MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Slovenija s svojo stopnjo inflacije ostaja občutno nad povprečjem evrskega območja.
• Inflacija v evrskem območju se je junija znižala na 2,8 odstotka.
• Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom (HICŽP), je bila v Sloveniji 3,7-odstotna.
• K letni inflaciji so največ prispevale višje cene stanovanj, vode, elektrike in goriv.
• Malta je bila junija edina država v evrskem območju z inflacijo pod dvema odstotkoma.
• Mesečna inflacija se je junija zvišala za 0,8 odstotka, predvsem zaradi dražjih počitniških paketov.
• Cene storitev v Sloveniji so se na letni ravni v povprečju zvišale za 4,6 odstotka.
• Medletna inflacija v Sloveniji je junija znašala 3,6 odstotka in ostala na ravni majske.
• V prvih šestih mesecih leta so se cene življenjskih potrebščin v Sloveniji zvišale za 3,5 odstotka.
• Najvišjo inflacijo v evrskem območju sta junija beležili Litva (5,5 %) in Bolgarija (5,3 %).
• Banka Slovenije je znižala napoved gospodarske rasti za letošnje leto.
• Javnofinančni primanjkljaj v prvem četrtletju je znašal 607 milijonov evrov oziroma 3,5 odstotka BDP.
• Osnovna inflacija v evrskem območju, brez cen energije in hrane, je junija znašala 2,4 odstotka.

key differences

Banka Slovenije je znižala napoved gospodarske rasti za letošnje leto.

Le 24ur poroča o znižanju, ostali viri temo povsem ignorirajo.

Cene storitev v Sloveniji so se na letni ravni v povprečju zvišale za 4,6 odstotka.

Večina potrjuje 4,6 %, Domovina napačno navaja 3,2 %.

Inflacija v evrskem območju se je junija znižala na 2,8 odstotka.

Viri si nasprotujejo glede obstoja in vrednosti podatka.

Javnofinančni primanjkljaj v prvem četrtletju je znašal 607 milijonov evrov oziroma 3,5 odstotka BDP.

Le RTV Slovenija potrdi podatke; ostali jih ne omenijo.

K letni inflaciji so največ prispevale višje cene stanovanj, vode, elektrike in goriv.

Večina potrjuje s številkami, Domovina izpostavlja le energijo.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom (HICŽP), je bila v Sloveniji 3,7-odstotna.

Viri enotno potrjujejo podatek, STA ga le bežno umešča v EU.

Malta je bila junija edina država v evrskem območju z inflacijo pod dvema odstotkoma.

Večina molči, Domovina in Forbes potrjujeta, SURS nejasen.

Medletna inflacija v Sloveniji je junija znašala 3,6 odstotka in ostala na ravni majske.

Večina potrjuje; Domovina in Forbes podatka ne navajata.

Mesečna inflacija se je junija zvišala za 0,8 odstotka, predvsem zaradi dražjih počitniških paketov.

Viri se razlikujejo po navajanju vzroka; nekateri ga zamolčijo.

Najvišjo inflacijo v evrskem območju sta junija beležili Litva (5,5 %) in Bolgarija (5,3 %).

Večina molči, le Domovina in Forbes potrjujeta podatke.

Osnovna inflacija v evrskem območju, brez cen energije in hrane, je junija znašala 2,4 odstotka.

Le Forbes poroča o podatku, ostali viri ga ne omenjajo.

Slovenija s svojo stopnjo inflacije ostaja občutno nad povprečjem evrskega območja.

Viri se razhajajo med potrditvijo in pomanjkanjem podatkov.

V prvih šestih mesecih leta so se cene življenjskih potrebščin v Sloveniji zvišale za 3,5 odstotka.

Uradni viri in mediji potrjujejo rast, polovica jo spregleda.

source analyses

24ur

Banka Slovenije je znižala napoved gospodarske rasti za letošnje leto.

Da: Omenjeno v podnaslovu in povezavi na drug članek.

Cene storitev v Sloveniji so se na letni ravni v povprečju zvišale za 4,6 odstotka.

Da: Besedilo izrecno navaja 4,6-odstotno povišanje cen storitev.

Inflacija v evrskem območju se je junija znižala na 2,8 odstotka.

Ne: Eurostat še ni objavil prve ocene za junijsko inflacijo v evru.

Javnofinančni primanjkljaj v prvem četrtletju je znašal 607 milijonov evrov oziroma 3,5 odstotka BDP.

Ni omenjeno

K letni inflaciji so največ prispevale višje cene stanovanj, vode, elektrike in goriv.

Da: Skupina stanovanje, voda, energija in goriva je prispevala največ.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom (HICŽP), je bila v Sloveniji 3,7-odstotna.

Da: Besedilo navaja, da je bila po harmoniziranem indeksu 3,7-odstotna.

Malta je bila junija edina država v evrskem območju z inflacijo pod dvema odstotkoma.

Ni omenjeno

Medletna inflacija v Sloveniji je junija znašala 3,6 odstotka in ostala na ravni majske.

Da: Članek potrjuje 3,6 % inflacijo in nespremenjeno raven glede na maj.

Mesečna inflacija se je junija zvišala za 0,8 odstotka, predvsem zaradi dražjih počitniških paketov.

Da: Mesečna inflacija je bila 0,8 %, največ so prispevali paketi.

Najvišjo inflacijo v evrskem območju sta junija beležili Litva (5,5 %) in Bolgarija (5,3 %).

Ni omenjeno

Osnovna inflacija v evrskem območju, brez cen energije in hrane, je junija znašala 2,4 odstotka.

Ni omenjeno

Slovenija s svojo stopnjo inflacije ostaja občutno nad povprečjem evrskega območja.

Delno: Članek pravi, da primerjave še niso mogoče, ker ni podatkov.

V prvih šestih mesecih leta so se cene življenjskih potrebščin v Sloveniji zvišale za 3,5 odstotka.

