MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Agencija za energijo je v regulativnem okvirju predvidela 544 milijonov evrov prihodkov, realizacija pa je bila 218 milijonov nižja.
• Omrežninska reforma je imela negativen vpliv na prihodke elektrooperaterjev kljub nasprotnim ocenam javnosti.
• Direktor Elesa predlaga vsaj 40-odstotni dvig omrežninskih tarif za gospodinjstva in podjetja.
• Eles in elektrodistribucijska podjetja so lani prejeli 326 milijonov evrov prihodkov iz omrežnin, kar je 66 milijonov manj od načrtovanega.
• Omrežninska reforma je kljub finančnim težavam prinesla pravičnejšo razdelitev bremen med odjemalce.
• Vladni interventni zakon iz februarja je dodatno znižal prihodke iz naslova omrežnin.
• Elektrodistribucijska podjetja so podala preveč optimistične napovedi glede priključnih moči in porabe energije.
• Prihodki iz čezmejnih dražb se bodo po letu 2027 predvidoma bistveno znižali zaradi novih evropskih uredb.
• Eles trenutni primanjkljaj prihodkov pokriva s sredstvi iz dražb za čezmejne prenosne zmogljivosti.
• Brez znatnega povišanja omrežninskih tarif ne bo mogoče financirati nujnih naložb v posodobitev omrežja.
• Aleksander Mervar opozarja na grožnjo 'španskega scenarija' oziroma razpada sistema v primeru pomanjkanja sredstev.
• Agencija za energijo zavrača trditev, da je sama reforma povzročila upad prihodkov, saj gre le za način porazdelitve stroškov.
• Poraba električne energije v Sloveniji je bila za 15 odstotkov nižja kot v predkoronskem letu 2019.

key differences

Agencija za energijo je v regulativnem okvirju predvidela 544 milijonov evrov prihodkov, realizacija pa je bila 218 milijonov nižja.

Viri se razhajajo v številkah: 544 vs. 392 mio € načrtov.

Agencija za energijo zavrača trditev, da je sama reforma povzročila upad prihodkov, saj gre le za način porazdelitve stroškov.

Le trije viri citirajo Agencijo, ostali trditev ignorirajo.

Aleksander Mervar opozarja na grožnjo 'španskega scenarija' oziroma razpada sistema v primeru pomanjkanja sredstev.

Le STA, Delo in Žurnal24 izpostavljajo Mervarjevo svarilo.

Brez znatnega povišanja omrežninskih tarif ne bo mogoče financirati nujnih naložb v posodobitev omrežja.

Viri so enotni; razlika je le v navajanju Elesa ali Mervarja.

Direktor Elesa predlaga vsaj 40-odstotni dvig omrežninskih tarif za gospodinjstva in podjetja.

STA in Dnevnik navajata 40 %, drugi le znatno povišanje.

Elektrodistribucijska podjetja so podala preveč optimistične napovedi glede priključnih moči in porabe energije.

Večina potrjuje optimizem, Delo molči, STA pa izpostavlja prihodke.

Eles in elektrodistribucijska podjetja so lani prejeli 326 milijonov evrov prihodkov iz omrežnin, kar je 66 milijonov manj od načrtovanega.

Razhajanje v oceni primanjkljaja: 66 mio proti 218 mio EUR.

Eles trenutni primanjkljaj prihodkov pokriva s sredstvi iz dražb za čezmejne prenosne zmogljivosti.

Večina potrjuje z zneski, nekateri pa sploh ne poročajo.

Omrežninska reforma je imela negativen vpliv na prihodke elektrooperaterjev kljub nasprotnim ocenam javnosti.

Viri se ločijo po stopnji potrditve in izpostavljanju zmot javnosti.

Omrežninska reforma je kljub finančnim težavam prinesla pravičnejšo razdelitev bremen med odjemalce.

Viri so enotni, le STA ostaja previdnejša pri potrditvi.

Poraba električne energije v Sloveniji je bila za 15 odstotkov nižja kot v predkoronskem letu 2019.

Polovica virov potrjuje upad, ostali ga sploh ne omenjajo.

Prihodki iz čezmejnih dražb se bodo po letu 2027 predvidoma bistveno znižali zaradi novih evropskih uredb.

STA, Delo in Žurnal potrjujejo; Dnevnik nejasen; ostali molčijo.

Vladni interventni zakon iz februarja je dodatno znižal prihodke iz naslova omrežnin.

Večina potrjuje znesek 19 mio €, Delo molči, Dnevnik je zadržan.

source analyses

Delo

Agencija za energijo je v regulativnem okvirju predvidela 544 milijonov evrov prihodkov, realizacija pa je bila 218 milijonov nižja.

Da: Članek navaja točno te številke o predvidenih in realiziranih sredstvih.

Agencija za energijo zavrača trditev, da je sama reforma povzročila upad prihodkov, saj gre le za način porazdelitve stroškov.

Ni omenjeno

Aleksander Mervar opozarja na grožnjo 'španskega scenarija' oziroma razpada sistema v primeru pomanjkanja sredstev.

Da: Mervar neposredno svari pred grožnjo španskega scenarija.

Brez znatnega povišanja omrežninskih tarif ne bo mogoče financirati nujnih naložb v posodobitev omrežja.

Da: Mervar opozarja, da brez povišanja ne bo mogoče financirati vlaganj.

Direktor Elesa predlaga vsaj 40-odstotni dvig omrežninskih tarif za gospodinjstva in podjetja.

Delno: Mervar poziva k znatnemu povišanju, a odstotek ni naveden.

Elektrodistribucijska podjetja so podala preveč optimistične napovedi glede priključnih moči in porabe energije.

Ni omenjeno

Eles in elektrodistribucijska podjetja so lani prejeli 326 milijonov evrov prihodkov iz omrežnin, kar je 66 milijonov manj od načrtovanega.

Delno: Prihodki so bili 326 mio €, a primanjkljaj je 218 mio €.

Eles trenutni primanjkljaj prihodkov pokriva s sredstvi iz dražb za čezmejne prenosne zmogljivosti.

Da: Članek potrjuje, da Eles razliko krije s prihodki iz dražb.

Omrežninska reforma je imela negativen vpliv na prihodke elektrooperaterjev kljub nasprotnim ocenam javnosti.

Da: Članek navaja, da je reforma stanje prihodkov bistveno poslabšala.

Omrežninska reforma je kljub finančnim težavam prinesla pravičnejšo razdelitev bremen med odjemalce.

Da: Mervar meni, da je reforma odpravila nesorazmerja net meteringa.

Poraba električne energije v Sloveniji je bila za 15 odstotkov nižja kot v predkoronskem letu 2019.

Ni omenjeno

Prihodki iz čezmejnih dražb se bodo po letu 2027 predvidoma bistveno znižali zaradi novih evropskih uredb.

Da: Mervar napoveduje nižje prihodke po 2027 zaradi združevanja regij.

Vladni interventni zakon iz februarja je dodatno znižal prihodke iz naslova omrežnin.

Ni omenjeno

Dnevnik

Agencija za energijo je v regulativnem okvirju predvidela 544 milijonov evrov prihodkov, realizacija pa je bila 218 milijonov nižja.

Da: Predvidenih je bilo 544 mio €, dejansko pa so prejeli 326 mio €

Agencija za energijo zavrača trditev, da je sama reforma povzročila upad prihodkov, saj gre le za način porazdelitve stroškov.

Da: Direktorica agencije trdi, da reforma ni vplivala na prihodke

Aleksander Mervar opozarja na grožnjo 'španskega scenarija' oziroma razpada sistema v primeru pomanjkanja sredstev.

Ni omenjeno

Brez znatnega povišanja omrežninskih tarif ne bo mogoče financirati nujnih naložb v posodobitev omrežja.

Da: Eles opozarja, da z nizkimi prihodki ne bo mogoče uresničiti vlaganj

Direktor Elesa predlaga vsaj 40-odstotni dvig omrežninskih tarif za gospodinjstva in podjetja.

Da: Mervar poziva k vsaj 40-odstotnemu dvigu tarif

Elektrodistribucijska podjetja so podala preveč optimistične napovedi glede priključnih moči in porabe energije.

Da: Izkazalo se je, da so bila podjetja preveč optimistična pri napovedih

Eles in elektrodistribucijska podjetja so lani prejeli 326 milijonov evrov prihodkov iz omrežnin, kar je 66 milijonov manj od načrtovanega.

Ne: Prejeli so 326 mio €, kar je 218 mio € manj od načrtovanih 544 mio €

Eles trenutni primanjkljaj prihodkov pokriva s sredstvi iz dražb za čezmejne prenosne zmogljivosti.

Da: Primanjkljaj so pokrili z rekordnimi 222 mio € iz dražb

Omrežninska reforma je imela negativen vpliv na prihodke elektrooperaterjev kljub nasprotnim ocenam javnosti.

Delno: Eles trdi, da je reforma negativno vplivala na prihodke

Omrežninska reforma je kljub finančnim težavam prinesla pravičnejšo razdelitev bremen med odjemalce.

Da: Mervar in Godina se strinjata o pravičnejši razdelitvi bremen

Poraba električne energije v Sloveniji je bila za 15 odstotkov nižja kot v predkoronskem letu 2019.

