju naše skupnosti, mora temeljiti na vrednotah, zapisanih v naši ustavi. To je torej tista 'ideologija', ki jo v šolah potrebujemo in ki jo zahteva razvojna logika," je poudarila. Preberi še Od sanj o drugi Švici do ... Posebno pozornost je predsednica v govoru namenila tudi kakovostnim javnim medijem, še zlasti v obdobju dezinformacij, in posvarila pred njihovim podrejanjem. Slednje je namreč po besedah Pirc Musarjeve pot v enoumje. V delu, ko je predsednica spregovorila o bojih za vpliv na medije in poskusih utišanja novinarskih razkritij o korupciji, tujem vmešavanju v volitve in drugih aferah, je bil njen govor večkrat prekinjen z žvižgi iz občinstva. "Tudi napovedani ukrepi proti nevladnim organizacijam in civilni družbi na splošno, ki ima pomembno vlogo v širšem družbenem sistemu zavor in ravnovesij, spominjajo na obujanje starih metod vpliva in nadzora, ki jim je samostojna Slovenija pred 35 leti odločno rekla ne," je dodala predsednica. Poudarila je tudi obrambno sposobnost države, pri čemer najmočnejše orožje vidi v ljubezni do domovine, saj je "najtežje premagati nacijo, ki se bojuje za lastno preživetje". Pirc Musar pa je ob obletnici osamosvojitve ocenila še, da je Slovenija v tem času postala spoštovana država. "Obsojamo krivice, ne glede na to, kje se dogajajo ali kdo zločine izvaja. Ni nas strah govoriti o genocidu in o zločinih proti človeštvu kadar koli, kjer koli in pred komer koli," je poudarila. Obenem je kot neodgovorno ocenila, da bi bili tiho. "Ne bomo tiho," je zagotovila. Recept za razvoj in povezanost tako vidi v tem, da "dokončno premagamo urok zgodovine med drugo svetovno vojno in po njej". "Cilj razvojne politike torej mora biti, da branimo doseženo, ga ohranimo in presežemo. Vsi, kot skupnost. Raznolika v svobodi, povezana v državnosti," je sklenila in državljanom čestitala ob jubileju domovine. Preberi še 35 let samostojne Slovenije: takrat smo bili enotni, kje se je to izgubilo? Državne proslave na predvečer dneva državnosti, s katerim letos obeležujemo 35. obletnico sprejema ključnih osamosvojitvenih dokumentov, so se sicer udeležili tudi drugi predstavniki političnega vrha, med drugim predsednik DZ Zoran Stevanović in predsednik DS Marko Lotrič. Prav tako se proslave udeležujejo predstavniki vseh parlamentarnih strank, predstavniki različnih državnih institucij, diplomacije ter drugih sfer političnega in družbenega življenja. Prisotni so bili tudi praporščaki vojske, policije in različnih veteranskih organizacij, prizorišče so preleteli tudi letala in helikopterji.
language
slv
published at
2026-06-25T05:49:40
source
24ur
title
Pirc Musarjeva o žvižgih: Jaz v tem ne vidim težav
url
https://www.24ur.com/novice/slovenija/pirc-musarjeva-o-zvizgih-jaz-v-tem-ne-vidim-tezav.html
article order
5
body
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na proslavi pred dnevom državnosti ocenila, da je Slovenija v 35 letih pokazala, da je majhnost fikcija. Največ je bilo doseženo, ko smo stopili skupaj, a danes je povezanost znova na preizkušnji, je ocenila. Premier Janez Janša pa je dejal, da je treba skupno prihodnost graditi na vrednotah časa, ki nas je povezal. Z jasno vizijo, pogumom in sodelovanjem pa so možnosti bistveno večje od tega, kar vidimo danes, je ocenil. Predsednica republike je v nagovoru zbranim na osrednji državni proslavi ob 35-letnici samostojne države na Trgu republike v Ljubljani tako opozorila, da izgradnja skupnosti še ni končana. "Nismo v celoti povezani glede ustavnih vrednot niti v viziji našega razvoja. Ne zaupamo si in medsebojno nezaupanje se še krepi," je vzdušje v državi opisala Pirc Musar. Ob tem je posvarila, da so revanšizem, nepriznavanje in zaničevanje državnih institucij postali sprejemljivi, vsakokratno menjavo oblasti pa spremlja strah v državnih podsistemih. "Strah zato, ker strokovna in osebna kompetentnost nista ključni merili za zasedbo številnih, zlasti, a ne samo vodilnih delovnih mest. Prepogosto prevlada politična pripadnost. Kakor da bi prvega vratarja nogometne reprezentance zamenjali s tretjim samo zato, ker ta z veseljem prikimava novemu selektorju in tako pridobiva njegovo naklonjenost," je ponazorila. Soočenje s travmami A takšno delovanje je za narod pogubno, kot tudi, če se ni sposoben soočiti z zgodovinskimi travmami in jih preseči, je poudarila Pirc Musar. Pri tem je znova pozvala k spravi in dostojanstvenemu pokopu žrtev. Kot je ocenila, je prav letošnje leto primeren trenutek, da se "v zgodovinske knjige vpišemo kot narod, ki je opravil temeljni preizkus zrelosti". To breme namreč po njenih besedah otežuje tudi pot v prihodnost, prav tako nejasna vizija razvoja. Najpomembnejšo nalogo odločevalcev tako vidi povezati skupnost tako, da se lahko vsak poistoveti z razvojno vizijo in zaščiti dostojanstvo vsakogar. Ob tem se je predsednica po že prvih videnih potezah nove oblasti v večjem delu govora sprehodila čez šest področij, ki jih vidi kot ključna. Med drugim je izpostavila pomen sistema zavor in ravnovesij, ki je "temelj in bistvo slovenske ustave" in mora preprečevati samovoljo, arbitrarnost, koncentracijo ali zlorabo politične moči. Pri tem je poudarila, da v ta sistem sodijo tudi neodvisne nadzorne ustanove. "Podrejanje katerega koli neodvisnega nadzornega organa eni veji oblasti, še posebej izvršilni, je nevarno. Zelo nevarno," je poudarila. Med ključnimi področji je nadalje izpostavila tesno povezanost gospodarstva in socialne države in posvarila pred demoniziranjem davkov. Kot je dejala Pirc Musar, je namreč zniževanje davkov všečna politična poteza, a za razvoj skupnosti ne pomaga, če je davčna politika zavajajoča in neiskrena. Vlada mora pri snovanju vizije razvoja iskreno in javno povedati, kako bo plačan razvoj socialne države, je pozvala. Začetek zgodbe o uspešnem razvoju pa Pirc Musar vidi v kakovostnem javnem šolstvu. "Da lahko izobraževalni sistem prispeva k razvoju naše skupnosti, mora temeljiti na vrednotah, zapisanih v naši ustavi. To je torej tista 'ideologija', ki jo v šolah potrebujemo in ki jo zahteva razvojna logika," je poudarila. Potrebujemo kakovostne medije Posebno pozornost je predsednica v govoru namenila tudi kakovostnim javnim medijem, še zlasti v obdobju dezinformacij, in posvarila pred njihovim podrejanjem. Slednje je namreč po besedah Pirc Musar pot v enoumje. V delu, ko je predsednica spregovorila o bojih za vpliv na medije in poskusih utišanja novinarskih razkritij o korupciji, tujem vmešavanju v volitve in drugih aferah, je bil njen govor večkrat prekinjen z žvižgi iz občinstva. "Tudi napovedani ukrepi proti nevladnim organizacijam in civilni družbi na splošno, ki ima pomembno vlogo v širšem družbenem sistemu zavor in ravnovesij, spominjajo na obujanje starih metod vpliva in nadzora, ki