Da: Članek navaja 3,5-odstotno rast v prvih šestih mesecih leta.

Domovina

Banka Slovenije je znižala napoved gospodarske rasti za letošnje leto.

Ni omenjeno

Cene storitev v Sloveniji so se na letni ravni v povprečju zvišale za 4,6 odstotka.

Ne: Za storitve v evrskem območju navaja 3,2 %.

Inflacija v evrskem območju se je junija znižala na 2,8 odstotka.

Da: Eurostatova prva ocena za junij znaša 2,8 %.

Javnofinančni primanjkljaj v prvem četrtletju je znašal 607 milijonov evrov oziroma 3,5 odstotka BDP.

Ni omenjeno

K letni inflaciji so največ prispevale višje cene stanovanj, vode, elektrike in goriv.

Delno: Omenja energijo kot največji dejavnik (8,7 %).

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom (HICŽP), je bila v Sloveniji 3,7-odstotna.

Da: Članek navaja 3,7-odstotno junijsko inflacijo po HICŽP.

Malta je bila junija edina država v evrskem območju z inflacijo pod dvema odstotkoma.

Da: Članek navaja Malto (1,9 %) kot edino pod dvema odstotkoma.

Medletna inflacija v Sloveniji je junija znašala 3,6 odstotka in ostala na ravni majske.

Ni omenjeno

Mesečna inflacija se je junija zvišala za 0,8 odstotka, predvsem zaradi dražjih počitniških paketov.

Ni omenjeno

Najvišjo inflacijo v evrskem območju sta junija beležili Litva (5,5 %) in Bolgarija (5,3 %).

Da: Navedeni sta Litva (5,5 %) in Bolgarija (5,3 %).

Osnovna inflacija v evrskem območju, brez cen energije in hrane, je junija znašala 2,4 odstotka.

Ni omenjeno

Slovenija s svojo stopnjo inflacije ostaja občutno nad povprečjem evrskega območja.

Da: Članek izpostavlja, da Slovenija ostaja občutno nad povprečjem.

V prvih šestih mesecih leta so se cene življenjskih potrebščin v Sloveniji zvišale za 3,5 odstotka.

Ni omenjeno

Forbes Slovenija

Banka Slovenije je znižala napoved gospodarske rasti za letošnje leto.

Ni omenjeno

Cene storitev v Sloveniji so se na letni ravni v povprečju zvišale za 4,6 odstotka.

Ni omenjeno

Inflacija v evrskem območju se je junija znižala na 2,8 odstotka.

Da: Eurostatova ocena kaže upočasnitev na 2,8 %.

Javnofinančni primanjkljaj v prvem četrtletju je znašal 607 milijonov evrov oziroma 3,5 odstotka BDP.

Ni omenjeno

K letni inflaciji so največ prispevale višje cene stanovanj, vode, elektrike in goriv.

Ni omenjeno

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom (HICŽP), je bila v Sloveniji 3,7-odstotna.

Da: Članek navaja 3,7-odstotno inflacijo po HICŽP.

Malta je bila junija edina država v evrskem območju z inflacijo pod dvema odstotkoma.

Delno: Malta je imela najnižjo (1,9 %), naslednji sta že pri 2 %.

Medletna inflacija v Sloveniji je junija znašala 3,6 odstotka in ostala na ravni majske.

Ni omenjeno

Mesečna inflacija se je junija zvišala za 0,8 odstotka, predvsem zaradi dražjih počitniških paketov.

Ni omenjeno

Najvišjo inflacijo v evrskem območju sta junija beležili Litva (5,5 %) in Bolgarija (5,3 %).

Da: Članek navaja Litvo (5,5 %) in Bolgarijo (5,3 %) kot najvišji.

Osnovna inflacija v evrskem območju, brez cen energije in hrane, je junija znašala 2,4 odstotka.

Da: Osnovna inflacija brez energije in hrane je bila 2,4 %.

Slovenija s svojo stopnjo inflacije ostaja občutno nad povprečjem evrskega območja.

Da: 3,7 % v Sloveniji je občutno več od povprečja evrskega območja.

V prvih šestih mesecih leta so se cene življenjskih potrebščin v Sloveniji zvišale za 3,5 odstotka.

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Banka Slovenije je znižala napoved gospodarske rasti za letošnje leto.

Ni omenjeno

Cene storitev v Sloveniji so se na letni ravni v povprečju zvišale za 4,6 odstotka.

Da: Članek izrecno navaja 4,6-odstotno povišanje cen storitev.

Inflacija v evrskem območju se je junija znižala na 2,8 odstotka.

Ne: Eurostat še ni objavil prve ocene za junijsko inflacijo.

Javnofinančni primanjkljaj v prvem četrtletju je znašal 607 milijonov evrov oziroma 3,5 odstotka BDP.

Da: Članek potrjuje te podatke za prvo letošnje četrtletje.

K letni inflaciji so največ prispevale višje cene stanovanj, vode, elektrike in goriv.

Da: Skupina stanovanje, voda, elektrika in goriva je prispevala 1,2 o.t.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom (HICŽP), je bila v Sloveniji 3,7-odstotna.

Da: Članek navaja, da je bila junijska rast po HICŽP 3,7-odstotna.

Malta je bila junija edina država v evrskem območju z inflacijo pod dvema odstotkoma.

Ni omenjeno

Medletna inflacija v Sloveniji je junija znašala 3,6 odstotka in ostala na ravni majske.

Da: Članek potrjuje 3,6-odstotno rast, ki je ostala nespremenjena.

Mesečna inflacija se je junija zvišala za 0,8 odstotka, predvsem zaradi dražjih počitniških paketov.

Da: Mesečna rast je bila 0,8 %, počitniški paketi so dodali 0,7 o.t.

Najvišjo inflacijo v evrskem območju sta junija beležili Litva (5,5 %) in Bolgarija (5,3 %).

Ni omenjeno

Osnovna inflacija v evrskem območju, brez cen energije in hrane, je junija znašala 2,4 odstotka.