Da: Članek navaja točno ta podatek o 15-odstotnem upadu porabe

Prihodki iz čezmejnih dražb se bodo po letu 2027 predvidoma bistveno znižali zaradi novih evropskih uredb.

Delno: Navedeno je, da bo vir postopoma usihal, letnica ni omenjena

Vladni interventni zakon iz februarja je dodatno znižal prihodke iz naslova omrežnin.

Delno: Interventni zakon v začetku leta je prihodke oklestil za 19 mio €

RTV Slovenija

Agencija za energijo je v regulativnem okvirju predvidela 544 milijonov evrov prihodkov, realizacija pa je bila 218 milijonov nižja.

Ne: Agencija je predvidela 392 milijonov, realizacija je bila 326.

Agencija za energijo zavrača trditev, da je sama reforma povzročila upad prihodkov, saj gre le za način porazdelitve stroškov.

Ni omenjeno

Aleksander Mervar opozarja na grožnjo 'španskega scenarija' oziroma razpada sistema v primeru pomanjkanja sredstev.

Ni omenjeno

Brez znatnega povišanja omrežninskih tarif ne bo mogoče financirati nujnih naložb v posodobitev omrežja.

Da: Mervar opozarja, da brez povišanja ne bodo zmogli investicij.

Direktor Elesa predlaga vsaj 40-odstotni dvig omrežninskih tarif za gospodinjstva in podjetja.

Delno: Mervar poziva k znatnemu povišanju, a odstotek ni naveden.

Elektrodistribucijska podjetja so podala preveč optimistične napovedi glede priključnih moči in porabe energije.

Da: Članek izpostavlja optimistične predpostavke podjetij.

Eles in elektrodistribucijska podjetja so lani prejeli 326 milijonov evrov prihodkov iz omrežnin, kar je 66 milijonov manj od načrtovanega.

Da: Članek navaja točno te številke in razliko.

Eles trenutni primanjkljaj prihodkov pokriva s sredstvi iz dražb za čezmejne prenosne zmogljivosti.

Ni omenjeno

Omrežninska reforma je imela negativen vpliv na prihodke elektrooperaterjev kljub nasprotnim ocenam javnosti.

Da: Eles navaja negativen vpliv reforme na prihodke.

Omrežninska reforma je kljub finančnim težavam prinesla pravičnejšo razdelitev bremen med odjemalce.

Da: Mervar ocenjuje, da je reforma prinesla pravičnejšo razdelitev.

Poraba električne energije v Sloveniji je bila za 15 odstotkov nižja kot v predkoronskem letu 2019.

Ni omenjeno

Prihodki iz čezmejnih dražb se bodo po letu 2027 predvidoma bistveno znižali zaradi novih evropskih uredb.

Ni omenjeno

Vladni interventni zakon iz februarja je dodatno znižal prihodke iz naslova omrežnin.

Da: Članek potrjuje, da je zakon okrepil negativen vpliv na prihodke.

Reporter

Agencija za energijo je v regulativnem okvirju predvidela 544 milijonov evrov prihodkov, realizacija pa je bila 218 milijonov nižja.

Ne: Članek navaja načrtovanih 392 mio in realiziranih 326 mio evrov.

Agencija za energijo zavrača trditev, da je sama reforma povzročila upad prihodkov, saj gre le za način porazdelitve stroškov.

Ni omenjeno

Aleksander Mervar opozarja na grožnjo 'španskega scenarija' oziroma razpada sistema v primeru pomanjkanja sredstev.

Ni omenjeno

Brez znatnega povišanja omrežninskih tarif ne bo mogoče financirati nujnih naložb v posodobitev omrežja.

Da: Mervar opozarja, da brez dviga ne bodo zmogli financirati naložb.

Direktor Elesa predlaga vsaj 40-odstotni dvig omrežninskih tarif za gospodinjstva in podjetja.

Delno: Mervar poziva k znatnemu povišanju, a odstotek ni naveden.

Elektrodistribucijska podjetja so podala preveč optimistične napovedi glede priključnih moči in porabe energije.

Da: Članek navaja, da so izhajali iz optimističnih predpostavk.

Eles in elektrodistribucijska podjetja so lani prejeli 326 milijonov evrov prihodkov iz omrežnin, kar je 66 milijonov manj od načrtovanega.

Da: Članek navaja točno te številke in razliko.

Eles trenutni primanjkljaj prihodkov pokriva s sredstvi iz dražb za čezmejne prenosne zmogljivosti.

Ni omenjeno

Omrežninska reforma je imela negativen vpliv na prihodke elektrooperaterjev kljub nasprotnim ocenam javnosti.

Da: Eles navaja, da so ocene javnosti o povečanju napačne.

Omrežninska reforma je kljub finančnim težavam prinesla pravičnejšo razdelitev bremen med odjemalce.

Da: Mervar ocenjuje, da je reforma prinesla pravičnejšo razdelitev.

Poraba električne energije v Sloveniji je bila za 15 odstotkov nižja kot v predkoronskem letu 2019.

Ni omenjeno

Prihodki iz čezmejnih dražb se bodo po letu 2027 predvidoma bistveno znižali zaradi novih evropskih uredb.

Ni omenjeno

Vladni interventni zakon iz februarja je dodatno znižal prihodke iz naslova omrežnin.

Da: Članek potrjuje, da je zakon okrepil negativen vpliv na prihodke.

STA

Agencija za energijo je v regulativnem okvirju predvidela 544 milijonov evrov prihodkov, realizacija pa je bila 218 milijonov nižja.

Ni omenjeno

Agencija za energijo zavrača trditev, da je sama reforma povzročila upad prihodkov, saj gre le za način porazdelitve stroškov.

Da: Agencija pojasnjuje, da reforma le prerazporeja stroške.

Aleksander Mervar opozarja na grožnjo 'španskega scenarija' oziroma razpada sistema v primeru pomanjkanja sredstev.

Da: Mervar izrecno omenja nevarnost t.i. španskega scenarija.

Brez znatnega povišanja omrežninskih tarif ne bo mogoče financirati nujnih naložb v posodobitev omrežja.

Da: Mervar izpostavlja nujnost povišanja za vzdržnost naložb.

Direktor Elesa predlaga vsaj 40-odstotni dvig omrežninskih tarif za gospodinjstva in podjetja.

Da: Mervar predlaga povišanje tarif za vsaj 40 odstotkov.

Elektrodistribucijska podjetja so podala preveč optimistične napovedi glede priključnih moči in porabe energije.

Delno: Omenjeno je, da so bile ocene prihodkov previsoke.

Eles in elektrodistribucijska podjetja so lani prejeli 326 milijonov evrov prihodkov iz omrežnin, kar je 66 milijonov manj od načrtovanega.

Da: Prihodki so bili 326 mio EUR, kar je 66 mio manj od ocen.

Eles trenutni primanjkljaj prihodkov pokriva s sredstvi iz dražb za čezmejne prenosne zmogljivosti.

Da: Primanjkljaj se pokriva s prihodki iz čezmejnih dražb.

Omrežninska reforma je imela negativen vpliv na prihodke elektrooperaterjev kljub nasprotnim ocenam javnosti.

Delno: Članek zanika povečanje prihodkov zaradi reforme.

Omrežninska reforma je kljub finančnim težavam prinesla pravičnejšo razdelitev bremen med odjemalce.

Delno: Agencija navaja, da reforma pravičneje porazdeli stroške.

Poraba električne energije v Sloveniji je bila za 15 odstotkov nižja kot v predkoronskem letu 2019.

Da: Navedeno je, da je bila poraba lani za 15 % nižja kot leta 2019.

Prihodki iz čezmejnih dražb se bodo po letu 2027 predvidoma bistveno znižali zaradi novih evropskih uredb.

Da: Mervar napoveduje upad teh prihodkov po letu 2027.

Vladni interventni zakon iz februarja je dodatno znižal prihodke iz naslova omrežnin.

Da: Interventni ukrepi so vplivali na izpad prihodkov.

Svet24

Agencija za energijo je v regulativnem okvirju predvidela 544 milijonov evrov prihodkov, realizacija pa je bila 218 milijonov nižja.

Ne: Agencija je predvidela 392 milijonov, realizacija pa 326 milijonov.

Agencija za energijo zavrača trditev, da je sama reforma povzročila upad prihodkov, saj gre le za način porazdelitve stroškov.

Da: Agencija trdi, da je reforma le način porazdelitve omrežnine.

Aleksander Mervar opozarja na grožnjo 'španskega scenarija' oziroma razpada sistema v primeru pomanjkanja sredstev.

Ni omenjeno

Brez znatnega povišanja omrežninskih tarif ne bo mogoče financirati nujnih naložb v posodobitev omrežja.

Da: Mervar opozarja, da brez povišanja ne bo mogoče financirati naložb.

Direktor Elesa predlaga vsaj 40-odstotni dvig omrežninskih tarif za gospodinjstva in podjetja.

Ni omenjeno

Elektrodistribucijska podjetja so podala preveč optimistične napovedi glede priključnih moči in porabe energije.