jim je samostojna Slovenija pred 35 leti odločno rekla ne," je dodala predsednica. Poudarila je tudi obrambno sposobnost države, pri čemer najmočnejše orožje vidi v ljubezni do domovine, saj je "najtežje premagati nacijo, ki se bojuje za lastno preživetje". Pirc Musar pa je ob obletnici osamosvojitve ocenila še, da je Slovenija v tem času postala spoštovana država. "Obsojamo krivice, ne glede na to, kje se dogajajo ali kdo zločine izvaja. Ni nas strah govoriti o genocidu in o zločinih proti človeštvu kadar koli, kjer koli in pred komer koli," je poudarila. Obenem je kot neodgovorno ocenila, da bi bili tiho. "Ne bomo tiho," je zagotovila. Recept za razvoj in povezanost tako vidi v tem, da "dokončno premagamo urok zgodovine med drugo svetovno vojno in po njej". "Cilj razvojne politike torej mora biti, da branimo doseženo, ga ohranimo in presežemo. Vsi, kot skupnost. Raznolika v svobodi, povezana v državnosti," je sklenila in državljanom čestitala ob jubileju domovine. Janša: Osamosvojitev ni last ene opcije Za predsednico je zbrane nagovoril še predsednik vlade Janez Janša. V govoru je spomnil na dogajanje pred 35 leti, na prostovoljce, ki so se bili pripravljeni boriti za državo, pa tudi na sprejemanje temeljnih dokumentov samostojne države. Ob tem je dejal, da politika sicer ni bila tako enotna kot slovenski narod na plebiscitu, kljub temu pa so dosegli potrebno ustavno večino. "Te večine ne bi bilo, če tudi slaba polovica tedanje leve opozicije ne bi skupaj z Demosom glasovala za samostojno Slovenijo." Osamosvojitev sicer po njegovih besedah "ni last ene politične opcije, ene generacije ali posameznikov, temveč lastnina vseh Slovencev ter hkrati skupna državljanska dediščina". Ocenil je, da smo po 35 letih lahko z marsičem zadovoljni. BDP na prebivalca se je pošesteril. "V vseh mandatih različnih vlad so tudi dosežki, ki so nas popeljali naprej," je priznal. Zaradi pretirane centralizacije in birokratizacije pa nismo dovolj izboljšali kakovosti življenja. Pred nami pa so "resni izzivi, ki jih poleg stanja v javnih blagajnah ob sicer previsokih davkih predstavljajo tudi javna, energetska in prehranska varnost," je opozoril. "Za uspešen spopad z njimi potrebujemo realističen pristop. Potrebujemo sodelovanje, ki bi omogočilo večino za potrebne dopolnitve ustave. Potrebujemo stabilnost. Gospodarsko in politično. Za prvo davčno sidro v ustavi in za drugo spremembo volilnega sistema. Potrebujemo decentralizacijo, večji prenos odločanja in virov na pokrajinsko in občinsko raven," je nanizal. Poudaril je skupno odgovornost za to, da mladim predamo državo, ki bo varna in uspešna. Ob tem ga z optimizmom navdaja, da vse več mladih "kaže hkrati zanimanje tako za lastne korenine in lastno kulturo kot za vprašanje, kakšna naj bo Slovenija jutri". 35-letno zgodovino države je Janša razdelil v dva polčasa. V prvem smo ob velikem zaletu hitro napredovali, v drugem pa obstali. "Dohiteli in prehiteli so nas nekateri, ki so nam leta 2008 še krepko gledali v hrbet," je dejal. Razlog za to vidi v politiki izključevanja, "ki je po letu 2008 postalo politična norma v Sloveniji". "Imamo del politike, naslednika tiste polovice opozicije, ki ni glasovala za samostojno Slovenijo in ki nikoli ne ponudi roke sodelovanja, kadar je na oblasti. Še več. Roko sodelovanja zavrača celo takrat, ko je ponujena njemu in je v opoziciji," je zatrdil. A izključevanje po njegovih besedah "ni izročilo slovenske osamosvojitve in ni del vrednot časa, ki nas je združil". "To ni pot, ki nas lahko popelje naprej," je prepričan. Še posebej ne v mednarodnem in evropskem okolju, ki je danes v marsičem celo še bolj zahtevno, kot je bilo pred 35 leti. Slovenci kot del evropskega in severnoatlantskega zavezništva nosimo svoj del odgovornosti za lastno in skupno evropsko varno prihodnost, je spomnil. "Del odgovornosti je tudi obramba lastnih vrednot in našega načina življenja. Naš dom, naša pravila," je pristavil. O muzeju osamosvojitve Zavzel se je za "vzpostavitev enakosti pred zakonom in gradnjo skupnosti, v kateri bo samostojna Slovenija samoumevna intimna opcija vseh in v kateri so sanje slehernika ne samo vsak dan znova dovoljene, ampak kjer jih lahko s svojim delom in trudom tudi enakopravno uresničuje". Kritičen je bil do tega, da "smo morali kar dvakrat ustanavljati muzej slovenske osamosvojitve". Prav tako pa bi se po njegovem spodobilo, da ob naslednjem praznovanju dneva državnosti na Trgu republike končno odkrijemo tudi spomenik slovenski osamosvojitvi in državnosti. Dolg do prestanega trpljenja prednikov pa "bomo odplačevali tako, da bomo končno vrnili pravico do spomina in pokopali vse svoje mrtve". "Predvsem pa s tem, da bomo gradili domovino vseh in za vse," je navedel. Kljub ukinjanju institucij spomina na svoj nastanek osamosvojitvena Slovenija ni bila nikoli poražena, je dejal. "Nikoli ni bila premagana. Preprosto čakala je na trenutek, da se ponovno dvigne. In ta trenutek je prišel. Vztrajno, korak za korakom, nastopa čas, v katerem ponovno verjamemo vase, v svojo sposobnost napredovanja, verjamemo v moč povezovalnega izročila ter vrednot slovenske osamosvojitve," je opisal. Različnost je ponazoril tudi s prispodobo slovenske zastave, ki ni enobarvna. "Ima tri barve, vse so enakopravne in enakovredne in vsi se lahko v svoji različnosti prepoznamo v njih. Ima pa slovenska zastava en sam državni grb, simbol skupnega, utelešenega v slovenski državnosti. Ta pa mora biti formalni okvir svobodne demokratične družbe," še meni premier, čigar govor je mestoma spremljalo nekaj žvižgov, na več delih pa glasen aplavz podpornikov iz publike. Na državni proslavi na predvečer dneva državnosti, s katerim letos obeležujemo 35. obletnico sprejema ključnih osamosvojitvenih dokumentov, je ob Janši spregovorila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Udeležujejo pa se je tudi drugi predstavniki političnega vrha, med drugim predsednik DZ Zoran Stevanović in predsednik DS Marko Lotrič. Prav tako se proslave udeležujejo predstavniki vseh parlamentarnih strank, predstavniki različnih državnih institucij, diplomacije ter drugih sfer političnega in družbenega življenja. Državne proslave na predvečer dneva državnosti, s katerim letos obeležujemo 35. obletnico sprejema ključnih osamosvojitvenih dokumentov, so se udeležili tudi drugi predstavniki političnega vrha, med drugim predsednik DZ Zoran Stevanović in predsednik DS Marko Lotrič. Prav tako se proslave udeležujejo predstavniki vseh parlamentarnih strank, predstavniki različnih državnih institucij, diplomacije ter drugih sfer političnega in družbenega življenja. Prisotni so bili tudi praporščaki vojske, policije in različnih veteranskih organizacij, prizorišče so preleteli tudi letala in helikopterji.