Ni omenjeno

Slovenija s svojo stopnjo inflacije ostaja občutno nad povprečjem evrskega območja.

Delno: Članek pravi, da primerjave še niso mogoče, ker ni podatkov.

V prvih šestih mesecih leta so se cene življenjskih potrebščin v Sloveniji zvišale za 3,5 odstotka.

Da: Članek navaja 3,5-odstotno rast v prvih šestih mesecih leta.

STA

Banka Slovenije je znižala napoved gospodarske rasti za letošnje leto.

Ni omenjeno

Cene storitev v Sloveniji so se na letni ravni v povprečju zvišale za 4,6 odstotka.

Ni omenjeno

Inflacija v evrskem območju se je junija znižala na 2,8 odstotka.

Ni omenjeno

Javnofinančni primanjkljaj v prvem četrtletju je znašal 607 milijonov evrov oziroma 3,5 odstotka BDP.

Ni omenjeno

K letni inflaciji so največ prispevale višje cene stanovanj, vode, elektrike in goriv.

Da: Navedene so podražitve stanovanj, vode in energentov.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom (HICŽP), je bila v Sloveniji 3,7-odstotna.

Delno: Članek omenja harmoniziran indeks za primerjave v EU.

Malta je bila junija edina država v evrskem območju z inflacijo pod dvema odstotkoma.

Ni omenjeno

Medletna inflacija v Sloveniji je junija znašala 3,6 odstotka in ostala na ravni majske.

Da: Članek potrjuje 3,6 % medletno inflacijo in stabilnost glede na maj.

Mesečna inflacija se je junija zvišala za 0,8 odstotka, predvsem zaradi dražjih počitniških paketov.

Ni omenjeno

Najvišjo inflacijo v evrskem območju sta junija beležili Litva (5,5 %) in Bolgarija (5,3 %).

Ni omenjeno

Osnovna inflacija v evrskem območju, brez cen energije in hrane, je junija znašala 2,4 odstotka.

Ni omenjeno

Slovenija s svojo stopnjo inflacije ostaja občutno nad povprečjem evrskega območja.

Ni omenjeno

V prvih šestih mesecih leta so se cene življenjskih potrebščin v Sloveniji zvišale za 3,5 odstotka.

Ni omenjeno

Slovenia - Statistical Office

Banka Slovenije je znižala napoved gospodarske rasti za letošnje leto.

Ni omenjeno

Cene storitev v Sloveniji so se na letni ravni v povprečju zvišale za 4,6 odstotka.

Da: Po HICŽP so se storitve na letni ravni podražile za 4,6 %.

Inflacija v evrskem območju se je junija znižala na 2,8 odstotka.

Ne: Podatki za EMU so za maj (3,2 %), junijski niso navedeni.

Javnofinančni primanjkljaj v prvem četrtletju je znašal 607 milijonov evrov oziroma 3,5 odstotka BDP.

Ni omenjeno

K letni inflaciji so največ prispevale višje cene stanovanj, vode, elektrike in goriv.

Da: Skupina stanovanje, voda, energija in goriva je prispevala 1,2 o.t.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom (HICŽP), je bila v Sloveniji 3,7-odstotna.

Da: Besedilo izrecno navaja 3,7-odstotno rast po HICŽP.

Malta je bila junija edina država v evrskem območju z inflacijo pod dvema odstotkoma.

Delno: Omenjena je le Švedska (1,1 %) za maj, Malta ni navedena.

Medletna inflacija v Sloveniji je junija znašala 3,6 odstotka in ostala na ravni majske.

Da: Članek potrjuje 3,6 % letno rast, ki ostaja nespremenjena.

Mesečna inflacija se je junija zvišala za 0,8 odstotka, predvsem zaradi dražjih počitniških paketov.

Da: Mesečna rast je bila 0,8 %, počitniški paketi so prispevali 0,7 o.t.

Najvišjo inflacijo v evrskem območju sta junija beležili Litva (5,5 %) in Bolgarija (5,3 %).

Ni omenjeno

Osnovna inflacija v evrskem območju, brez cen energije in hrane, je junija znašala 2,4 odstotka.

Ni omenjeno

Slovenija s svojo stopnjo inflacije ostaja občutno nad povprečjem evrskega območja.

Delno: Maja je bila v SLO 3,8 %, v EMU pa 3,2 %, kar je nad povprečjem.

V prvih šestih mesecih leta so se cene življenjskih potrebščin v Sloveniji zvišale za 3,5 odstotka.

Da: Članek navaja, da so cene v prvi polovici leta zrasle za 3,5 %.

Večer

Banka Slovenije je znižala napoved gospodarske rasti za letošnje leto.

Ni omenjeno

Cene storitev v Sloveniji so se na letni ravni v povprečju zvišale za 4,6 odstotka.

Ni omenjeno

Inflacija v evrskem območju se je junija znižala na 2,8 odstotka.

Ni omenjeno

Javnofinančni primanjkljaj v prvem četrtletju je znašal 607 milijonov evrov oziroma 3,5 odstotka BDP.

Ni omenjeno

K letni inflaciji so največ prispevale višje cene stanovanj, vode, elektrike in goriv.

Da: Skupina stanovanje, voda, elektrika in goriva je prispevala 1,2 o.t.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom (HICŽP), je bila v Sloveniji 3,7-odstotna.

Da: Statistični urad je objavil 3,7-odstotno rast po tem indeksu.

Malta je bila junija edina država v evrskem območju z inflacijo pod dvema odstotkoma.

Ni omenjeno

Medletna inflacija v Sloveniji je junija znašala 3,6 odstotka in ostala na ravni majske.

Da: Članek potrjuje 3,6-odstotno inflacijo in nespremenjeno raven.

Mesečna inflacija se je junija zvišala za 0,8 odstotka, predvsem zaradi dražjih počitniških paketov.

Delno: Mesečna inflacija je bila 0,8 %, vzrok pa ni izrecno naveden.