Da: Eles navaja, da so izhajali iz optimističnih predpostavk.

Eles in elektrodistribucijska podjetja so lani prejeli 326 milijonov evrov prihodkov iz omrežnin, kar je 66 milijonov manj od načrtovanega.

Da: Članek navaja točno te številke in razliko.

Eles trenutni primanjkljaj prihodkov pokriva s sredstvi iz dražb za čezmejne prenosne zmogljivosti.

Delno: Agencija navaja rekordne prihodke iz avkcij kot vir pokrivanja.

Omrežninska reforma je imela negativen vpliv na prihodke elektrooperaterjev kljub nasprotnim ocenam javnosti.

Da: Eles navaja negativen vpliv reforme na prihodke.

Omrežninska reforma je kljub finančnim težavam prinesla pravičnejšo razdelitev bremen med odjemalce.

Da: Mervar ocenjuje, da je reforma prinesla pravičnejšo razdelitev.

Poraba električne energije v Sloveniji je bila za 15 odstotkov nižja kot v predkoronskem letu 2019.

Ni omenjeno

Prihodki iz čezmejnih dražb se bodo po letu 2027 predvidoma bistveno znižali zaradi novih evropskih uredb.

Ni omenjeno

Vladni interventni zakon iz februarja je dodatno znižal prihodke iz naslova omrežnin.

Da: Članek navaja, da je zakon znižal prihodke za skoraj 20 milijonov.

Večer

Agencija za energijo je v regulativnem okvirju predvidela 544 milijonov evrov prihodkov, realizacija pa je bila 218 milijonov nižja.

Ne: Članek navaja 392 mio načrtovanih in 66 mio manj realiziranih.

Agencija za energijo zavrača trditev, da je sama reforma povzročila upad prihodkov, saj gre le za način porazdelitve stroškov.

Ni omenjeno

Aleksander Mervar opozarja na grožnjo 'španskega scenarija' oziroma razpada sistema v primeru pomanjkanja sredstev.

Ni omenjeno

Brez znatnega povišanja omrežninskih tarif ne bo mogoče financirati nujnih naložb v posodobitev omrežja.

Da: Mervar opozarja, da brez povišanja ne bodo zmogli naložb.

Direktor Elesa predlaga vsaj 40-odstotni dvig omrežninskih tarif za gospodinjstva in podjetja.

Delno: Mervar poziva k znatnemu povišanju, a odstotek ni naveden.

Elektrodistribucijska podjetja so podala preveč optimistične napovedi glede priključnih moči in porabe energije.

Da: Eles navaja, da so izhajali iz optimističnih predpostavk.

Eles in elektrodistribucijska podjetja so lani prejeli 326 milijonov evrov prihodkov iz omrežnin, kar je 66 milijonov manj od načrtovanega.

Da: Članek navaja točno te številke in razliko.

Eles trenutni primanjkljaj prihodkov pokriva s sredstvi iz dražb za čezmejne prenosne zmogljivosti.

Ni omenjeno

Omrežninska reforma je imela negativen vpliv na prihodke elektrooperaterjev kljub nasprotnim ocenam javnosti.

Da: Eles navaja negativen vpliv reforme na prihodke.

Omrežninska reforma je kljub finančnim težavam prinesla pravičnejšo razdelitev bremen med odjemalce.

Da: Mervar ocenjuje, da je reforma prinesla pravičnejšo razdelitev.

Poraba električne energije v Sloveniji je bila za 15 odstotkov nižja kot v predkoronskem letu 2019.

Ni omenjeno

Prihodki iz čezmejnih dražb se bodo po letu 2027 predvidoma bistveno znižali zaradi novih evropskih uredb.

Ni omenjeno

Vladni interventni zakon iz februarja je dodatno znižal prihodke iz naslova omrežnin.

Da: Članek omenja okrepitev negativnega vpliva zaradi zakona.

Žurnal24

Agencija za energijo je v regulativnem okvirju predvidela 544 milijonov evrov prihodkov, realizacija pa je bila 218 milijonov nižja.

Da: Navedeni so točni zneski iz regulativnega okvirja in realizacije.

Agencija za energijo zavrača trditev, da je sama reforma povzročila upad prihodkov, saj gre le za način porazdelitve stroškov.

Ni omenjeno

Aleksander Mervar opozarja na grožnjo 'španskega scenarija' oziroma razpada sistema v primeru pomanjkanja sredstev.

Da: Mervar izrecno omenja grožnjo španskega scenarija.

Brez znatnega povišanja omrežninskih tarif ne bo mogoče financirati nujnih naložb v posodobitev omrežja.

Da: Mervar opozarja, da brez dviga ne bo investicij v modernizacijo.

Direktor Elesa predlaga vsaj 40-odstotni dvig omrežninskih tarif za gospodinjstva in podjetja.

Ni omenjeno

Elektrodistribucijska podjetja so podala preveč optimistične napovedi glede priključnih moči in porabe energije.

Da: Članek navaja, da so izhajali iz optimističnih predpostavk.

Eles in elektrodistribucijska podjetja so lani prejeli 326 milijonov evrov prihodkov iz omrežnin, kar je 66 milijonov manj od načrtovanega.

Da: Članek navaja točno te številke za lanske prihodke.

Eles trenutni primanjkljaj prihodkov pokriva s sredstvi iz dražb za čezmejne prenosne zmogljivosti.

Da: Eles je z dražbami pokril 218 milijonov evrov razlike.

Omrežninska reforma je imela negativen vpliv na prihodke elektrooperaterjev kljub nasprotnim ocenam javnosti.

Da: Članek izpostavlja napačne ocene javnosti o povečanju prihodkov.

Omrežninska reforma je kljub finančnim težavam prinesla pravičnejšo razdelitev bremen med odjemalce.

Da: Mervar trdi, da je reforma prinesla pravičnejšo razdelitev.

Poraba električne energije v Sloveniji je bila za 15 odstotkov nižja kot v predkoronskem letu 2019.

Da: Članek navaja točno ta odstotek upada rabe energije.

Prihodki iz čezmejnih dražb se bodo po letu 2027 predvidoma bistveno znižali zaradi novih evropskih uredb.

Da: Članek omenja načrtovano znižanje in vpliv uredbe TEN-E.

Vladni interventni zakon iz februarja je dodatno znižal prihodke iz naslova omrežnin.

Da: Zakon je povzročil za 19 milijonov evrov nižje prihodke.

Analiza sentimenta

entities

• Vlada Republike Slovenije
• Agencija za energijo
• Eles
• Slovenija
• Elektrodistribucijska podjetja
• Aleksander Mervar
• Evropska unija
• Evropska komisija
• Duška Godina
• Robert Golob
• Državni zbor

key differences

Agencija za energijo

Večina nevtralna, Žurnal24 kritičen do napačnih napovedi.

Aleksander Mervar

Enoten strokovni profil; razlike le v stopnji podrobnosti.

Državni zbor

Le Žurnal24 nevtralno poroča, ostali viri entitete ne omenjajo.

Duška Godina

Le Dnevnik jo nevtralno citira, ostali viri je ne omenjajo.

Elektrodistribucijska podjetja

Vsi poudarjajo izpad prihodkov, Reporter pa izstopa z optimizmom.

Eles

Vsi viri so nevtralni; razlikujejo se le v vlogi vira informacij.

Evropska komisija

Viri so enotno nevtralni, poudarjajo le zakonodajno vlogo.

Evropska unija

Vsi viri ohranjajo nevtralnost, a z različnimi tehničnimi poudarki.

Robert Golob

Večina virov molči, Dnevnik pa ga krivi za finančno škodo.

Slovenija

Enotno nevtralno o energetiki, razlike le v poudarku težav.

Vlada Republike Slovenije

Prevladuje nevtralnost, Dnevnik in Žurnal24 pa ostro kritična.

source analyses

Delo

Agencija za energijo

Nevtralno: Omenjena v kontekstu predvidenih regulativnih prihodkov.

Aleksander Mervar

Nevtralno: Nastopa kot govorec in avtor analiz brez meta-vrednotenja.

Državni zbor

Ni omenjeno

Duška Godina

Ni omenjeno

Elektrodistribucijska podjetja

Nevtralno: Omenjena kot prejemniki zmanjšanih prihodkov iz omrežnin.

Eles

Nevtralno: Omenjen kot operater, ki pokriva primanjkljaj prihodkov.

Evropska komisija

Nevtralno: Omenjena kot predlagateljica nove uredbe o infrastrukturi.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu energetske krize in projektov omrežja.

Robert Golob

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu energetske krize in sistemskih težav.

Vlada Republike Slovenije

Ni omenjeno

Dnevnik

Agencija za energijo

Nevtralno: Omenjena kot regulator, ki sprejema odločitve in metodologijo.

Aleksander Mervar

Nevtralno: Citiran kot strokovni glas, ki opozarja na nujnost sprememb.

Državni zbor

Ni omenjeno

Duška Godina

Nevtralno: Citirana kot direktorica agencije, ki pojasnjuje stališča.

Elektrodistribucijska podjetja

Nevtralno: Omenjena v kontekstu izpada prihodkov in razvojnih načrtov.