language
slv
published at
2026-06-24T20:57:44
source
Dnevnik
title
Janša o prihodnosti na vrednotah časa, ki nas je povezal, predsednica o povezanosti, ki je na preizkušnji
url
https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/jansa-o-prihodnosti-na-vrednotah-casa-ki-nas-je-povezal-predsednica-o-povezanosti-ki-je-na-preizkusnji-2811666/
article order
7
body
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na proslavi pred dnevom državnosti ocenila, da je Slovenija v 35 letih pokazala, da je majhnost fikcija. Največ je bilo doseženo, ko smo stopili skupaj, a danes je povezanost znova na preizkušnji, je ocenila. Recept za razvoj vidi v "premaganju uroka zgodovine". Predsednik vlade Janez Janša je na proslavi med drugim izpostavil, da je stavek "Republika Slovenija je samostojna in neodvisna država" najpomembnejši v slovenski zgodovini. Pozval je tudi k spravi, spoštovanju zgodovinskega spomina in gradnji države, ki bo pripadala vsem državljanom. Predsednica republike je v nagovoru zbranim na osrednji državni proslavi ob 35-letnici samostojne države na Trgu republike v Ljubljani tako opozorila, da izgradnja skupnosti še ni končana. "Nismo v celoti povezani glede ustavnih vrednot niti v viziji našega razvoja. Ne zaupamo si in medsebojno nezaupanje se še krepi," je vzdušje v državi opisala Pirc Musar. Svarilo predsednice Ob tem je posvarila, da so revanšizem, nepriznavanje in zaničevanje državnih institucij postali sprejemljivi, vsakokratno menjavo oblasti pa spremlja strah v državnih podsistemih. "Strah zato, ker strokovna in osebna kompetentnost nista ključni merili za zasedbo številnih, zlasti, a ne samo vodilnih delovnih mest. Prepogosto prevlada politična pripadnost. Kakor da bi prvega vratarja nogometne reprezentance zamenjali s tretjim samo zato, ker ta z veseljem prikimava novemu selektorju in tako pridobiva njegovo naklonjenost," je ponazorila. V delu, ko je predsednica spregovorila o bojih za vpliv na medije in poskusih utišanja novinarskih razkritij o korupciji, tujem vmešavanju v volitve in drugih aferah, je bil njen govor večkrat prekinjen z žvižgi iz občinstva. Foto: Ana Kovač A takšno delovanje je za narod pogubno, kot tudi, če se ni sposoben soočiti z zgodovinskimi travmami in jih preseči, je poudarila Pirc Musar. Pri tem je znova pozvala k spravi in dostojanstvenemu pokopu žrtev. Kot je ocenila, je prav letošnje leto primeren trenutek, da se "v zgodovinske knjige vpišemo kot narod, ki je opravil temeljni preizkus zrelosti". To breme namreč po njenih besedah otežuje tudi pot v prihodnost, prav tako nejasna vizija razvoja. Najpomembnejšo nalogo odločevalcev tako vidi povezati skupnost tako, da se lahko vsak poistoveti z razvojno vizijo in zaščiti dostojanstvo vsakogar. Ob tem se je predsednica po že prvih videnih potezah nove oblasti v večjem delu govora sprehodila čez šest področij, ki jih vidi kot ključna. "To je nevarno. Zelo nevarno." Med drugim je izpostavila pomen sistema zavor in ravnovesij, ki je "temelj in bistvo slovenske ustave" in mora preprečevati samovoljo, arbitrarnost, koncentracijo ali zlorabo politične moči. Pri tem je poudarila, da v ta sistem sodijo tudi neodvisne nadzorne ustanove. "Podrejanje katerega koli neodvisnega nadzornega organa eni veji oblasti, še posebej izvršilni, je nevarno. Zelo nevarno," je poudarila. Med ključnimi področji je nadalje izpostavila tesno povezanost gospodarstva in socialne države in posvarila pred demoniziranjem davkov. Kot je dejala Pirc Musar, je namreč zniževanje davkov všečna politična poteza, a za razvoj skupnosti ne pomaga, če je davčna politika zavajajoča in neiskrena. Vlada mora pri snovanju vizije razvoja iskreno in javno povedati, kako bo plačan razvoj socialne države, je pozvala. Proslave ob dnevu državnosti se je udeležil tudi predsednik državnega zbora Zoran Stevanović s soprogo. Foto: Ana Kovač Začetek zgodbe o uspešnem razvoju pa Pirc Musar vidi v kakovostnem javnem šolstvu. "Da lahko izobraževalni sistem prispeva k razvoju naše skupnosti, mora temeljiti na vrednotah, zapisanih v naši ustavi. To je torej tista 'ideologija', ki jo v šolah potrebujemo in ki jo zahteva razvojna logika," je poudarila. Posebno pozornost je predsednica v govoru namenila tudi kakovostnim javnim medijem, še zlasti v obdobju dezinformacij, in posvarila pred njihovim podrejanjem. Slednje je namreč po besedah Pirc Musar pot v enoumje. Žvižgi iz občinstva V delu, ko je predsednica spregovorila o bojih za vpliv na medije in poskusih utišanja novinarskih razkritij o korupciji, tujem vmešavanju v volitve in drugih aferah, je bil njen govor večkrat prekinjen z žvižgi iz občinstva. "Tudi napovedani ukrepi proti nevladnim organizacijam in civilni družbi na splošno, ki ima pomembno vlogo v širšem družbenem sistemu zavor in ravnovesij, spominjajo na obujanje starih metod vpliva in nadzora, ki jim je samostojna Slovenija pred 35 leti odločno rekla ne," je dodala predsednica. Poudarila je tudi obrambno sposobnost države, pri čemer najmočnejše orožje vidi v ljubezni do domovine, saj je "najtežje premagati nacijo, ki se bojuje za lastno preživetje". Pirc Musar pa je ob obletnici osamosvojitve ocenila še, da je Slovenija v tem času postala spoštovana država. "Obsojamo krivice, ne glede na to, kje se dogajajo ali kdo zločine izvaja. Ni nas strah govoriti o genocidu in o zločinih proti človeštvu kadar koli, kjer koli in pred komer koli," je poudarila. Obenem je kot neodgovorno ocenila, da bi bili tiho. "Ne bomo tiho," je zagotovila. Foto: Ana Kovač Recept za razvoj in povezanost tako vidi v tem, da "dokončno premagamo urok zgodovine med drugo svetovno vojno in po njej". "Cilj razvojne politike torej mora biti, da branimo doseženo, ga ohranimo in presežemo. Vsi, kot skupnost. Raznolika v svobodi, povezana v državnosti," je sklenila in državljanom čestitala ob jubileju domovine. Janša: To je najpomembnejši stavek v zgodovini Slovenije Predsednik vlade Janez Janša je svoj govor na proslavi ob dnevu državnosti začel z osebnim spominom iz vojne za Slovenijo leta 1991, ki je simboliziral močno voljo Slovencev za obrambo lastne države. "Minister, kje se lahko vpišem v Teritorialno obrambo", je zaklical za mano mlad fant, pravzaprav še otrok pri kakih 12 letih. Bilo je konec junija pred 35 leti, sredi vojne za Slovenijo. Ravno smo hiteli z novinarske konference v Cankarjevem domu nazaj v štab obrambe, ko je do nas pristopila mlada mamica s sinom. Mož in oče je bil vpoklican v TO in ženo je zanimalo, kdaj ga lahko pričakuje nazaj, sina pa, kdaj se mu lahko pridruži. Sinko je bil seveda premlad za uniformo in je moj odgovor težko sprejel. Imeli smo na tisoče prostovoljcev, ki so želeli braniti Slovenijo, pa zanje na začetku agresije nismo imeli dovolj orožja. Celo najmlajši so se hoteli boriti za domovino. Zato smo vedeli, da bomo na koncu ne glede na vse zmagali." Janša je ob tem poudaril, da je bila zmaga mogoča zaradi enotnosti, poguma in pripravljenosti ljudi vseh generacij, da branijo demokratično odločitev naroda. Izrazil je tudi hvaležnost vsem, ki so prispevali k nastanku samostojne Slovenije, posebej pa padlim in njihovim družinam. Janez Janša je na proslavo ob dnevu državnosti prišel v družbi soproge Urške Bačovnik Janša. Foto: Ana Kovač Predsednik vlade je posebej poudaril, da je stavek "Republika Slovenija je samostojna in neodvisna država" najpomembnejši v slovenski zgodovini. Opozoril je, da osamosvojitev in njen pomen nista vedno dovolj cenjena, kar je ponazoril z ukinitvijo Muzeja slovenske osamosvojitve. "Smo edina država na svetu, v kateri je ena od vlad ukinila muzej nastanka lastne države" "Žal smo država, v kateri smo morali kar dvakrat ustanavljati muzej slovenske osamosvojitve. Smo edinstveni na celem svetu v tem, da je ena od vlad ukinila muzej nastanka lastne države," je izpostavil Janša. Premier kljub temu vidi razlog za optimizem v mladi generaciji, ki po njegovem kaže vse več zanimanja za slovensko identiteto, zgodovino in prihodnost države. Po 35 letih samostojnosti Slovenija po besedah Janše lahko pokaže številne uspehe, med drugim velik gospodarski