Najvišjo inflacijo v evrskem območju sta junija beležili Litva (5,5 %) in Bolgarija (5,3 %).

Ni omenjeno

Osnovna inflacija v evrskem območju, brez cen energije in hrane, je junija znašala 2,4 odstotka.

Ni omenjeno

Slovenija s svojo stopnjo inflacije ostaja občutno nad povprečjem evrskega območja.

Ni omenjeno

V prvih šestih mesecih leta so se cene življenjskih potrebščin v Sloveniji zvišale za 3,5 odstotka.

Ni omenjeno

ljnovice.si

Banka Slovenije je znižala napoved gospodarske rasti za letošnje leto.

Ni omenjeno

Cene storitev v Sloveniji so se na letni ravni v povprečju zvišale za 4,6 odstotka.

Da: Po HICŽP so se storitve na letni ravni podražile za 4,6 %.

Inflacija v evrskem območju se je junija znižala na 2,8 odstotka.

Ni omenjeno

Javnofinančni primanjkljaj v prvem četrtletju je znašal 607 milijonov evrov oziroma 3,5 odstotka BDP.

Ni omenjeno

K letni inflaciji so največ prispevale višje cene stanovanj, vode, elektrike in goriv.

Da: Skupina stanovanje, voda, elektrika in goriva je prispevala največ.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom (HICŽP), je bila v Sloveniji 3,7-odstotna.

Da: Članek navaja 3,7-odstotno letno rast po HICŽP.

Malta je bila junija edina država v evrskem območju z inflacijo pod dvema odstotkoma.

Ni omenjeno

Medletna inflacija v Sloveniji je junija znašala 3,6 odstotka in ostala na ravni majske.

Da: Letna rast cen ostaja nespremenjena pri 3,6 %.

Mesečna inflacija se je junija zvišala za 0,8 odstotka, predvsem zaradi dražjih počitniških paketov.

Da: Mesečna rast je bila 0,8 %, največ so prispevali počitniški paketi.

Najvišjo inflacijo v evrskem območju sta junija beležili Litva (5,5 %) in Bolgarija (5,3 %).

Ni omenjeno

Osnovna inflacija v evrskem območju, brez cen energije in hrane, je junija znašala 2,4 odstotka.

Ni omenjeno

Slovenija s svojo stopnjo inflacije ostaja občutno nad povprečjem evrskega območja.

Delno: Maja je bila v Sloveniji 3,8 %, v EMU pa 3,2 %.

V prvih šestih mesecih leta so se cene življenjskih potrebščin v Sloveniji zvišale za 3,5 odstotka.

Da: V prvi polovici leta je skupna rast cen znašala 3,5 %.

Analiza sentimenta

entities

• Slovenija
• Evropska unija
• Statistični urad RS (Surs)
• Evrsko območje
• Eurostat
• Litva
• Bolgarija
• Hrvaška
• Malta
• Francija
• Estonija
• Romunija
• Evropska centralna banka (ECB)
• Banka Slovenije

key differences

Banka Slovenije

Le 24ur poroča nevtralno o rasti, ostali viri molčijo.

Bolgarija

Le statistična omemba inflacije; večina virov ne poroča.

Estonija

Le statistična omemba inflacije, drugje ni izpostavljena.

Eurostat

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v (ne)navajanju podatkov.

Evropska centralna banka (ECB)

Le Domovina jo nevtralno umešča kot določevalca inflacije.

Evropska unija

Vsi viri so povsem enotni, nevtralni in brez razlik.

Evrsko območje

Enotno nevtralno poročanje o inflaciji brez razlik v tonu.

Francija

Le Domovina in Forbes nevtralno o inflaciji, drugi molčijo.

Hrvaška

Viri le nevtralno in statistično primerjajo inflacijo.

Litva

Le statistična omemba inflacije v dveh virih, drugje molk.

Malta

Le statistična omemba inflacije, drugje ni poročanja.

Romunija

Le statistični viri jo nevtralno izpostavljajo zaradi inflacije.

Slovenija

Vsi viri enotno in nevtralno poročajo o inflaciji.

Statistični urad RS (Surs)

Vsi viri so nevtralni; razlik ni, le Domovina ga ne omenja.

source analyses

24ur

Banka Slovenije

Nevtralno: omenjena v povezavi z napovedjo gospodarske rasti

Bolgarija

Ni omenjeno

Estonija

Ni omenjeno

Eurostat

Nevtralno: omenjen kot vir, ki še ni objavil podatkov

Evropska centralna banka (ECB)

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: omenjena v kontekstu primerjalnega indeksa

Evrsko območje

Nevtralno: omenjeno v kontekstu pričakovanih podatkov Eurostata

Francija

Ni omenjeno

Hrvaška

Ni omenjeno

Litva

Ni omenjeno

Malta

Ni omenjeno

Romunija

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: država je le lokacijski okvir za statistične podatke

Statistični urad RS (Surs)

Nevtralno: naveden kot vir uradnih statističnih podatkov

Domovina

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Bolgarija

Nevtralno: Informativna omemba v okviru primerjave višine inflacije.

Estonija

Nevtralno: Informativna omemba v okviru primerjave višine inflacije.

Eurostat

Nevtralno: Naveden kot vir statističnih podatkov brez vrednotenja.

Evropska centralna banka (ECB)

Nevtralno: Omenjena v vlogi institucije, ki določa inflacijske cilje.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena le kot okvir za primerjavo indeksa cen.

Evrsko območje

Nevtralno: Omenjeno kot geografsko-ekonomsko območje opazovanja.

Francija

Nevtralno: Informativna omemba v okviru primerjave višine inflacije.

Hrvaška

Nevtralno: Informativna omemba v okviru primerjave višine inflacije.

Litva

Nevtralno: Informativna omemba v okviru primerjave višine inflacije.

Malta

Nevtralno: Informativna omemba v okviru primerjave višine inflacije.

Romunija

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu statističnih podatkov o inflaciji.