Eles

Nevtralno: Entiteta je vir podatkov in opozoril o finančnem stanju.

Evropska komisija

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu direktiv in primerjave višine tarif.

Robert Golob

Negativno: Njegov podpis je povezan s škodnim dogodkom oklestitve prihodkov.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu težav z omrežjem in nizkih tarif.

Vlada Republike Slovenije

Negativno: Pripisana ji je krivda za 'škodni dogodek' in poseg v prihodke.

RTV Slovenija

Agencija za energijo

Nevtralno: Omenjena v kontekstu izračunov in odločb brez vrednotenja.

Aleksander Mervar

Nevtralno: Citiran kot direktor, ki opozarja na finančne izzive.

Državni zbor

Ni omenjeno

Duška Godina

Ni omenjeno

Elektrodistribucijska podjetja

Nevtralno: Omenjena v kontekstu upada prihodkov in napovedi porabe.

Eles

Nevtralno: Entiteta je glavni govorec, ki pojasnjuje svoje stališče.

Evropska komisija

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

Robert Golob

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu elektroenergetskega omrežja države.

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Omenjena le v kontekstu sprejetja interventnega zakona.

Reporter

Agencija za energijo

Nevtralno: Omenjena v vlogi določevalca prihodkov in odločb.

Aleksander Mervar

Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki opozarja na naložbe in reformo.

Državni zbor

Ni omenjeno

Duška Godina

Ni omenjeno

Elektrodistribucijska podjetja

Nevtralno: Omenjena v zvezi s prihodki in optimističnimi napovedmi.

Eles

Nevtralno: Entiteta je vir informacij in pojasnil o prihodkih.

Evropska komisija

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

Robert Golob

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu elektroenergetskega omrežja.

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Omenjena v kontekstu sprejetja interventnega zakona.

STA

Agencija za energijo

Nevtralno: Omenjena kot pripravljalec reforme in vir odziva.

Aleksander Mervar

Ni omenjeno

Državni zbor

Ni omenjeno

Duška Godina

Ni omenjeno

Elektrodistribucijska podjetja

Nevtralno: Omenjena v kontekstu prihodkov in investicij.

Eles

Nevtralno: Entiteta je govorec, ki pojasnjuje finančne podatke.

Evropska komisija

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

Robert Golob

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu lokacije in energetskega sistema.

Vlada Republike Slovenije

Ni omenjeno

Svet24

Agencija za energijo

Nevtralno: Entiteta je govorec, ki zavrača trditve Elesa.

Aleksander Mervar

Nevtralno: Citiran kot direktor Elesa brez meta-vrednotenja.

Državni zbor

Ni omenjeno

Duška Godina

Ni omenjeno

Elektrodistribucijska podjetja

Nevtralno: Omenjena v povezavi s prihodki in napovedmi porabe.

Eles

Nevtralno: Entiteta je govorec, ki pojasnjuje upad prihodkov.

Evropska komisija

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

Robert Golob

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu elektroenergetskega omrežja.

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Omenjena le v kontekstu sprejetja interventnega zakona.

Večer

Agencija za energijo

Nevtralno: Omenjena v vlogi regulatorja, ki je podal napačne napovedi.

Aleksander Mervar

Nevtralno: Citiran kot direktor Elesa, ki podaja strokovna opozorila.

Državni zbor

Ni omenjeno

Duška Godina

Ni omenjeno

Elektrodistribucijska podjetja

Nevtralno: Omenjena kot prejemniki prihodkov in subjekti reforme.

Eles

Nevtralno: Entiteta je glavni govorec in vir informacij brez vrednotenja.

Evropska komisija

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

Robert Golob

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu slovenskega elektroenergetskega omrežja.

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: Omenjena v kontekstu sprejetja interventnega zakona.

Žurnal24

Agencija za energijo

Negativno: Kritika zaradi napačnih predpostavk in manka prihodkov.

Aleksander Mervar

Nevtralno: Nastopa kot strokovni govorec in avtor analiz.

Državni zbor

Nevtralno: Omenjen le kot organ, ki je sprejel interventni zakon.

Duška Godina

Ni omenjeno

Elektrodistribucijska podjetja

Nevtralno: Omenjena kot prejemniki nižjih prihodkov in investitorji.

Eles

Nevtralno: Entiteta je vir podatkov in pojasnil o prihodkih.

Evropska komisija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu priprave nove uredbe TEN-E.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu primerjave cen in projektov omrežja.

Robert Golob

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot lokacija omrežja in trga z energijo.

Vlada Republike Slovenije

Negativno: Kritika zaradi interventnih zakonov, ki so znižali prihodke.

Viri

articles

• article order

  6

  body

  z odzivom Agencije za energijo v zadnjih sedmih odstavkih Ljubljana, 29. junija (STA) - V Elesu zavračajo navedbe, da so se z omrežninsko reformo bistveno povečali omrežninski prihodki družbe in petih elektrodistribucijskih podjetij. Ti so bili lani za 66 milijonov evrov manjši od ocen. ...

  language

  slv

  published at

  2026-06-29T13:12:32

  source

  STA

  title

  Eles poziva k povišanju omrežnin za elektrodistribucijsko omrežje (dopolnjeno)

  url

  https://www.sta.si/3572426/

• article order

  3

  body

  "Tako v splošni kot strokovni javnosti se v zadnjem letu vse pogosteje pojavljajo ocene, da so se z omrežninsko reformo, ki je stopila v veljavo oktobra 2024, bistveno povečali omrežninski prihodki družbe Eles in petih elektrodistribucijskih podjetij. Takšne ocene ne temeljijo na realnih podatkih in so povsem napačne," so izpostavili v Elesu. Že sama omrežninska reforma je imela po njihovih navedbah občuten negativen vpliv na prihodke Elesa in prihodke petih elektrodistribucijskih podjetij. Ta vpliv se je še okrepil z vladnim interventnim zakonom iz februarja lani, nato se je v zadnjih mesecih leta spremenilo še obračunavanje omrežnine za vse odjemalce. Elektrodistribucijska podjetja in Eles so lani prejeli 326 milijonov evrov prihodkov iz naslova omrežnine, kar je 66 milijonov evrov manj od zneska, ki ga je predvidela Agencija za energijo, so navedli. Leta 2023, ki je bilo zadnje polno leto pred uveljavitvijo omrežninske reforme, so omenjene družbe realizirale 371 milijonov evrov omrežninskih prihodkov, so dodali. Med drugim so med razlogi za upad prihodkov poleg omrežninske reforme izpostavili tudi nižje prihodke od priključnih moči in porabljene električne energije. Predvsem elektrodistribucijska podjetja so v napovedih prihodkov izhajala iz optimističnih predpostavk o povečanju priključnih moči in porabi električne energije, kar je Agencija za energijo upoštevala v svoji odločbi ter iz tega naslova predvidela 392 milijonov evrov omrežninskih prihodkov, dejansko pa se napovedi niso uresničile, so navedli. Brez višje omrežnine v Elesu ne bodo uspeli financirati naložb S prihodki iz omrežnine naj bi se po pojasnilih Elesa financirali delovanje, investicije in vzdrževanje slovenskega elektroenergetskega omrežja, vendar ti prihodki po njihovih opozorilih že leta ne zadostujejo za vse potrebe. Direktor Elesa Aleksander Mervar opozarja, da s tako nizkimi omrežninskimi prihodki ne bodo uspeli uresničiti načrtovanih vlaganj v distribucijsko elektroenergetsko omrežje. Ne glede na to, da je omrežninska reforma občutno znižala Elesove prihodke, sicer Mervar ocenjuje, da je bila korak v pravo smer, saj je prinesla pravičnejšo razdelitev bremen. Opozarja pa, da brez znatnega povišanja omrežninskih tarif ne bodo zmogli več financirati vseh potrebnih investicijskih vlaganj in nujno potrebne modernizacije ter nadgradnje omrežja.

  language

  slv

  published at

  2026-06-29T09:51:38

  source

  RTV Slovenija

  title

  Eles poziva k znatnemu povišanju omrežnine

  url

  https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/eles-poziva-k-znatnemu-povisanju-omreznine/786704