napredek in višji življenjski standard. Izpostavil je pomen gospodarstva, lokalne samouprave in družin, hkrati pa opozoril, da država ni izkoristila vseh svojih možnosti ter da jo še vedno bremenijo centralizacija, birokracija in številni strukturni problemi, povezani z javnimi financami, energetiko in prehransko varnostjo. Zaključni del govora Janeza Janše je vseboval poziv k spravi, spoštovanju zgodovinskega spomina in gradnji države, ki bo pripadala vsem državljanom. Osamosvojitev je Janša predstavil kot skupno dediščino vseh Slovencev, ne glede na politična prepričanja. Foto: Ana Kovač Eden od ključnih poudarkov govora Janeza Janše je bila trditev, da je Slovenija po letu 2008 zastala predvsem zaradi političnega izključevanja. Premier je primerjal obdobje hitrega napredka, ko so različne politične sile sodelovale pri reformah, z obdobjem kasnejših političnih delitev. Janša: "Imamo del politike, naslednika tiste polovice opozicije, ki ni glasovala za samostojno Slovenijo in ki nikoli ne ponudi roke sodelovanja, kadar je na oblasti. Še več. Roko sodelovanja zavrača celo takrat, ko je ponujena njemu in je v opoziciji. Politični pol, ki izključuje, je bil od leta 2008 naprej od 18 let na oblasti kar 15 let in ves čas je bila v ospredju politika izključevanja, pogosto prežeta celo z javnimi pozivi po čiščenju in zlorabami pravne države za obračune z drugače mislečimi." Ob tem je pozval, da Slovenija potrebuje več sodelovanja, ustavne in volilne reforme, decentralizacijo ter politično stabilnost, saj lahko le povezovanje prinese nov razvojni preboj. Janša se je dotaknil tudi mednarodnega dogajanja. Evropa se po njegovem mnenju sooča s posledicami nizke rodnosti, migracij, energetske odvisnosti, gospodarske konkurence Kitajske in vojne v Ukrajini. Poudaril je pomen varnosti, odgovornosti znotraj Evropske unije in zveze NATO ter obrambe evropskih in slovenskih vrednot. Slovenija mora po njegovem ostati samozavestna država, ki zna zaščititi svoj način življenja in svoje interese. Janša: Osamosvojitev ni last ene politične opcije, ene generacije ali posameznikov, temveč lastnina vseh Slovencev ter hkrati skupna državljanska dediščina. Slovenska zastava ni enobarvna. Ima tri barve, vse so enakopravne in enakovredne in vsi se lahko v svoji različnosti prepoznamo v njih. Ima pa slovenska zastava en sam državni grb, simbol skupnega, utelešenega v slovenski državnosti. Ta pa mora biti formalni okvir svobodne demokratične družbe. Foto: Ana Kovač Zaključni del govora Janeza Janše je vseboval poziv k spravi, spoštovanju zgodovinskega spomina in gradnji države, ki bo pripadala vsem državljanom. Osamosvojitev je Janša predstavil kot skupno dediščino vseh Slovencev, ne glede na politična prepričanja. Slovenijo predsednik vlade vidi kot skupnost, ki temelji na delu, odgovornosti, dostojanstvu in enakosti pred zakonom. Janša: "Osamosvojitvena Slovenija nikoli ni bila poražena, nikoli ni bila premagana, čakala je na trenutek, da se ponovno vrne, in ta trenutek je prišel. Korak za korakom prihaja čas, v katerem ponovno verjamemo vase, verjamemo v moč povezovalnega učinka slovenske osamosvojitve." Poudaril je še, da lahko Slovenija uspe le, če ponovno oživi povezovalni duh osamosvojitve ter prihodnost gradi na sodelovanju namesto na delitvah. Napovedal je tudi, da imamo Slovenci dolg do svojih prednikov, poplačali pa ga bomo med drugim tako, da bomo končno pokopali vse svoje mrtve, s čimer je najverjetneje namignil na slovenske žrtve izvensodnih pobojev po drugi svetovni vojni.
language
slv
published at
2026-06-24T20:13:21
source
SiOL
title
Janez Janša: To je najpomembnejši stavek v zgodovini Slovenije
url
https://siol.net/novice/slovenija/pirc-musar-zeli-premagati-urok-zgodovine-jansa-poziva-k-spravi-ne-izkljucevanju-694963
article order
9
body
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na proslavi pred dnevom državnosti ocenila, da je Slovenija v 35 letih pokazala, da je majhnost fikcija. Predsednica republike je v nagovoru zbranim na osrednji državni proslavi ob 35-letnici samostojne države na Trgu republike v Ljubljani tako opozorila, da izgradnja skupnosti še ni končana. "Nismo v celoti povezani glede ustavnih vrednot niti v viziji našega razvoja. Ne zaupamo si in medsebojno nezaupanje se še krepi," je vzdušje v državi opisala Pirc Musar. Ob tem je posvarila, da so revanšizem, nepriznavanje in zaničevanje državnih institucij postali sprejemljivi, vsakokratno menjavo oblasti pa spremlja strah v državnih podsistemih. "Strah zato, ker strokovna in osebna kompetentnost nista ključni merili za zasedbo številnih, zlasti, a ne samo vodilnih delovnih mest. Prepogosto prevlada politična pripadnost. Kakor da bi prvega vratarja nogometne reprezentance zamenjali s tretjim samo zato, ker ta z veseljem prikimava novemu selektorju in tako pridobiva njegovo naklonjenost," je ponazorila. To breme namreč po njenih besedah otežuje tudi pot v prihodnost, prav tako nejasna vizija razvoja. Najpomembnejšo nalogo odločevalcev tako vidi povezati skupnost tako, da se lahko vsak poistoveti z razvojno vizijo in zaščiti dostojanstvo vsakogar. Ob tem se je predsednica po že prvih videnih potezah nove oblasti v večjem delu govora sprehodila čez šest področij, ki jih vidi kot ključna. Med ključnimi področji je nadalje izpostavila tesno povezanost gospodarstva in socialne države in posvarila pred demoniziranjem davkov. Kot je dejala Pirc Musar, je namreč zniževanje davkov všečna politična poteza, a za razvoj skupnosti ne pomaga, če je davčna politika zavajajoča in neiskrena. Vlada mora pri snovanju vizije razvoja iskreno in javno povedati, kako bo plačan razvoj socialne države, je pozvala. Začetek zgodbe o uspešnem razvoju pa Pirc Musar vidi v kakovostnem javnem šolstvu. "Da lahko izobraževalni sistem prispeva k razvoju naše skupnosti, mora temeljiti na vrednotah, zapisanih v naši ustavi. To je torej tista 'ideologija', ki jo v šolah potrebujemo in ki jo zahteva razvojna logika," je poudarila. Posebno pozornost je predsednica v govoru namenila tudi kakovostnim javnim medijem, še zlasti v obdobju dezinformacij, in posvarila pred njihovim podrejanjem. Slednje je namreč po besedah Pirc Musar pot v enoumje. Slišali so se žvižgi V delu, ko je predsednica spregovorila o bojih za vpliv na medije in poskusih utišanja novinarskih razkritij o korupciji, tujem vmešavanju v volitve in drugih aferah, je bil njen govor večkrat prekinjen z žvižgi iz občinstva. "Tudi napovedani ukrepi proti nevladnim organizacijam in civilni družbi na splošno, ki ima pomembno vlogo v širšem družbenem sistemu zavor in ravnovesij, spominjajo na obujanje starih metod vpliva in nadzora, ki jim je samostojna Slovenija pred 35 leti odločno rekla ne," je dodala predsednica. Poudarila je tudi obrambno sposobnost države, pri čemer najmočnejše orožje vidi v ljubezni do domovine, saj je "najtežje premagati nacijo, ki se bojuje za lastno preživetje". Recept za razvoj in povezanost tako vidi v tem, da "dokončno premagamo urok zgodovine med drugo svetovno vojno in po njej". "Cilj razvojne politike torej mora biti, da branimo doseženo, ga ohranimo in presežemo. Vsi, kot skupnost. Raznolika v svobodi, povezana v državnosti," je sklenila in državljanom čestitala ob jubileju domovine. Pirc Musar je po proslavi dejala, da je žvižgi iz občinstva niso prizadeli in da jih je pričakovala. "Prav je, da slišimo različna mnenja in danes smo slišali različna mnenja. Jaz v tem ne vidim nobenih težav," je povedala. Državne proslave na predvečer dneva državnosti, s katerim letos obeležujemo 35. obletnico sprejema ključnih osamosvojitvenih dokumentov, so se sicer udeležili tudi drugi predstavniki političnega vrha, med drugim predsednik DZ Zoran Stevanović in predsednik DS Marko Lotrič. Prav tako se proslave udeležujejo predstavniki vseh parlamentarnih strank, predstavniki različnih državnih institucij, diplomacije ter drugih sfer političnega in družbenega življenja. Prisotni so bili tudi praporščaki vojske, policije in različnih veteranskih organizacij, prizorišče so preleteli tudi letala in helikopterji.