Statistični urad RS (Surs)

Ni omenjeno

Forbes Slovenija

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Bolgarija

Nevtralno: Omenjena v okviru statističnega poročila o inflaciji.

Estonija

Nevtralno: Omenjena v okviru statističnega poročila o inflaciji.

Eurostat

Nevtralno: Naveden kot vir evropskih statističnih podatkov.

Evropska centralna banka (ECB)

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu primerjave indeksov cen.

Evrsko območje

Nevtralno: Informativna navedba povprečne stopnje inflacije.

Francija

Nevtralno: Omenjena v okviru statističnega poročila o inflaciji.

Hrvaška

Nevtralno: Omenjena v okviru statističnega poročila o inflaciji.

Litva

Nevtralno: Omenjena v okviru statističnega poročila o inflaciji.

Malta

Nevtralno: Omenjena v okviru statističnega poročila o inflaciji.

Romunija

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu statističnih podatkov o inflaciji.

Statistični urad RS (Surs)

Nevtralno: Naveden kot vir uradnih podatkov o inflaciji.

RTV Slovenija

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Bolgarija

Ni omenjeno

Estonija

Ni omenjeno

Eurostat

Nevtralno: Omenjen kot vir, ki še ni objavil primerjalnih podatkov.

Evropska centralna banka (ECB)

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena le v kontekstu indeksa za primerjave znotraj EU.

Evrsko območje

Nevtralno: Omenjeno v kontekstu pričakovanih podatkov o inflaciji.

Francija

Ni omenjeno

Hrvaška

Ni omenjeno

Litva

Ni omenjeno

Malta

Ni omenjeno

Romunija

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Entiteta je predmet statističnega poročanja o inflaciji.

Statistični urad RS (Surs)

Nevtralno: Naveden kot vir uradnih podatkov brez vrednotenja.

STA

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Bolgarija

Ni omenjeno

Estonija

Ni omenjeno

Eurostat

Ni omenjeno

Evropska centralna banka (ECB)

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu primerjalnega indeksa cen.

Evrsko območje

Ni omenjeno

Francija

Ni omenjeno

Hrvaška

Ni omenjeno

Litva

Ni omenjeno

Malta

Ni omenjeno

Romunija

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu statističnih podatkov o inflaciji.

Statistični urad RS (Surs)

Nevtralno: Naveden kot vir uradnih statističnih podatkov.

Slovenia - Statistical Office

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Bolgarija

Ni omenjeno

Estonija

Ni omenjeno

Eurostat

Ni omenjeno

Evropska centralna banka (ECB)

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena kot primerjalni okvir za podatke o inflaciji.

Evrsko območje

Nevtralno: Omenjeno (kot EMU) v okviru primerjave stopenj inflacije.

Francija

Ni omenjeno

Hrvaška

Ni omenjeno

Litva

Ni omenjeno

Malta

Ni omenjeno

Romunija

Nevtralno: Omenjena zgolj kot država z najvišjo stopnjo inflacije.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v okviru statističnih podatkov o inflaciji.

Statistični urad RS (Surs)

Nevtralno: Vir uradnih statističnih podatkov brez meta-vrednotenja.

Večer

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Bolgarija

Ni omenjeno

Estonija

Ni omenjeno

Eurostat

Ni omenjeno

Evropska centralna banka (ECB)

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: omenjena le v kontekstu primerjalnega indeksa

Evrsko območje

Ni omenjeno

Francija

Ni omenjeno

Hrvaška

Ni omenjeno

Litva

Ni omenjeno

Malta

Ni omenjeno

Romunija

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: država je le lokacijski okvir za statistične podatke

Statistični urad RS (Surs)

Nevtralno: naveden le kot vir uradnih podatkov o inflaciji

ljnovice.si

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Bolgarija

Ni omenjeno

Estonija

Ni omenjeno

Eurostat

Ni omenjeno

Evropska centralna banka (ECB)

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: Informativna omemba primerjave inflacije v članicah EU.

Evrsko območje

Nevtralno: Informativna omemba stopnje inflacije v članicah EMU.

Francija

Ni omenjeno

Hrvaška

Ni omenjeno

Litva

Ni omenjeno

Malta

Ni omenjeno

Romunija

Nevtralno: Omenjena le kot država z najvišjo stopnjo inflacije.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena zgolj v kontekstu statističnih podatkov o inflaciji.

Statistični urad RS (Surs)

Nevtralno: Naveden kot vir statističnih podatkov brez vrednotenja.

Viri

articles

• article order

  2

  body

  Ljubljana, 30. junija (STA) - Cene življenjskih potrebščin so bile junija v medletni primerjavi višje za 3,6 odstotka, predvsem zaradi podražitev stanovanj, vode in energentov. Medletna inflacija je ostala na ravni majske. Po harmoniziranem indeksu, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila ...

  language

  slv

  published at

  2026-06-30T09:12:29

  source

  STA

  title

  Medletna inflacija tudi junija pri 3,6 odstotka (daljše)