• article order

  11

  body

  Operater prenosnega sistema Eles in pet elektrodistribucijskih podjetij kljub omrežninski reformi, ki je povzročila veliko razburjenja predvsem med nekaterimi lastniki sončnih elektrarn in nekaterih večjih porabnikov, zdaj zberejo manj prihodkov iz omrežnin. Primanjkljaj za zdaj pokriva Eles, a njegov direktor Aleksander Mervar opozarja, da se to obdobje izteka. Ob tem opozarja: "Sprejeti moramo družbeni dogovor in povišati omrežninske tarife ali pa se soočiti z grožnjo španskega scenarija." Aleksander Mervar je naredil več primerjalnih analiz in revizij omrežninske reforme. Ugotovil je, da so Eles in pet elektrodistribucijskih podjetij lani prejeli 326 milijonov evrov prihodkov iz omrežnin, medtem ko leta 2023, ko še ni veljala nova omrežninska reforma, 371 milijonov evrov. A ob tem je Agencija za energijo za lani v regulativnem okvirju predvidela skupno 544 milijonov evrov omrežninskih prihodkov, kar je 218 milijonov evrov več od realiziranih. To razliko je kril Eles iz prihodkov iz dražb za čezmejne prenosne zmogljivosti. Omrežnina reforma stanje bistveno poslabšala "Razlogov za stanje, v kakršnem smo se znašli, je več in presegajo zgolj omrežninsko reformo ter mestoma segajo še v čas energetske krize, ki je Evropo in s tem Slovenijo doletela leta 2022 in 2023," ugotavljajo v Elesu, a pristavljajo, da omrežninska reforma v nasprotju s pričakovanji ni izboljšala stanje, temveč ga je bistveno poslabšala. "To ni težava Elesa, ampak Slovenije" "Omrežninski prihodki družbe ELES so leta 2025 najnižji v vsem pokoronskem obdobju in so bili v primerjavi z letom 2023, ko so državljani zadnjič vse leto plačevali omrežnino po stari metodologiji, nižji za 12 odstotkov," opozarja Mervar. To pa težava Elesa, ampak Slovenije, dodaja. S prihodki iz omrežnine se financira delovanje, investicije in vzdrževanje slovenskega distribucijskega in prenosnega elektroenergetskega omrežja, vendar ti prihodki že leta ne zadostujejo za vse potrebe. Aleksander Mervar, tako znova opozarja, da s tako nizkimi omrežninskimi prihodki ne bomo uspeli uresničiti načrtovanih vlaganj (predvsem) v distribucijsko elektroenergetsko omrežje. Ta pojasnjuje, da Eles nizke prihodke iz omrežnin kompenzira z rekordnimi prihodki iz dražb čezmejnih prenosnih zmogljivosti. A to obdobje se izteka, opozarja: "To je povezano z združevanjem regij, na ravni katerih se izračunavajo čezmejne prenosne zmogljivosti. Že v letu 2027 v Elesu načrtujemo bistveno nižje prihodke od dražb za čezmejne prenosne zmogljivosti." Pričakujemo tudi sprejem predloga Uredbe o vseevropski energetski infrastrukturi (TEN-E), s katero želi Evropska komisija usklajeno načrtovati razvoj omrežij, pospešiti postopke umeščanja v prostor ter izboljšati čezmejno delitev stroškov in financiranje projektov. Uredba bo vplivala na razporejanje teh sredstev, saj želi Bruselj med 15 do 25 odstotkov prihodkov od dražb primarno nameniti za projekte prenosnega elektroenergetskega omrežja EU. Mervar: Tarife morajo biti višje Mervar sicer ostaja podpornik omrežninske reforme, saj meni, "da mora vsak plačati toliko, kolikor uporablja elektroenergetsko omrežje". Reforma je namreč odpravila nesorazmerje, da primanjkljaj zardi net meteringa plačujejo tisti, ki nimajo sončnih elektrarn v tem sistemu. A ta reforma je bila le nujni korak, v prihodnje pa se bodo morale tarife za uporabo omrežij še bistveno povečati. "Brez znatnega povišanja omrežninskih tarif namreč ne bomo zmogli več financirati vseh potrebnih investicijskih vlaganj in nujno potrebne modernizacije ter nadgradnje omrežja. Zeleni prehod terja znatno povišanja vlaganj v omrežje. Največ potrebnih nadgradenj in investicij v omrežje tako zahtevajo prav razpršeni viri in omrežnina je edini sistemski vir za financiranje teh nadgradenj. Sprejeti moramo družbeni dogovor in povišati omrežninske tarife ali pa se soočiti z grožnjo španskega scenarija," še meni direktor Elesa.

  language

  slv

  published at

  2026-06-29T09:23:28

  source

  Delo

  title

  Povišati moramo omrežnino ali pa se soočiti z grožnjo španskega razpada sistema

  url

  https://www.delo.si/delov-poslovni-center/energetika/povisati-moramo-omreznino-ali-pa-se-soociti-z-groznjo-spanskega-razpada-sistema

• article order

  10

  body

  Bistveno manjša poraba elektrike in (politični) posegi v omrežninsko metodologijo so lanske prihodke Elesa in elektrodistribucijskih podjetij oklestili za več kot 200 milijonov evrov. Direktor Elesa zato poziva pristojne, to je Agencijo RS za energijo, naj čim prej podraži omrežninske tarife za gospodinjstva in podjetja. Dvig bi moral biti vsaj 40-odstoten. "Pogovoriti se moramo o elektroomrežju," je bil naslov prispevka Aleksandra Mervarja, ki je bil v začetku maja objavljen v prilogi Objektiv. V njem je direktor Elesa opozarjal na alarmantno kopnenje finančnih virov, iz katerih se financirajo novogradnje in posodobitve elektroenergetskega omrežja. "Možnosti sta samo dve, bodisi se strinjamo o dvigu omrežninskih prispevkov bodisi nas čaka razvojna stagnacija," je napovedal. Mervar nadaljuje ozaveščanje javnosti. Eles je namreč opozoril na "alarmantno stanje omrežninskih prihodkov" in nizal ugotovitve direktorjevih primerjalnih analiz in revizij omrežninske reforme. "Izsledki so skrb vzbujajoči," piše, "že sama omrežninska reforma je imela občuten negativen vpliv na prihodke družbe Eles ter prihodke petih elektrodistribucijskih podjetij." Eles opozarja, da njihov namen ni kritika agencije za energijo, saj je bil Mervar ves čas eden redkih zagovornikov omrežninske reforme, kar "ostaja tudi danes". Kako navedbe komentira direktorica agencije Duška Godina? Nikakor ne drži trditev 'da je že sama omrežninska reforma imela občuten negativen vpliv na prihodke družbe Eles in prihodke petih elektrodistribucijskih podjetij'," je sporočila Dnevniku. "Obračun omrežnine je namreč zgolj način porazdelitve potrebne omrežnine med odjemalce. Obračun se je res spremenil in obremenitve odjemalcev so bile pravičneje porazdeljene." Sama prenova obračuna omrežnine skratka ni imela negativnih vplivov na prihodke Elesa. Namesto 544 pobrali zgolj 326 milijonov evrov Pojdimo po vrsti. Ko je Agencija RS za energijo uvedla novo metodologijo, je predvidevala, da bodo Eles in pet elektrodistribucijskih podjetij v letu 2025 prejeli 544 milijonov evrov prihodkov iz naslova omrežnine, ki jo plačujejo odjemalci električne energije v Sloveniji. Dejansko so prejeli kar 218 milijonov evrov manj, zgolj 326 milijonov evrov. To je 45 milijonov evrov manj od omrežninskih prihodkov v letu 2023, ko je še vse leto učinkoval star omrežninski akt. Kaj se je zgodilo? Agencija za energijo je že ob izdaji odločbe, s katero je določila regulativni okvir za leto 2025, najprej oceno zbranih prihodkov znižala za 61 milijonov evrov. Zatem se je izkazalo, da so elektrodistribucijska podjetja bistveno preveč optimistično napovedovala porabo elektrike. Dejansko smo je porabili 15 odstotkov manj kot v predkoronskem letu 2019. To je prihodke zbilo za dodatnih 24 milijonov evrov. Naslednji škodni dogodek je imel podpis vlade Roberta Goloba in njene koalicije. V začetku leta 2025 je sprejela interventni zakon, s katerim je posegla v tarifne postavke, in s tem prihodke oklestila za nadaljnjih 19 milijonov evrov. Nato je agencija za energijo še spremenila in dopolnila omrežninsko metodologijo in med drugim določila prehodno obdobje do uvedbe najdražjih tarif za časovni blok 1. Ta je zato novembra in decembra lani znašala le polovico ciljne vrednosti. "Negativni učinek tega modela je znašal dodatnih 23 milijonov evrov," so izračunali v Elesu. V fazi javne obravnave akta je Eles nanizal več predlogov sprememb metodologije. Najbolj znan predlog Elesa je bil ukinitev sezonskosti. Agencija predlogu ni sledila. Eles potem ni več vztrajal pri odpravi dveh sezon, si je pa prizadeval za krčenje časovnih blokov s petih na tri. Agencija je ocenila, da to ni izvedljivo. Upoštevala je priporočilo o zmanjšanju razlik med višinami tarif za posamezne časovne bloke in zavrnila možnost uvedbe posebnih tarif za lastnike sončnih elektrarn (in hranilnikov energije). Kakršno koli neutemeljeno razlikovanje bi pripeljalo do drugačne obravnave odjemalcev in s tem do nedovoljenega subvencioniranja oziroma prelaganja bremen na druge odjemalce, je lani poudarila agencija. Lanski omrežninski prihodki družbe Eles so bili najnižji v vsem pokoronskem obdobju in so bili v primerjavi z letom 2023 nižji za 12 odstotkov. "To je težava vse Slovenije, ker s tako nizkimi omrežninskimi prihodki ne bo mogoče uspeti uresničiti načrtovanih vlaganj v distribucijsko elektroenergetsko omrežje," opozarjajo v Elesu. Primanjkljaj iz naslova omrežnine so pokrili s prihodki dražb čezmejnih prenosnih zmogljivosti. Ti so lani znašali rekordnih 222 milijonov evrov, kar je skoraj 27 milijonov evrov več kot v letu prej. A ta vir bo postopoma usihal, zato je edina rešitev podražitev omrežninskih tarif, ki so danes med najnižjimi v EU, tako za gospodinjstva kot za gospodarstvo. "Dragi državljani, omrežnina se bo morala podražiti" Mervar pravi, da je bila omrežninska reforma korak v pravo smer, saj je prinesla pravičnejšo razdelitev bremen. "Vsak mora plačati toliko, kolikor uporablja elektroenergetsko omrežje," ocenjuje. Vendar je omrežninska reforma le prvi nujni korak do celovite reforme. Slediti mora dvig omrežninskih tarif. Od agencije naprej pričakuje, da bo izpad omrežninskih prihodkov, ki je nastal zaradi ukinitve drugega časovnega bloka v nizki sezoni, uravnotežila z višjimi tarifami v preostalih časovnih blokih. "Področje omrežninskih dajatev v Sloveniji ni zadovoljivo urejeno in terja korenite spremembe, začenši s povišanjem omrežnine. Dragi državljani, omrežnina se bo morala podražiti," je zapisal maja. V Objektivu je tudi ocenil, za koliko bi se morala dvigniti: "Če bi družba Eles uporabljala svoje prihodke od dražb izključno za namen, kot ga določa EU-direktiva, torej za gradnjo, obnovo in vzdrževanje tistega dela prenosnega omrežja, ki je namenjen tranzitom, bi se morale omrežninske tarife v tem trenutku že povišati za 52 odstotkov." Po njegovih besedah bi se morale za več kot 60 odstotkov podražiti tudi omrežninske tarife za distribucijsko omrežje, če bi Eles kot operater želel v celoti izvajati gospodarsko javno službo. Če bi distribucijska podjetja želela uresničiti svoje razvojne načrte do leta 2034, v katerih predvidevajo skoraj štiri milijarde evrov naložb v omrežja, bi bilo treba tarife za distribucijsko omrežje podražiti za skoraj 80 odstotkov, je še izračunal direktor družbe Eles, sistemskega operaterja kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja Republike Slovenije. Bo agencija sledila pozivu? Iz pojasnil direktorice Duške Godina izhaja, da pri določanju višine tarifnih postavk vedno upoštevajo tudi prihodke Elesa iz naslova avkcij za dodeljevanje čezmejnih prenosnih zmogljivosti (ČPZ). "Več je teh prihodkov, manj omrežnine je treba pobrati, in seveda obrnjeno," poudarja. Ker bo prihodkov iz naslova avkcij za ČPZ v prihodnje manj, se Godinova strinja z Mervarjem, da bo treba dvigniti tarifne postavke in pobrano omrežnino, "ter obenem ustaviti politične posege v omrežninske prihodke".