language
slv
published at
2026-06-25T06:15:58
source
Žurnal24
title
Ko je odprla to temo, je na Trgu republike završalo: Predsednico prekinili žvižgi
url
https://www.zurnal24.si/slovenija/ko-je-odprla-to-temo-je-na-trgu-republike-zavrsalo-predsednico-prekinili-zvizgi-461179
article order
0
body
V Ljubljani je sinoči potekala proslava pred dnevom državnosti Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na sinočnji proslavi pred današnjim dnevom državnosti ocenila, da je Slovenija v 35 letih pokazala, da je majhnost fikcija. Največ je bilo doseženo, ko smo stopili skupaj, a danes je povezanost znova na preizkušnji, je ocenila. Recept za razvoj vidi v "premaganju uroka zgodovine." Predsednica republike je v nagovoru zbranim na osrednji državni proslavi ob 35-letnici samostojne države na Trgu republike v Ljubljani tako opozorila, da izgradnja skupnosti še ni končana. "Nismo v celoti povezani glede ustavnih vrednot niti v viziji našega razvoja. Ne zaupamo si in medsebojno nezaupanje se še krepi," je vzdušje v državi opisala Pirc Musar. Ob tem je posvarila, da so revanšizem, nepriznavanje in zaničevanje državnih institucij postali sprejemljivi, vsakokratno menjavo oblasti pa spremlja strah v državnih podsistemih. "Strah zato, ker strokovna in osebna kompetentnost nista ključni merili za zasedbo številnih, zlasti, a ne samo vodilnih delovnih mest. Prepogosto prevlada politična pripadnost. Kakor da bi prvega vratarja nogometne reprezentance zamenjali s tretjim samo zato, ker ta z veseljem prikimava novemu selektorju in tako pridobiva njegovo naklonjenost," je ponazorila. A takšno delovanje je za narod pogubno, kot tudi, če se ni sposoben soočiti z zgodovinskimi travmami in jih preseči, je poudarila Pirc Musar. Pri tem je znova pozvala k spravi in dostojanstvenemu pokopu žrtev. Kot je ocenila, je prav letošnje leto primeren trenutek, da se "v zgodovinske knjige vpišemo kot narod, ki je opravil temeljni preizkus zrelosti". To breme namreč po njenih besedah otežuje tudi pot v prihodnost, prav tako nejasna vizija razvoja. Najpomembnejšo nalogo odločevalcev tako vidi povezati skupnost tako, da se lahko vsak poistoveti z razvojno vizijo in zaščiti dostojanstvo vsakogar. Predsednica opozorila na ključne izzive demokracije in razvoja Ob tem se je predsednica po že prvih videnih potezah nove oblasti v večjem delu govora sprehodila čez šest področij, ki jih vidi kot ključna. Med drugim je izpostavila pomen sistema zavor in ravnovesij, ki je "temelj in bistvo slovenske ustave" in mora preprečevati samovoljo, arbitrarnost, koncentracijo ali zlorabo politične moči. Pri tem je poudarila, da v ta sistem sodijo tudi neodvisne nadzorne ustanove. "Podrejanje katerega koli neodvisnega nadzornega organa eni veji oblasti, še posebej izvršilni, je nevarno. Zelo nevarno," je poudarila. Med ključnimi področji je nadalje izpostavila tesno povezanost gospodarstva in socialne države in posvarila pred demoniziranjem davkov. Kot je dejala Pirc Musar, je namreč zniževanje davkov všečna politična poteza, a za razvoj skupnosti ne pomaga, če je davčna politika zavajajoča in neiskrena. Vlada mora pri snovanju vizije razvoja iskreno in javno povedati, kako bo plačan razvoj socialne države, je pozvala. Šolstvo, mediji in civilna družba kot stebri demokracije Začetek zgodbe o uspešnem razvoju pa Pirc Musar vidi v kakovostnem javnem šolstvu. "Da lahko izobraževalni sistem prispeva k razvoju naše skupnosti, mora temeljiti na vrednotah, zapisanih v naši ustavi. To je torej tista 'ideologija', ki jo v šolah potrebujemo in ki jo zahteva razvojna logika," je poudarila. Posebno pozornost je predsednica v govoru namenila tudi kakovostnim javnim medijem, še zlasti v obdobju dezinformacij, in posvarila pred njihovim podrejanjem. Slednje je namreč po besedah Pirc Musar pot v enoumje. V delu, ko je predsednica spregovorila o bojih za vpliv na medije in poskusih utišanja novinarskih razkritij o korupciji, tujem vmešavanju v volitve in drugih aferah, je bil njen govor večkrat prekinjen z žvižgi iz občinstva. "Tudi napovedani ukrepi proti nevladnim organizacijam in civilni družbi na splošno, ki ima pomembno vlogo v širšem družbenem sistemu zavor in ravnovesij, spominjajo na obujanje starih metod vpliva in nadzora, ki jim je samostojna Slovenija pred 35 leti odločno rekla ne," je dodala predsednica. Poudarila je tudi obrambno sposobnost države, pri čemer najmočnejše orožje vidi v ljubezni do domovine, saj je "najtežje premagati nacijo, ki se bojuje za lastno preživetje". "Ne bomo tiho" Pirc Musar pa je ob obletnici osamosvojitve ocenila še, da je Slovenija v tem času postala spoštovana država. "Obsojamo krivice, ne glede na to, kje se dogajajo ali kdo zločine izvaja. Ni nas strah govoriti o genocidu in o zločinih proti človeštvu kadar koli, kjer koli in pred komer koli," je poudarila. Obenem je kot neodgovorno ocenila, da bi bili tiho. "Ne bomo tiho," je zagotovila. Recept za razvoj in povezanost tako vidi v tem, da "dokončno premagamo urok zgodovine med drugo svetovno vojno in po njej". "Cilj razvojne politike torej mora biti, da branimo doseženo, ga ohranimo in presežemo. Vsi, kot skupnost. Raznolika v svobodi, povezana v državnosti," je sklenila in državljanom čestitala ob jubileju domovine. Govoru Pirc Musar je sledil nagovor premierja Janeza Janše in kulturno-umetniški del osrednje državne proslave. Državne proslave na predvečer dneva državnosti, s katerim letos Slovenija obeležuje 35. obletnico sprejema ključnih osamosvojitvenih dokumentov, so se udeležili tudi drugi predstavniki političnega vrha, med drugim predsednik DZ Zoran Stevanović in predsednik DS Marko Lotrič. Prisotni so bili tui predstavniki vseh parlamentarnih strank, predstavniki različnih državnih institucij, diplomacije ter drugih sfer političnega in družbenega življenja, praporščaki vojske, policije in različnih veteranskih organizacij, prizorišče so preleteli tudi letala in helikopterji.