  url

  https://www.sta.si/3572675/

• article order

  6

  body

  V primerjavi z majem je letna rast cen junija ostala nespremenjena, tj. 3,6-odstotna, je objavil Statistični urad RS (Surs). Junija lani je bila medletna inflacija 2,2-odstotna. Mesečna inflacija se je medtem junija letos glede na maj zvišala za 0,3 odstotne točke na 0,8 odstotka. K letni inflaciji so tudi junija največ, 1,2 odstotne točke, prispevale višje cene v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva (za 9,9 odstotka). Z 0,7 odstotne točke so sledile podražitve v skupini prevoz (za 4,7 odstotka), ki odražajo visoke cene naftnih derivatov. 0,5 odstotne točke so dodale podražitve v skupini rekreacija, šport in kultura (za 4,8 odstotka), po 0,3 odstotne točke pa so inflacijo zvišale višje cene v zdravstvu (za 5,1 odstotka) ter podražitve alkoholnih pijač in tobaka (za 4,9 odstotka). Cene življenjskih potrebščin so v prvih šestih mesecih letošnjega leta zrasle za 3,5 odstotka (v istem obdobju lani za 2,6 odstotka). Najbolj so se cene zvišale v skupini rekreacija, šport in kultura (za 12,3 odstotka), sledile so podražitve v skupinah prevoz (za pet odstotkov), alkoholne pijače in tobak (za 4,5 odstotka), stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva (za 3,9 odstotka) ter restavracije in nastanitvene storitve (za 3,7 odstotka). V skupini hrana in brezalkoholne pijače so se cene zvišale najmanj, in sicer za 0,3 odstotka. Na mesečno inflacijo so najbolj vplivale za 16,7 odstotka višje cene počitniških paketov, ki so k njej prispevale 0,7 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so jo zvišale še podražitve nastanitvenih storitev (za 4,1 odstotka), tobačnih izdelkov (za 2,2 odstotka) in preostale junijske podražitve. Po drugi strani so inflacijo po 0,1 odstotne točke ublažile nižje cene oblačil ter goriv in maziv za osebna prevozna sredstva, ki so se v povprečju pocenili za 1,4 odstotka oz. za 1,3 odstotka. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila junija 3,7-odstotna, potem ko je maja dosegla 3,8-odstotka, junija pred enim letom pa 2,5-odstotka. Mesečna rast cen je znašala 0,5 odstotka, potem ko je bila maja pri 0,3 odstotka. Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 4,6 odstotka, pri blagu pa za 3,2 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 5,1 odstotka, medtem ko so se cene trajnega in poltrajnega blaga znižale za 0,9 odstotka oz. 0,1 odstotka. Evropski statistični urad Eurostat sicer še ni objavil prve ocene za junijsko inflacijo v evrskem območju, tako da primerjave še niso mogoče. Glede na začetek leta so se cene do konca junija dvignile za 3,5 odstotka oz. za 3,3 odstotka po harmoniziranem indeksu. V prvih šestih mesecih skupaj je medtem medletna inflacija dosegla tri odstotke oz. 3,1 odstotka po indeksu, ki se uporablja za primerjave v EU-ju. V prvem četrtletju medletno višji javni primanjkljaj in nižji javni dolg Javnofinančni primanjkljaj v prvih treh mesecih letos je bil s 607 milijoni evrov oz. 3,5 odstotki BDP-ja nižji kot v zadnjem lanskem četrtletju, ko se je ustavil pri 704 milijonih evrov oz. 3,8 odstotka BDP-ja, so sporočili s Sursa. Podoben po obsegu je bil v drugem lanskem trimesečju, ko je znašal 599 milijonov evrov oz. 3,4 odstotka BDP-ja. Skoraj izravnane pa so bile javne finance v tretjem lanskem četrtletju. V celotnem letu 2025 se je tako primanjkljaj sektorja država ustavil pri skoraj 1,8 milijarde evrov oz. 2,5 odstotka BDP-ja. V sektorju država so statistiki v prvih treh letošnjih mesecih 21. četrtletje zapored zaznali rast skupnih prihodkov. Ti so dosegli nekaj več kot 8,30 milijarde evrov in bili medletno višji za 667 milijonov evrov ali 8,7 odstotka. Skupne prihodke so po pojasnilih statističnega urada tudi to četrtletje nominalno najbolj povečali socialni prispevki, ki so bili v medletni primerjavi višji za 377 milijonov evrov oz. 12,5 odstotka. Davčni prihodki so zrasli za 229 milijonov evrov oz. 6,6 odstotka. A rast odhodkov je presegla rast prihodkov. Skupni izdatki države so se tako v prvem letošnjem trimesečju ustavili pri 8,91 milijarde evrov in se v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem zvišali za 806 milijonov evrov ali 9,9 odstotka. Nominalno so se najbolj povečali izdatki za socialna nadomestila v denarju in naravi, in sicer za 256 milijonov evrov oz. za osem odstotkov. Sredstva za zaposlene, torej za plače v javnem sektorju, so bila višja za 198 milijonov evrov ali za 9,3 odstotka. Izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva so bili medletno višji za 185 milijonov evrov oz. za 22,4 odstotka, izdatki za obresti na dolg države pa za 15 milijonov evrov ali za 6,8 odstotka. Konsolidirani bruto javni dolg je ob koncu prvega četrtletja letos znašal nekaj več kot 46,31 milijarde evrov ali 64,8 odstotka BDP-ja. V primerjavi s stanjem leto dni prej je bil nižji za 906 milijonov evrov oz. 4,8 odstotne točke, gledano v deležu BDP-ja. Malenkost nižji, za devet milijonov evrov oz. 0,9 odstotne točke, je bil tudi glede na konec leta 2025. Znižal se je predvsem dolg na podlagi kratkoročnih posojil, so pojasnili statistiki. Dolg države na centralni ravni je znašal 45,33 milijarde evrov ali 63,4 odstotka BDP-ja, dolg lokalnih skupnosti je dosegel 1,31 milijarde evrov ali 1,8 odstotka BDP, skladi socialne varnosti pa so izkazali za 68 milijonov evrov ali 0,1 odstotka BDP-ja dolga.

  language

  slv

  published at

  2026-06-30T09:20:19

  source

  RTV Slovenija

  title

  Medletna inflacija tudi junija pri 3,6 odstotka

  url

  https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/medletna-inflacija-tudi-junija-pri-3-6-odstotka/786788