  language

  slv

  published at

  2026-06-29T12:19:24

  source

  Dnevnik

  title

  Mervar: Pogovoriti se moramo o elektroomrežju

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/posel/mervar-pogovoriti-se-moramo-o-elektroomrezju-2812142/

• article order

  1

  body

  Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Ti so bili lani za 66 milijonov evrov manjši od napovedi Agencije za energijo. Direktor Elesa Aleksander Mervar opozarja, da brez znatnega povišanja omrežninskih tarif ne bodo zmogli financirati naložb. "Tako v splošni kot strokovni javnosti se v zadnjem letu vse pogosteje pojavljajo ocene, da so se z omrežninsko reformo, ki je stopila v veljavo oktobra 2024, bistveno povečali omrežninski prihodki družbe Eles in petih elektrodistribucijskih podjetij. Takšne ocene ne temeljijo na realnih podatkih in so povsem napačne," so izpostavili v Elesu. Že sama omrežninska reforma je imela po njihovih navedbah občuten negativen vpliv na prihodke Elesa in prihodke petih elektrodistribucijskih podjetij. Ta vpliv se je še okrepil z vladnim interventnim zakonom iz februarja lani, nato se je v zadnjih mesecih leta spremenilo še obračunavanje omrežnine za vse odjemalce. Elektrodistribucijska podjetja in Eles so lani prejeli 326 milijonov evrov prihodkov iz naslova omrežnine, kar je 66 milijonov evrov manj od zneska, ki ga je predvidela Agencija za energijo, so zapisali v sporočilu za javnost. Leta 2023, ki je bilo zadnje polno leto pred uveljavitvijo omrežninske reforme, so omenjene družbe realizirale 371 milijonov evrov omrežninskih prihodkov, so dodali. Razlogi za upad prihodkov sicer po Elesovih pojasnilih presegajo zgolj omrežninsko reformo. Med drugim so izpostavili tudi nižje prihodke od priključnih moči in porabljene električne energije. Predvsem elektrodistribucijska podjetja so v napovedih prihodkov izhajala iz optimističnih predpostavk o povečanju priključnih moči in porabi električne energije, kar je Agencija za energijo upoštevala v svoji odločbi ter iz tega naslova predvidela 392 milijonov evrov omrežninskih prihodkov, dejansko pa se napovedi niso uresničile, so navedli. S prihodki iz omrežnine naj bi se po pojasnilih Elesa financirali delovanje, investicije in vzdrževanje slovenskega elektroenergetskega omrežja, vendar ti prihodki po njihovih opozorilih že leta ne zadostujejo za vse potrebe. Mervar opozarja, da s tako nizkimi omrežninskimi prihodki ne bodo uspeli uresničiti načrtovanih vlaganj v distribucijsko elektroenergetsko omrežje. Ne glede na to, da je omrežninska reforma občutno znižala Elesove prihodke, sicer Mervar ocenjuje, da je bila korak v pravo smer, saj je prinesla pravičnejšo razdelitev bremen. Opozarja pa, da brez znatnega povišanja omrežninskih tarif ne bodo zmogli več financirati vseh potrebnih investicijskih vlaganj in nujno potrebne modernizacije ter nadgradnje omrežja.