language
slv
published at
2026-06-25T09:15:19
source
Primorski Dnevnik
title
Pirc Musar: Slovenija je dokazala, da je majhnost fikcija
url
https://www.primorski.eu/se/pirc-musar-slovenija-je-dokazala-da-je-majhnost-fikcija-FE2215340
article order
3
body
LJUBLJANA * Predsednica republike je v nagovoru zbranim na osrednji državni proslavi ob 35-letnici samostojne države na Trgu republike v Ljubljani tako opozorila, da izgradnja skupnosti še ni končana. "Nismo v celoti povezani glede ustavnih vrednot niti v viziji našega razvoja. Ne zaupamo si in medsebojno nezaupanje se še krepi," je vzdušje v državi opisala Pirc Musar. Ob tem je posvarila, da so revanšizem, nepriznavanje in zaničevanje državnih institucij postali sprejemljivi, vsakokratno menjavo oblasti pa spremlja strah v državnih podsistemih. "Strah zato, ker strokovna in osebna kompetentnost nista ključni merili za zasedbo številnih, zlasti, a ne samo vodilnih delovnih mest. Prepogosto prevlada politična pripadnost. Kakor da bi prvega vratarja nogometne reprezentance zamenjali s tretjim samo zato, ker ta z veseljem prikimava novemu selektorju in tako pridobiva njegovo naklonjenost," je ponazorila. A takšno delovanje je za narod pogubno, kot tudi, če se ni sposoben soočiti z zgodovinskimi travmami in jih preseči, je poudarila Pirc Musar. Pri tem je znova pozvala k spravi in dostojanstvenemu pokopu žrtev. Kot je ocenila, je prav letošnje leto primeren trenutek, da se "v zgodovinske knjige vpišemo kot narod, ki je opravil temeljni preizkus zrelosti". To breme namreč po njenih besedah otežuje tudi pot v prihodnost, prav tako nejasna vizija razvoja. Najpomembnejšo nalogo odločevalcev tako vidi povezati skupnost tako, da se lahko vsak poistoveti z razvojno vizijo in zaščiti dostojanstvo vsakogar. Predsednica opozorila na ključne izzive demokracije in razvoja Ob tem se je predsednica po že prvih videnih potezah nove oblasti v večjem delu govora sprehodila čez šest področij, ki jih vidi kot ključna. Med drugim je izpostavila pomen sistema zavor in ravnovesij, ki je "temelj in bistvo slovenske ustave" in mora preprečevati samovoljo, arbitrarnost, koncentracijo ali zlorabo politične moči. Pri tem je poudarila, da v ta sistem sodijo tudi neodvisne nadzorne ustanove. "Podrejanje katerega koli neodvisnega nadzornega organa eni veji oblasti, še posebej izvršilni, je nevarno. Zelo nevarno," je poudarila. Med ključnimi področji je nadalje izpostavila tesno povezanost gospodarstva in socialne države in posvarila pred demoniziranjem davkov. Kot je dejala Pirc Musar, je namreč zniževanje davkov všečna politična poteza, a za razvoj skupnosti ne pomaga, če je davčna politika zavajajoča in neiskrena. Vlada mora pri snovanju vizije razvoja iskreno in javno povedati, kako bo plačan razvoj socialne države, je pozvala. Šolstvo, mediji in civilna družba kot stebri demokracije Začetek zgodbe o uspešnem razvoju pa Pirc Musar vidi v kakovostnem javnem šolstvu. "Da lahko izobraževalni sistem prispeva k razvoju naše skupnosti, mora temeljiti na vrednotah, zapisanih v naši ustavi. To je torej tista 'ideologija', ki jo v šolah potrebujemo in ki jo zahteva razvojna logika," je poudarila. Posebno pozornost je predsednica v govoru namenila tudi kakovostnim javnim medijem, še zlasti v obdobju dezinformacij, in posvarila pred njihovim podrejanjem. Slednje je namreč po besedah Pirc Musar pot v enoumje. V delu, ko je predsednica spregovorila o bojih za vpliv na medije in poskusih utišanja novinarskih razkritij o korupciji, tujem vmešavanju v volitve in drugih aferah, je bil njen govor večkrat prekinjen z žvižgi iz občinstva. "Tudi napovedani ukrepi proti nevladnim organizacijam in civilni družbi na splošno, ki ima pomembno vlogo v širšem družbenem sistemu zavor in ravnovesij, spominjajo na obujanje starih metod vpliva in nadzora, ki jim je samostojna Slovenija pred 35 leti odločno rekla ne," je dodala predsednica. Poudarila je tudi obrambno sposobnost države, pri čemer najmočnejše orožje vidi v ljubezni do domovine, saj je "najtežje premagati nacijo, ki se bojuje za lastno preživetje". "Ne bomo tiho" Pirc Musar pa je ob obletnici osamosvojitve ocenila še, da je Slovenija v tem času postala spoštovana država. "Obsojamo krivice, ne glede na to, kje se dogajajo ali kdo zločine izvaja. Ni nas strah govoriti o genocidu in o zločinih proti človeštvu kadar koli, kjer koli in pred komer koli," je poudarila. Obenem je kot neodgovorno ocenila, da bi bili tiho. "Ne bomo tiho," je zagotovila. Recept za razvoj in povezanost tako vidi v tem, da "dokončno premagamo urok zgodovine med drugo svetovno vojno in po njej". "Cilj razvojne politike torej mora biti, da branimo doseženo, ga ohranimo in presežemo. Vsi, kot skupnost. Raznolika v svobodi, povezana v državnosti," je sklenila in državljanom čestitala ob jubileju domovine. Govoru Pirc Musar sledi še nagovor premierja Janeza Janše in kulturno-umetniški del osrednje državne proslave. Državne proslave na predvečer dneva državnosti, s katerim letos obeležujemo 35. obletnico sprejema ključnih osamosvojitvenih dokumentov, se udeležujejo tudi drugi predstavniki političnega vrha, med drugim predsednik DZ Zoran Stevanović in predsednik DS Marko Lotrič. Prav tako se proslave udeležujejo predstavniki vseh parlamentarnih strank, predstavniki različnih državnih institucij, diplomacije ter drugih sfer političnega in družbenega življenja. Prisotni so bili tudi praporščaki vojske, policije in različnih veteranskih organizacij, prizorišče so preleteli tudi letala in helikopterji.
language
slv
published at
2026-06-24T20:21:29
source
Primorske Novice
title
Pirc Musar: Slovenija je dokazala, da je majhnost fikcija
url
https://primorske.svet24.si/slovenija/pirc-musar-slovenija-je-dokazala-da-je-majhnost-fikcija
article order
1
body
Ljubljana - Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na proslavi pred dnevom državnosti ocenila, da je Slovenija v 35 letih pokazala, da je majhnost fikcija. Največ je bilo doseženo, ko smo stopili skupaj, a danes je povezanost znova na preizkušnji, je ocenila. Recept za razvoj vidi v "premaganju uroka zgodovine". Predsednica republike je v nagovoru zbranim na osrednji državni proslavi ob 35-letnici samostojne države na Trgu republike v Ljubljani tako opozorila, da izgradnja skupnosti še ni končana. "Nismo v celoti povezani glede ustavnih vrednot niti v viziji našega razvoja. Ne zaupamo si in medsebojno nezaupanje se še krepi," je vzdušje v državi opisala Pirc Musar. Ob tem je posvarila, da so revanšizem, nepriznavanje in zaničevanje državnih institucij postali sprejemljivi, vsakokratno menjavo oblasti pa spremlja strah v državnih podsistemih. "Strah zato, ker strokovna in osebna kompetentnost nista ključni merili za zasedbo številnih, zlasti, a ne samo vodilnih delovnih mest. Prepogosto prevlada politična pripadnost. Kakor da bi prvega vratarja nogometne reprezentance zamenjali s tretjim samo zato, ker ta z veseljem prikimava novemu selektorju in tako pridobiva njegovo naklonjenost," je ponazorila. A takšno delovanje je za narod pogubno, kot tudi, če se ni sposoben soočiti z zgodovinskimi travmami in jih preseči, je poudarila Pirc Musar. Pri tem je znova pozvala k spravi in dostojanstvenemu pokopu žrtev. Kot je ocenila, je prav letošnje leto primeren trenutek, da se "v zgodovinske knjige vpišemo kot narod, ki je opravil temeljni preizkus zrelosti". To breme namreč po njenih besedah otežuje tudi pot v prihodnost, prav tako nejasna vizija razvoja. Najpomembnejšo nalogo odločevalcev tako vidi povezati skupnost tako, da se lahko vsak poistoveti z razvojno vizijo in zaščiti dostojanstvo vsakogar. Ob tem se je predsednica po že prvih videnih potezah nove oblasti v večjem delu govora sprehodila čez šest področij, ki jih vidi kot ključna. Med drugim je izpostavila pomen sistema zavor in ravnovesij, ki