• article order

  0

  body

  Cene življenjskih potrebščin so bile junija v medletni primerjavi višje za 3,6 odstotka, predvsem zaradi podražitev stanovanj, vode in energentov. Medletna inflacija je ostala na ravni majske. Po harmoniziranem indeksu, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila medletna inflacija višja, namreč 3,7-odstotna, je objavil statistični urad. V primerjavi s prejšnjim mesecem letna rast cen ostaja nespremenjena - 3,6-odstotna. Junija lani je bila 2,2-odstotna. Mesečna inflacija se je medtem junija letos glede na maj zvišala za 0,3 odstotne točke na 0,8 odstotka. Preberi še Banka Slovenije znižala napoved gospodarske rasti za letos K letni inflaciji so tudi junija največ, 1,2 odstotne točke, prispevale višje cene v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva (za 9,9 odstotka). Z 0,7 odstotne točke so sledile podražitve v skupini prevoz (za 4,7 odstotka), ki odražajo visoke cene naftnih derivatov. 0,5 odstotne točke so dodale podražitve v skupini rekreacija, šport in kultura (za 4,8 odstotka), po 0,3 odstotne točke pa so inflacijo zvišale višje cene v zdravstvu (za 5,1 odstotka) ter podražitve alkoholnih pijač in tobaka (za 4,9 odstotka). Cene življenjskih potrebščin so v prvih šestih mesecih letošnjega leta zrasle za 3,5 odstotka (v istem obdobju lani za 2,6 odstotka). Najbolj so se cene zvišale v skupini rekreacija, šport in kultura (za 12,3 odstotka), sledile so podražitve v skupinah prevoz (za pet odstotkov), alkoholne pijače in tobak (za 4,5 odstotka), stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva (za 3,9 odstotka) ter restavracije in nastanitvene storitve (za 3,7 odstotka). V skupini hrana in brezalkoholne pijače so se cene zvišale najmanj, in sicer za 0,3 odstotka. Na mesečno inflacijo so najbolj vplivale za 16,7 odstotka višje cene počitniških paketov, ki so k njej prispevale 0,7 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so jo zvišale še podražitve nastanitvenih storitev (za 4,1 odstotka), tobačnih izdelkov (za 2,2 odstotka) in preostale junijske podražitve. Po drugi strani so inflacijo po 0,1 odstotne točke ublažile nižje cene oblačil ter goriv in maziv za osebna prevozna sredstva, ki so se v povprečju pocenili za 1,4 odstotka oziroma za 1,3 odstotka. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila junija 3,7-odstotna, potem ko je maja dosegla 3,8-odstotka, junija pred enim letom pa 2,5-odstotka. Mesečna rast cen je znašala 0,5 odstotka, potem ko je bila maja pri 0,3 odstotka. Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 4,6 odstotka, pri blagu pa za 3,2 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 5,1 odstotka, medtem ko so se cene trajnega in poltrajnega blaga znižale za 0,9 odstotka oz. 0,1 odstotka. Evropski statistični urad Eurostat sicer še ni objavil prve ocene za junijsko inflacijo v evrskem območju, tako da primerjave še niso mogoče. Glede na začetek leta so se cene do konca junija dvignile za 3,5 odstotka oziroma za 3,3 odstotka po harmoniziranem indeksu. V prvih šestih mesecih skupaj je medtem medletna inflacija dosegla tri odstotke oziroma 3,1 odstotka po indeksu, ki se uporablja za primerjave v EU.

  language

  slv

  published at

  2026-06-30T10:56:45

  source

  24ur

  title

  Medletna inflacija tudi junija pri 3,6 odstotka

  url

  https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/medletna-inflacija-tudi-junija-pri-36-odstotka.html

• article order

  1

  body

  Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Medletna inflacija je ostala na ravni majske. Po harmoniziranem indeksu, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila medletna inflacija junija 3,7-odstotna, je danes objavil statistični urad. V primerjavi s prejšnjim mesecem letna rast cen tako ostaja nespremenjena, tj. 3,6-odstotna. Junija lani je bila 2,2-odstotna. Mesečna inflacija se je medtem junija letos glede na maj zvišala za 0,3 odstotne točke na 0,8 odstotka. K letni inflaciji so največ, 1,2 odstotne točke, prispevale višje cene v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva (za 9,9 odstotka). Z 0,7 odstotne točke so sledile podražitve v skupini prevoz (za 4,7 odstotka), 0,5 odstotne točke so dodale podražitve v skupini rekreacija, šport in kultura (za 4,8 odstotka), po 0,3 odstotne točke pa so inflacijo zvišale višje cene v zdravstvu (za 5,1 odstotka) ter podražitve alkoholnih pijač in tobaka (za 4,9 odstotka). Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila junija 3,7-odstotna, potem ko je maja dosegla 3,8-odstotka, junija pred enim letom pa 2,5-odstotka. Mesečna rast cen je znašala 0,5 odstotka, potem ko je bila maja pri 0,3 odstotka.

  language

  slv

  published at

  2026-06-30T09:03:00

  source

  Večer

  title

  Medletna inflacija tudi junija pri 3,6 odstotka

  url

  https://vecer.com/slovenija/medletna-inflacija-tudi-junija-pri-36-odstotka-10419667