  language

  slv

  published at

  2026-06-29T10:06:53

  source

  Večer

  title

  Eles poziva k povišanju omrežnine

  url

  https://vecer.com/slovenija/eles-poziva-k-povisanju-omreznine-10419563

• article order

  9

  body

  Direktor Elesa Aleksander Mervar opozarja, da brez konkretnega dviga omrežnin, ne bo razvoja omrežja. Grozi nam lahko španski scenarij. Tako v splošni kot strokovni javnosti se v zadnjem letu vse pogosteje pojavljajo ocene, da so se z omrežninsko reformo, ki je stopila v veljavo oktobra leta 2024, bistveno povečali omrežninski prihodki družbe ELES in petih elektrodistribucijskih podjetij. Takšne ocene ne temeljijo na realnih podatkih in so povsem napačne, v današnjem sporočilu za javnost navajajo v Elesu. V minulih mesecih je direktor družbe ELES Aleksander Mervar naredil več primerjalnih analiz in revizij omrežninske reforme. Izsledki so skrb vzbujajoči: že sama omrežninska reforma je imela občuten negativen vpliv na prihodke družbe Eles ter prihodke petih elektrodistribucijskih podjetij. Ta vpliv se je še okrepil z vladnim interventnim zakonom, ki ga je državni zbor sprejel februarja lani. Nato pa se je v zadnjih mesecih leta s spremembami akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine spremenilo še obračunavanje omrežnine za vse odjemalce, za gospodinjstva in za gospodarstvo. Elektrodistribucijska podjetja in ELES so zato lani prejeli bistveno nižje omrežninske prihodke kot v letih 2023 in 2024. V nadaljevanju predstavljamo izsledke teh analiz, vzroke za nižje omrežninske prihodke in posledice, ki nam pretijo. Njihov namen ni kritika Agencije za energijo, saj je bil direktor družbe ELES ves čas eden redkih zagovornikov omrežninske reforme in to ostaja tudi danes, temveč želimo s tem prispevati k verodostojnemu javnemu obveščanju. Omrežninski prihodki 2025 in nakopičene težave Lani so ELES in pet elektrodistribucijskih podjetij prejeli 326 milijonov evrov prihodkov iz naslova omrežnine, ki jo plačujejo odjemalci električne energije v Sloveniji. Te družbe so prejele za 66 milijonov evrov manj od zneska, ki ga je v svoji odločbi predvidela Agencija za energijo. Leta 2023, to je bilo zadnje polno leto pred uveljavitvijo omrežninske reforme, ko smo državljani v celotnem letu plačevali omrežnino po stari metodologiji, so omenjene družbe realizirale 371 milijonov evrov omrežninskih prihodkov. Že zgolj spremenjen način obračunavanja omrežnine je torej imel negativni vpliv na omrežninske prihodke. Če vlada februarja 2025 ne bi sprejela interventnega zakona, bi v tem letu prejeli 367 milijonov evrov omrežninskih prihodkov, torej še zmeraj bistveno manj kot v letu 2023. Ključna težava je v tem, ker je Agencija za energijo v regulativnem okvirju predvidela skupno 544 milijonov evrov omrežninskih prihodkov, realizirani omrežninski prihodki pa so bili kar 218 milijonov evrov nižji in so znašali 326 milijonov evrov. Vso to razliko je krila družba ELES iz prihodkov iz dražb za čezmejne prenosne zmogljivosti. Razlogov za stanje, v kakršnem smo se znašli, je več in presegajo zgolj omrežninsko reformo ter segajo še v čas energetske krize, ki je Evropo in s tem Slovenijo doletela v letih 2022 in 2023. Agencija za energijo je takrat tudi zaradi pričakovanj vlade RS in resornega ministrstva začela pripravo reforme, s katero bi se zoperstavila krizi in ublažila draginjo. Člani kriznih skupin so tedaj sprejeli več ukrepov, s katerimi so omejili omrežninske dajatve in prispevke, Vlada RS je omejila tudi cene električne energije za gospodinjske odjemalce. Energetski zakon je ob tem družbi ELES naložil, da z morebitnimi omrežninskimi presežki in naknadnimi vplačili v kapital krije morebitne omrežninske manke tudi za elektrodistribucijska podjetja. Omrežninska reforma pa v nasprotju s pričakovanji ni prinesla izboljšanja stanja, temveč ga je bistveno poslabšala. Vzroki za upad prihodkov Agencija za energijo je leta 2023 izdala odločbo, s katero je določila regulativni okvir za leto 2025 za ELES in pet elektrodistribucijskih podjetij. Regulativni okvir (zmanjšan za druge prihodke) je znašal 544 milijonov evrov, pri čemer je agencija v odločbi za pet elektrodistribucijskih podjetij že v izhodišču predvidela 61 milijonov evrov manka, ki ga pokriva ELES na podlagi energetskega zakona. Prvi vzrok za stanje, v kakršnem smo, je ta vnaprej določen primanjkljaj omrežninskih prihodkov v odločbi agencije za energijo. Drugi vzrok so nižji prihodki od priključnih moči in porabljene električne energije; predvsem elektrodistribucijska podjetja so v svojih prihodkovnih napovedih izhajala iz optimističnih predpostavk o povečanju priključnih moči in porabi električne energije, kar je Agencija za energijo upoštevala v svoji odločbi ter iz tega naslova predvidela 392 milijonov evrov omrežninskih prihodkov, dejansko pa se napovedi niso uresničile. Raba električne energije v Sloveniji v letu 2025 je bistveno nižja od napovedi, glede na predkoronsko leto 2019 je denimo nižja za kar 15 odstotkov. To se znova odraža pri prihodkih od omrežnine, saj se ta razporeja na manjše število zavezancev. Tudi, če v letu 2025 ne bi bil sprejet interventni zakon, ki je za gospodinjske odjemalce izenačil tarife za časovni blok 1 s tarifami za časovni blok 2 za januar in februar 2025, in če kasneje Agencija za energijo ne bi spremenila tarif za časovni blok 1 za november in december 2025, bi omenjene družbe prejele 24 milijonov evrov manj od prihodkov, ki jih je predvidela Agencija (iz tega naslova bi prejele le 368 milijonov evrov prihodkov). Že omenjen interventni zakon je tretji vzrok, ki je vodil v stanje, v kakršnem smo se znašli: zaradi izrazite razlike v ceni za dogovorjeno obračunsko moč med 1. in 2. časovnim blokom, ki ju je izhodiščno določila Agencija za energijo - cena za dogovorjeno obračunsko moč v 1. časovnem bloku je bila kar za 3,75-krat višja od cene v 2. časovnem bloku - je vlada z interventnim zakonom posegla v tarifne postavke elektrooperaterjev ter omenjeni tarifi izenačila na ravni časovnega bloka 2. Interventni zakon se je odrazil še v 19 milijonov evrov nižjih omrežninskih prihodkih. Mimogrede, v zadnjih šestih letih so bili sprejeti trije interventni zakoni, ki so na podoben način znižali omrežninske prihodke. Nato pa je Agencija za energijo v drugi polovici lanskega leta izdala še akt o spremembah in dopolnitvah akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje in v določila prehodno obdobje višine tarif za časovni blok 1. Določila je postopno uvedbo končnih ciljnih cen višje sezone (časovni blok 1) po modelu 50-70-90 za gospodinjske in poslovne odjemalce in s tem odjemalcem v obdobju med novembrom 2025 in februarjem 2026 tarifno postavko za časovni blok 1 znižala za 50 odstotkov, v času višje sezone v letu 2026 jo je znižala za 30 odstotkov ter novembra in decembra 2027 za 10 odstotkov. Negativni učinek tega modela, ki ga je v svojih prihodkih lani znova občutila družba ELES in pet elektrodistribucijskih podjetij, je znašal še dodatnih 23 milijonov evrov. Omrežninski prihodki družbe ELES so bili lani najnižji v vsem pokoronskem obdobju in so bili v primerjavi z letom 2023, ko so državljani zadnjič vse leto plačevali omrežnino po stari metodologiji, nižji za 12 odstotkov. Izgube se krijejo iz čezmejnih prenosov S prihodki iz omrežnine, ki jo plačujemo slovenski odjemalci, naj bi se financiralo delovanje, investicije in vzdrževanje slovenskega distribucijskega in prenosnega elektroenergetskega omrežja, vendar ti prihodki že leta ne zadostujejo za vse potrebe. Aleksander Mervar, tako znova opozarja, da s tako nizkimi omrežninskimi prihodki ne bomo uresničili načrtovanih vlaganj (predvsem) v distribucijsko elektroenergetsko omrežje. Družba ELES sicer svoje prihodke pridobiva iz dveh glavnih virov: poleg omrežnine, ki jih prek položnice za električno energijo plačujejo slovenski odjemalci, drug temeljni vir prihodkov predstavljajo dražbe za trženje čezmejnih prenosnih zmogljivosti, ki jih plačujejo mednarodni trgovci za trgovanje z električno energijo čez ozemlje Republike Slovenije. Lani so bili prihodki od dražb znova rekordni in so znašali 222 milijonov evrov, kar je skoraj 27 milijonov evrov več, kot so znašali v letu prej - do tedaj prav tako rekordni prihodki iz tega naslova. Prav zato je zmogla družba ELES tudi lani primanjkljaj iz naslova omrežnine pokrivati iz naslova prihodkov, ki jih je ustvarila z dražbami čezmejnih prenosnih zmogljivosti. Ti prihodki dejansko tudi zagotavljajo nadaljevanje investicijskega cikla v omrežje in obenem omogočajo vzdrževanje razmeroma nizkih omrežninskih postavk ter blažijo finančni pritisk na slovenske odjemalce. Danes je omrežnina, ki jo plačujejo slovenska gospodinjstva in gospodarstvo, med najnižjimi v EU. Nedvomno pa se obdobje, ko bo družba ELES še zmogla ustvarjati tako visoke prihodke iz naslova dražb čezmejnih prenosnih zmogljivosti in s tem kompenzirati primanjkljaj iz naslova omrežnine v Sloveniji, izteka. To je povezano s procesom združevanja regij, na ravni katerih se izračunavajo čezmejne prenosne zmogljivosti. Že 2027 v Elesu načrtujejo bistveno nižje prihodke od dražb za čezmejne prenosne zmogljivosti. Pričakujejo tudi sprejem predloga uredbe o vseevropski energetski infrastrukturi (TEN-E), s katero želi Evropska komisija usklajeno načrtovati razvoj omrežij, pospešiti postopke umeščanja v prostor ter izboljšati čezmejno delitev stroškov in financiranje projektov, ki bo vplivala na razporejanje teh sredstev, saj želi s to uredbo od 15 do 25 odstotkov prihodkov od dražb primarno nameniti za projekte prenosnega elektroenergetskega omrežja EU. Nujen dvig omrežnine Ne glede na to, da je omrežninska reforma občutno znižala prihodke družbe ELES, pa Mervar vztraja, da je bila reforma korak v pravo smer, saj je prinesla pravičnejšo razdelitev bremen. Vsak mora plačati toliko, kolikor uporablja elektroenergetsko omrežje (tudi sam je lastnik dveh sončnih elektrarn v režimu neto meritev, pri čemer je reforma tudi njemu povišala omrežnino za obračunsko moč). Družba ELES in pet elektrodistribucijskih podjetij so imeli prav zaradi net-meteringa leta 2024 27 milijonov evrov nižje omrežninske prihodke. Primanjkljaj so pokrivali vsi tisti, ki nimajo sončnih elektrarn. Reforma je to nesorazmerje odpravila. Mervar hkrati že leta javno opozarja, da je bila omrežninska reforma le prvi nujni korak celovite forme, in da se bodo morale tarife za uporabo omrežij v prihodnosti še bistveno povišati. Glede na trenutne razmere prostora za podobne zakonske intervencije ni več. Zato Mervar znova opozarja, da se moramo nemudoma dogovoriti o dvigu tarif za uporabo distribucijskega elektroenergetskega omrežja. Brez znatnega povišanja omrežninskih tarif namreč ne bomo zmogli več financirati vseh potrebnih investicijskih vlaganj in nujno potrebne modernizacije ter nadgradnje omrežja. Zeleni prehod terja znatno povišanja vlaganj v omrežje. Največ potrebnih nadgradenj in investicij v omrežje tako zahtevajo prav razpršeni viri in omrežnina je edini sistemski vir za financiranje teh nadgradenj. Sprejeti moramo družbeni dogovor in povišati omrežninske tarife ali pa se soočiti z grožnjo španskega scenarija.