je "temelj in bistvo slovenske ustave" in mora preprečevati samovoljo, arbitrarnost, koncentracijo ali zlorabo politične moči. Pri tem je poudarila, da v ta sistem sodijo tudi neodvisne nadzorne ustanove. "Podrejanje katerega koli neodvisnega nadzornega organa eni veji oblasti, še posebej izvršilni, je nevarno. Zelo nevarno," je poudarila. Med ključnimi področji je nadalje izpostavila tesno povezanost gospodarstva in socialne države in posvarila pred demoniziranjem davkov. Kot je dejala Pirc Musar, je namreč zniževanje davkov všečna politična poteza, a za razvoj skupnosti ne pomaga, če je davčna politika zavajajoča in neiskrena. Vlada mora pri snovanju vizije razvoja iskreno in javno povedati, kako bo plačan razvoj socialne države, je pozvala. Začetek zgodbe o uspešnem razvoju pa Pirc Musar vidi v kakovostnem javnem šolstvu. "Da lahko izobraževalni sistem prispeva k razvoju naše skupnosti, mora temeljiti na vrednotah, zapisanih v naši ustavi. To je torej tista 'ideologija', ki jo v šolah potrebujemo in ki jo zahteva razvojna logika," je poudarila. Posebno pozornost je predsednica v govoru namenila tudi kakovostnim javnim medijem, še zlasti v obdobju dezinformacij, in posvarila pred njihovim podrejanjem. Slednje je namreč po besedah Pirc Musar pot v enoumje. V delu, ko je predsednica spregovorila o bojih za vpliv na medije in poskusih utišanja novinarskih razkritij o korupciji, tujem vmešavanju v volitve in drugih aferah, je bil njen govor večkrat prekinjen z žvižgi iz občinstva. "Tudi napovedani ukrepi proti nevladnim organizacijam in civilni družbi na splošno, ki ima pomembno vlogo v širšem družbenem sistemu zavor in ravnovesij, spominjajo na obujanje starih metod vpliva in nadzora, ki jim je samostojna Slovenija pred 35 leti odločno rekla ne," je dodala predsednica. Poudarila je tudi obrambno sposobnost države, pri čemer najmočnejše orožje vidi v ljubezni do domovine, saj je "najtežje premagati nacijo, ki se bojuje za lastno preživetje". Pirc Musar pa je ob obletnici osamosvojitve ocenila še, da je Slovenija v tem času postala spoštovana država. "Obsojamo krivice, ne glede na to, kje se dogajajo ali kdo zločine izvaja. Ni nas strah govoriti o genocidu in o zločinih proti človeštvu kadar koli, kjer koli in pred komer koli," je poudarila. Obenem je kot neodgovorno ocenila, da bi bili tiho. "Ne bomo tiho," je zagotovila. Recept za razvoj in povezanost tako vidi v tem, da "dokončno premagamo urok zgodovine med drugo svetovno vojno in po njej". "Cilj razvojne politike torej mora biti, da branimo doseženo, ga ohranimo in presežemo. Vsi, kot skupnost. Raznolika v svobodi, povezana v državnosti," je sklenila in državljanom čestitala ob jubileju domovine. Govoru Pirc Musar sledi še nagovor premierja Janeza Janše in kulturno-umetniški del osrednje državne proslave. Državne proslave na predvečer dneva državnosti, s katerim letos obeležujemo 35. obletnico sprejema ključnih osamosvojitvenih dokumentov, se udeležujejo tudi drugi predstavniki političnega vrha, med drugim predsednik DZ Zoran Stevanović in predsednik DS Marko Lotrič. Prav tako se proslave udeležujejo predstavniki vseh parlamentarnih strank, predstavniki različnih državnih institucij, diplomacije ter drugih sfer političnega in družbenega življenja. Prisotni so bili tudi praporščaki vojske, policije in različnih veteranskih organizacij, prizorišče so preleteli tudi letala in helikopterji.
language
slv
published at
2026-06-24T21:32:19
source
Gorenjski Glas
title
Pirc Musar: V 35 letih smo pokazali, da je majhnost fikcija, a povezanost znova na preizkušnji
url
https://www.gorenjskiglas.si/aktualno/pirc-musar-v-35-letih-smo-pokazali-da-je-majhnost-fikcija-a-povezanost-znova-na-preizkusnji-381519/
article order
2
body
Premier Janez Janša in prvi predsednik države Milan Kučan sta bila posedena v prvi vrsti - med njima je kot "tamponska cona" sedela tudi Janševa soproga Urška Bačovnik Janša. Zgodba proslave so sicer žvižgi, ki so izbruhnili v delu nagovora predsednice države Nataše Pirc Musar. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na proslavi pred dnevom državnosti ocenila, da je Slovenija v 35 letih pokazala, da je majhnost fikcija. Največ je bilo doseženo, ko smo stopili skupaj, a danes je povezanost znova na preizkušnji, je ocenila. Recept za razvoj vidi v "premaganju uroka zgodovine". Predsednica republike je v nagovoru zbranim na osrednji državni proslavi ob 35-letnici samostojne države na Trgu republike v Ljubljani tako opozorila, da izgradnja skupnosti še ni končana. "Nismo v celoti povezani glede ustavnih vrednot niti v viziji našega razvoja. Ne zaupamo si in medsebojno nezaupanje se še krepi," je vzdušje v državi opisala Pirc Musar. Ob tem je posvarila, da so revanšizem, nepriznavanje in zaničevanje državnih institucij postali sprejemljivi, vsakokratno menjavo oblasti pa spremlja strah v državnih podsistemih. "Strah zato, ker strokovna in osebna kompetentnost nista ključni merili za zasedbo številnih, zlasti, a ne samo vodilnih delovnih mest. Prepogosto prevlada politična pripadnost. Kakor da bi prvega vratarja nogometne reprezentance zamenjali s tretjim samo zato, ker ta z veseljem prikimava novemu selektorju in tako pridobiva njegovo naklonjenost," je ponazorila. A takšno delovanje je za narod pogubno, kot tudi, če se ni sposoben soočiti z zgodovinskimi travmami in jih preseči, je poudarila Pirc Musar. Pri tem je znova pozvala k spravi in dostojanstvenemu pokopu žrtev. Kot je ocenila, je prav letošnje leto primeren trenutek, da se "v zgodovinske knjige vpišemo kot narod, ki je opravil temeljni preizkus zrelosti". To breme namreč po njenih besedah otežuje tudi pot v prihodnost, prav tako nejasna vizija razvoja. Najpomembnejšo nalogo odločevalcev tako vidi povezati skupnost tako, da se lahko vsak poistoveti z razvojno vizijo in zaščiti dostojanstvo vsakogar. Ob tem se je predsednica po že prvih videnih potezah nove oblasti v večjem delu govora sprehodila čez šest področij, ki jih vidi kot ključna. Med drugim je izpostavila pomen sistema zavor in ravnovesij, ki je "temelj in bistvo slovenske ustave" in mora preprečevati samovoljo, arbitrarnost, koncentracijo ali zlorabo politične moči. Pri tem je poudarila, da v ta sistem sodijo tudi neodvisne nadzorne ustanove. "Podrejanje katerega koli neodvisnega nadzornega organa eni veji oblasti, še posebej izvršilni, je nevarno. Zelo nevarno," je poudarila. Med ključnimi področji je nadalje izpostavila tesno povezanost gospodarstva in socialne države in posvarila pred demoniziranjem davkov. Kot je dejala Pirc Musar, je namreč zniževanje davkov všečna politična poteza, a za razvoj skupnosti ne pomaga, če je davčna politika zavajajoča in neiskrena. Vlada mora pri snovanju vizije razvoja iskreno in javno povedati, kako bo plačan razvoj socialne države, je pozvala. Začetek zgodbe o uspešnem razvoju pa Pirc Musar vidi v kakovostnem javnem šolstvu. "Da lahko izobraževalni sistem prispeva k razvoju naše skupnosti, mora temeljiti na vrednotah, zapisanih v naši ustavi. To je torej tista 'ideologija', ki jo v šolah potrebujemo in ki jo zahteva razvojna logika," je poudarila. Posebno pozornost je predsednica v govoru namenila tudi kakovostnim javnim medijem, še zlasti v obdobju dezinformacij, in posvarila pred njihovim podrejanjem. Slednje je namreč po besedah Pirc Musar pot v enoumje. V delu, ko je predsednica spregovorila o bojih za vpliv na medije in poskusih utišanja novinarskih razkritij o korupciji, tujem vmešavanju v volitve in drugih aferah, je bil njen govor večkrat prekinjen z žvižgi iz občinstva. "Tudi napovedani ukrepi proti nevladnim organizacijam in civilni družbi na splošno, ki ima pomembno vlogo v širšem družbenem sistemu zavor in ravnovesij, spominjajo na obujanje starih metod vpliva in nadzora, ki jim je samostojna Slovenija pred 35 leti odločno rekla ne," je dodala predsednica. Poudarila je tudi obrambno sposobnost države, pri čemer najmočnejše orožje vidi v ljubezni do domovine, saj je "najtežje premagati nacijo, ki se bojuje za lastno preživetje". Pirc Musar pa je ob obletnici osamosvojitve ocenila še, da je Slovenija v tem času postala spoštovana država. "Obsojamo krivice, ne glede na to, kje se dogajajo ali kdo zločine izvaja. Ni nas strah govoriti o genocidu in o zločinih proti človeštvu kadar koli, kjer koli in pred komer koli," je poudarila. Obenem je kot neodgovorno ocenila, da bi bili tiho. "Ne bomo tiho," je zagotovila. Recept za razvoj in povezanost tako vidi v tem, da "dokončno premagamo urok zgodovine med drugo svetovno vojno in po njej". "Cilj razvojne politike torej mora biti, da branimo doseženo, ga ohranimo in presežemo. Vsi, kot skupnost. Raznolika v svobodi, povezana v državnosti," je sklenila in državljanom čestitala ob jubileju domovine. Pirc Musar je po proslavi dejala, da je žvižgi iz občinstva niso prizadeli in da jih je pričakovala. "Prav je, da slišimo različna mnenja in danes smo slišali različna mnenja. Jaz v tem ne vidim nobenih težav," je povedala. Janša: Osamosvojitev je lastnina vseh Slovencev Premier Janez Janša je na proslavi pred dnevom državnosti dejal, da je treba skupno prihodnost graditi na vrednotah časa, ki nas je povezal. Z jasno vizijo, pogumom in sodelovanjem pa so možnosti bistveno večje od tega, kar vidimo danes, je ocenil in dodal, da nas zgodovina uči, da je ob najpomembnejših vprašanjih razvoja treba stopiti skupaj. Janša je v govoru spomnil na dogajanje pred 35 leti, na prostovoljce, ki so se bili pripravljeni boriti za državo, pa tudi na sprejemanje temeljnih dokumentov samostojne države. Ob tem je dejal, da politika sicer ni bila tako enotna kot slovenski narod na plebiscitu, kljub temu pa so dosegli potrebno ustavno večino. "Te večine ne bi bilo, če tudi slaba polovica tedanje leve opozicije ne bi skupaj z Demosom glasovala za samostojno Slovenijo." Osamosvojitev sicer po njegovih besedah "ni last ene politične opcije, ene generacije ali posameznikov, temveč lastnina vseh Slovencev ter hkrati skupna državljanska dediščina". Ocenil je, da smo po 35 letih lahko z marsičem zadovoljni. BDP na prebivalca se je pošesteril. "V vseh mandatih različnih vlad so tudi dosežki, ki so nas popeljali naprej," je priznal. Zaradi pretirane centralizacije in birokratizacije pa nismo dovolj izboljšali kakovosti življenja. Pred nami pa so "resni izzivi, ki jih poleg stanja v javnih blagajnah ob sicer previsokih davkih predstavljajo tudi javna, energetska in prehranska varnost," je opozoril. "Za uspešen spopad z njimi potrebujemo realističen pristop. Potrebujemo sodelovanje, ki bi omogočilo večino za potrebne dopolnitve ustave. Potrebujemo stabilnost. Gospodarsko in politično. Za prvo davčno sidro v ustavi in za drugo spremembo volilnega sistema. Potrebujemo decentralizacijo, večji prenos odločanja in virov na pokrajinsko in občinsko raven," je nanizal. Poudaril je skupno odgovornost za to, da mladim predamo državo, ki bo varna in uspešna. Ob tem ga z optimizmom navdaja, da vse več mladih "kaže hkrati zanimanje tako za lastne korenine in lastno kulturo kot za vprašanje, kakšna naj bo Slovenija jutri". 35-letno zgodovino države je Janša razdelil v dva polčasa. V prvem smo ob velikem zaletu hitro napredovali, v drugem pa obstali. "Dohiteli in prehiteli so nas nekateri, ki so nam leta 2008 še krepko gledali v hrbet," je dejal. Razlog za to vidi v politiki izključevanja, "ki je po letu 2008 postalo politična norma v Sloveniji". "Imamo del politike, naslednika tiste polovice opozicije, ki ni glasovala za samostojno Slovenijo in ki nikoli ne ponudi roke sodelovanja, kadar je na oblasti. Še več. Roko sodelovanja zavrača celo takrat, ko je ponujena njemu in je v opoziciji," je zatrdil. A izključevanje po njegovih besedah "ni izročilo slovenske osamosvojitve in ni del vrednot časa, ki nas je združil". "To ni pot, ki nas lahko popelje naprej," je prepričan. Še posebej ne v mednarodnem in evropskem okolju, ki je danes v marsičem celo še bolj zahtevno, kot je bilo pred 35 leti. Slovenci kot del evropskega in severnoatlantskega zavezništva nosimo svoj del odgovornosti za lastno in skupno evropsko varno prihodnost, je spomnil. "Del odgovornosti je tudi obramba lastnih vrednot in našega načina življenja. Naš dom, naša pravila," je pristavil. Zavzel se je za "vzpostavitev enakosti pred zakonom in gradnjo skupnosti, v kateri bo samostojna Slovenija samoumevna intimna opcija vseh in v kateri so sanje slehernika ne samo vsak dan znova dovoljene, ampak kjer jih lahko s svojim delom in trudom tudi enakopravno uresničuje". Kritičen je bil do tega, da "smo morali kar dvakrat ustanavljati muzej slovenske osamosvojitve". Prav tako pa bi se po njegovem spodobilo, da ob naslednjem praznovanju dneva državnosti na Trgu republike končno odkrijemo tudi spomenik slovenski osamosvojitvi in državnosti. Dolg do prestanega trpljenja prednikov pa "bomo odplačevali tako, da bomo končno vrnili pravico do spomina in pokopali vse svoje mrtve". "Predvsem pa s tem, da bomo gradili domovino vseh in za vse," je navedel. Kljub ukinjanju institucij spomina na svoj nastanek osamosvojitvena Slovenija ni bila nikoli poražena, je dejal. "Nikoli ni bila premagana. Preprosto čakala je na trenutek, da se ponovno dvigne. In ta trenutek je prišel. Vztrajno, korak za korakom, nastopa čas, v katerem ponovno verjamemo vase, v svojo sposobnost napredovanja, verjamemo v moč povezovalnega izročila ter vrednot slovenske osamosvojitve," je opisal. Različnost je ponazoril tudi s prispodobo slovenske zastave, ki ni enobarvna. "Ima tri barve, vse so enakopravne in enakovredne in vsi se lahko v svoji različnosti prepoznamo v njih. Ima pa slovenska zastava en sam državni grb, simbol skupnega, utelešenega v slovenski državnosti. Ta pa mora biti formalni okvir svobodne demokratične družbe," še meni premier, katerega govor je mestoma spremljalo nekaj žvižgov, na več delih pa glasen aplavz podpornikov iz publike. Na državni proslavi na predvečer dneva državnosti, s katerim letos obeležujemo 35. obletnico sprejema ključnih osamosvojitvenih dokumentov, je ob Janši spregovorila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Udeležili so se je tudi drugi predstavniki političnega vrha, med drugim predsednik DZ Zoran Stevanović in predsednik DS Marko Lotrič. Prav tako so se proslave udeležili predstavniki vseh parlamentarnih strank, predstavniki različnih državnih institucij, diplomacije ter drugih sfer političnega in družbenega življenja. Slavnostnima govoroma je sledil kulturno-umetniški del osrednje državne proslave, pod katerega sta se podpisala scenarist in avtor več skladb programa Igor Pirkovič ter režiser Roman Končar. V njem so v glasbenem delu med drugim sodelovali Simfonični orkester in Mešani pevski zbor Crescendo ter Otroški pevski zbor Osnovne šole Alojzija Šuštarja. Z recitali so se spomnili na velikane slovenske književnosti, med njimi Srečka Kosovela, Ivana Cankarja, Dragotina Ketteja, Antona Aškerca, Lili Novy in Josipa Stritarja. Na ključne mejnike slovenske demokratizacije in osamosvojitve pa so snovalci proslave spomnili z avdiovizualnimi prikazi, tudi s projekcijo na stolpnico ob robu Trga republike, kjer je potekala proslava. Prav na tem trgu je Slovenija pred 35 leti slovesno razglasila samostojnost. Prisotni so bili tudi praporščaki vojske, policije in različnih veteranskih organizacij, prizorišče so preleteli tudi letala in helikopterji.
language
slv
published at
2026-06-24T23:16:05
source
Reporter
title
Urška kot "tamponska cona" med Janšo in Kučanom, žvižgi predsednici
url
https://reporter.si/clanek/slovenija/proslava-jansa-kucan-urska-bacovnik-zvizgi-1908691

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count