  language

  slv

  published at

  2026-06-29T09:04:07

  source

  Žurnal24

  title

  Poziv Mervarja: Dvignimo omrežnine, sicer nam grozi ta scenarij

  url

  https://www.zurnal24.si/pod-streho/varcna-hisa/poziv-mervarja-dvignimo-omreznine-sicer-nam-grozi-ta-scenarij-461332

• article order

  7

  body

  "Tako v splošni kot strokovni javnosti se v zadnjem letu vse pogosteje pojavljajo ocene, da so se z omrežninsko reformo, ki je stopila v veljavo oktobra 2024, bistveno povečali omrežninski prihodki družbe Eles in petih elektrodistribucijskih podjetij. Takšne ocene ne temeljijo na realnih podatkih in so povsem napačne," so izpostavili v sistemskem operaterju slovenskega eletroenergetskega omrežja. Že sama omrežninska reforma je imela po njihovih navedbah občuten negativen vpliv na prihodke Elesa in prihodke petih elektrodistribucijskih podjetij. Ta vpliv se je še okrepil z vladnim interventnim zakonom iz februarja lani, nato se je v zadnjih mesecih leta spremenilo še obračunavanje omrežnine za vse odjemalce. Manj prihodkov po spremembi, a korak v pravo smer Elektrodistribucijska podjetja in Eles so lani prejeli 326 milijonov evrov prihodkov iz naslova omrežnine, kar je 66 milijonov evrov manj od zneska, ki ga je predvidela Agencija za energijo, so zapisali v sporočilu za javnost. Leta 2023, ki je bilo zadnje polno leto pred uveljavitvijo omrežninske reforme, so omenjene družbe realizirale 371 milijonov evrov omrežninskih prihodkov, so dodali. Ne glede na ta padec prihodkov sicer direktor Elesa Aleksander Mervar ocenjuje, da je bila omrežninska reforma korak v pravo smer, saj je prinesla pravičnejšo razdelitev bremen. Razlogi za upad prihodkov sicer po Elesovih pojasnilih presegajo zgolj omrežninsko reformo. Med drugim so izpostavili tudi nižje prihodke od priključnih moči in porabljene električne energije. Predvsem elektrodistribucijska podjetja so v napovedih prihodkov izhajala iz optimističnih predpostavk o povečanju priključnih moči in porabi električne energije, kar je Agencija za energijo upoštevala v svoji odločbi ter iz tega naslova predvidela 392 milijonov evrov omrežninskih prihodkov, dejansko pa se napovedi niso uresničile, so navedli. S prihodki iz omrežnine naj bi se po pojasnilih Elesa financirali delovanje, investicije in vzdrževanje slovenskega elektroenergetskega omrežja, vendar ti prihodki po njihovih opozorilih že leta ne zadostujejo za vse potrebe. Tako prvi mož Elesa opozarja, da brez znatnega povišanja omrežninskih tarif za elektrodistribucijsko omrežje ne bodo zmogli več financirati vseh potrebnih investicijskih vlaganj in nujno potrebne modernizacije ter nadgradnje omrežja. Velika odstopanja in interventni zakon V Agenciji za energijo so v odzivu zavrnili trditev, da je imela že omrežninska reforma občuten negativen vpliv na prihodke Elesa ter petih elektrodistribucijskih podjetij. Obračun omrežnine je po njihovih pojasnilih zgolj način porazdelitve potrebne omrežnine med odjemalce. "A preden agencija vsako leto objavi tarifne postavke, izda odločbo o načrtovanih upravičenih stroških elektrooperaterjev in tudi virih za pokrivanje teh stroškov," so izpostavili. "Eden izmed virov je omrežnina, drugi pomemben vir pa so prihodki iz naslova avkcij za dodeljevanje čezmejnih prenosnih zmogljivosti. Več kot je teh prihodkov, manj je treba pobrat omrežnine, in seveda obratno - nižji kot so ti prihodki, več omrežnine moramo pobrat, da lahko pokrijemo stroške elektrooperaterjev," so razložili. Ob tem so zapisali, da sta pri izračunu tarifnih postavk omrežnine ključna predvsem dva podatka - koliko omrežnine je treba pobrati in kakšne so napovedane količine porabe električne energije v naslednjem letu, za katerega veljajo tarife. "Te količine agenciji napovejo elektrooperaterji in so načrtovane vnaprej, kar tudi pričakovano pomeni, da vsako leto beležimo odstopanja od teh napovedi. In prav v letu 2025 so bila ta odstopanja velika, kar je prvi razlog za nižje prihodke," so pojasnili. Drugi razlog je bil interventni zakon prejšnje vlade, s katerim je znižala tarifno postavko za časovni blok 1 za januar in februar 2025. Zaradi tega ukrepa je bilo po pojasnilih agencije pobrane za skoraj 20 milijonov evrov manj omrežnine. Tretji razlog pa je bil ukrep Agencije za energijo, ko je lani septembra uvedla postopnost pri obračunavanju časovnega bloka 1. "Vendar je ta ukrep lahko agencija sprejela le zato, ker je Eles imel rekordne prihodke iz naslova avkcij čezmejnih prenosnih zmogljivosti, in sicer bistveno višje, kot so bili predhodno načrtovani," so pojasnili. Zakonska obveznost agencije je, da mora pri določitvi višine omrežnine upoštevati druge prihodke ali presežke prihodkov, kar se je tudi zgodilo, so sklenili.

  language

  slv

  published at

  2026-06-29T13:39:00

  source

  Svet24

  title

  Eles bi še podražil omrežnine

  url

  https://svet24.si/novice/slovenija/eles-elektrika-omreznina-agencija-za-energijo-stroski-1909478

• article order

  4

  body

  Direktor Elesa Aleksander Mervar opozarja, da brez znatnega povišanja omrežninskih tarif ne bodo zmogli financirati naložb. "Tako v splošni kot strokovni javnosti se v zadnjem letu vse pogosteje pojavljajo ocene, da so se z omrežninsko reformo, ki je stopila v veljavo oktobra 2024, bistveno povečali omrežninski prihodki družbe Eles in petih elektrodistribucijskih podjetij. Takšne ocene ne temeljijo na realnih podatkih in so povsem napačne," so izpostavili v Elesu. Že sama omrežninska reforma je imela po njihovih navedbah občuten negativen vpliv na prihodke Elesa in prihodke petih elektrodistribucijskih podjetij. Ta vpliv se je še okrepil z vladnim interventnim zakonom iz februarja lani, nato se je v zadnjih mesecih leta spremenilo še obračunavanje omrežnine za vse odjemalce. Elektrodistribucijska podjetja in Eles so lani prejeli 326 milijonov evrov prihodkov iz naslova omrežnine, kar je 66 milijonov evrov manj od zneska, ki ga je predvidela Agencija za energijo, so zapisali v sporočilu za javnost. Leta 2023, ki je bilo zadnje polno leto pred uveljavitvijo omrežninske reforme, so omenjene družbe realizirale 371 milijonov evrov omrežninskih prihodkov, so dodali. Razlogi za upad prihodkov sicer po Elesovih pojasnilih presegajo zgolj omrežninsko reformo. Med drugim so izpostavili tudi nižje prihodke od priključnih moči in porabljene električne energije. Predvsem elektrodistribucijska podjetja so v napovedih prihodkov izhajala iz optimističnih predpostavk o povečanju priključnih moči in porabi električne energije, kar je Agencija za energijo upoštevala v svoji odločbi ter iz tega naslova predvidela 392 milijonov evrov omrežninskih prihodkov, dejansko pa se napovedi niso uresničile, so navedli. S prihodki iz omrežnine naj bi se po pojasnilih Elesa financirali delovanje, investicije in vzdrževanje slovenskega elektroenergetskega omrežja, vendar ti prihodki po njihovih opozorilih že leta ne zadostujejo za vse potrebe. Mervar opozarja, da s tako nizkimi omrežninskimi prihodki ne bodo uspeli uresničiti načrtovanih vlaganj v distribucijsko elektroenergetsko omrežje. Ne glede na to, da je omrežninska reforma občutno znižala Elesove prihodke, sicer Mervar ocenjuje, da je bila korak v pravo smer, saj je prinesla pravičnejšo razdelitev bremen. Opozarja pa, da brez znatnega povišanja omrežninskih tarif ne bodo zmogli več financirati vseh potrebnih investicijskih vlaganj in nujno potrebne modernizacije ter nadgradnje omrežja.

  language

  slv

  published at

  2026-06-29T08:49:18

  source

  Reporter

  title

  Šef Elesa Mervar: Brez dviga omrežnine ne bomo mogli financirati naložb

  url

  https://reporter.si/clanek/slovenija/sef-elesa-mervar-brez-dviga-omreznine-ne-bomo-mogli-financirati-nalozb-1909359

source scope

analyzed source count

8

omitted articles

omitted source count

0

total source count

8