• article order

  7

  body

  Inflacija v evrskem območju se je junija znova znižala pod mejo treh odstotkov. Po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat je letna rast cen dosegla 2,8 odstotka, kar je za 0,4 odstotne točke manj kot maja. Kljub izboljšanju inflacija še vedno ostaja nad srednjeročnim dvoodstotnim ciljem Evropske centralne banke (ECB), hkrati pa je razlika med evropskim povprečjem in Slovenijo še vedno precejšnja. Inflacija v evrskem območju se je junija znova znižala pod mejo treh odstotkov. V Sloveniji je bila junijska inflacija po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin (HICŽP), ki omogoča primerjavo med državami Evropske unije, 3,7-odstotna. To pomeni, da so se cene pri nas zvišale precej hitreje kot v povprečju držav z evrom. V Sloveniji so se cene zvišale precej hitreje kot v povprečju držav z evrom. Največji vpliv še vedno energija Po podatkih Eurostata je bila tudi junija največji dejavnik inflacije energija, čeprav se je rast cen na tem področju nekoliko umirila. Letna rast cen energije je znašala 8,7 odstotka, potem ko je maja dosegla 10,8 odstotka. Drugi največji prispevek k inflaciji predstavljajo storitve, kjer so se cene zvišale za 3,2 odstotka. Tudi pri storitvah je opaziti umirjanje, saj je bila majska rast še 3,5-odstotna. Nižjo rast cen beležijo tudi živila, alkohol in tobak, kjer je inflacija znašala 1,6 odstotka, medtem ko je bila maja 1,9-odstotna. Cene neenergetskega industrijskega blaga so ostale skoraj nespremenjene in so se na letni ravni zvišale za 0,9 odstotka. Podatki kažejo, da se cenovni pritiski v večini ključnih skupin postopoma zmanjšujejo, vendar inflacija še ni dosegla ravni, ki bi jo ECB štela za dolgoročno stabilno. Inflacija še ni dosegla ravni, ki bi jo ECB štela za dolgoročno stabilno. Slovenija še vedno precej nad povprečjem Čeprav se inflacija znižuje tudi v Sloveniji, ostaja občutno višja od povprečja evrskega območja. Junijska 3,7-odstotna rast cen pomeni skoraj odstotno točko višjo inflacijo od evropskega povprečja. Višja inflacija pomeni hitrejše draženje življenjskih stroškov za gospodinjstva, hkrati pa zmanjšuje kupno moč prebivalstva. Razlika med slovensko in povprečno evrsko inflacijo ostaja ena pomembnejših značilnosti letošnjega gibanja cen. Inflacija se znižuje tudi v Sloveniji, vendar ostaja občutno višja od povprečja evrskega območja. Med državami velike razlike Primerjava držav evrskega območja kaže precejšnje razlike. Najvišjo inflacijo je junija beležila Litva, kjer so bile cene za 5,5 odstotka višje kot pred letom dni. Tik za njo je bila Bolgarija, najnovejša članica evrskega območja, kjer je letna inflacija znašala 5,3 odstotka. Na Hrvaškem se je rast cen opazneje umirila. Junijska inflacija je znašala 4,2 odstotka, kar je 0,7 odstotne točke manj kot maja. Na drugi strani lestvice ostaja Malta, ki je bila edina država z inflacijo pod dvema odstotkoma. Letna rast cen je tam znašala 1,9 odstotka. Natančno dvoodstotno inflacijo sta junija zabeležili Francija in Estonija. Podatek za Nizozemsko ob objavi prve ocene še ni bil na voljo. Kaj pomenijo novi podatki? Junijski podatki potrjujejo nadaljevanje postopnega umirjanja inflacije v evrskem območju. To je pomemben signal za Evropsko centralno banko, ki si prizadeva inflacijo vrniti na dvoodstotni cilj, ne da bi pri tem preveč zavrla gospodarsko aktivnost. Kljub spodbudnemu trendu ostajajo cenovni pritiski predvsem pri energiji in storitvah še vedno razmeroma visoki. Slovenija pa medtem ostaja med državami z nadpovprečno inflacijo, kar pomeni, da se bodo gospodinjstva tudi v prihodnjih mesecih verjetno še naprej soočala z razmeroma hitrim naraščanjem življenjskih stroškov. Junijski podatki potrjujejo nadaljevanje postopnega umirjanja inflacije v evrskem območju.

  language

  slv

  published at

  2026-07-02T06:40:27

  source

  Domovina

  title

  Evrska inflacija se umirja, Slovenija ostaja nad evropskim povprečjem

  url

  https://www.domovina.je/evrska-inflacija-se-umirja-slovenija-ostaja-nad-evropskim-povprecjem

• article order

  8

  body

  V evrskem območju se je junija najbolj podražila energija. Letna rast cen življenjskih potrebščin v evrskem območju je junija upočasnila na 2,8 odstotka, potem ko je bila maja pri 3,2 odstotka, kaže prva ocena evropskega statističnega urada Eurostat. Podatke o junijski inflaciji v Sloveniji je včeraj objavil tudi slovenski statistični urad Surs. Letna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki omogoča evropsko primerjavo, je bila junija pri nas 3,7-odstotna, kar je občutno več od povprečja evrskega območja. Po prvih podatkih se je junija v evrskem območju najbolj podražila energija, medletno za 8,7 odstotka. Sledijo ji storitve, ki so se podražile za 3,2 odstotka, ter hrana, alkohol in tobak z 1,6-odstotno podražitvijo. Cene neenergetskega industrijskega blaga so se v primerjavi z lanskim junijem zvišale za 0,9 odstotka. Osnovna inflacija, pri kateri niso upoštevane cene energije, hrane, alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov, je junija znašala 2,4 odstotka. Države, v katerih je Eurostat junija zabeležil najvišjo stopnjo inflacije, so Litva s 5,5-odstotno inflacijo, Bolgarija s 5,3-odstotno inflacijo in Hrvaška s 4,2-odstotno inflacijo. Najnižjo inflacijo je medtem imela Malta, kjer je bila 1,9-odstotna. Sledili sta Estonija in Francija, obe z dvoodstotno inflacijo, še izhaja iz podatkov Eurostata.

  language

  slv

  published at

  2026-07-01T22:03:40

  source

  Forbes Slovenija

  title

  Evrska inflacija junija še povečala razkorak s slovensko

  url

  https://forbes.n1info.si/novice/evrska-inflacija-junija-se-povecala-razkorak-s-slovensko/

• article order

  5

  body

  Slovenija, 20. junij 2026 - Inflacija na letni ravni 3,6 %, na mesečni pa za 0,8 %.K letni inflaciji v Sloveniji po podatkih Statističnega urada so največ prispevale podražitve iz skupine stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva, k mesečni pa višje cene počitniških paketov. V prvi polovici leta je skupna rast cen življenjskih potrebščin znašala 3,5 %. Letna rast cen ostaja nespremenjena V primerjavi s prejšnjim mesecem letna rast cen ostaja nespremenjena, tj. 3,6-odstotna (v istem mesecu lani je bila 2,2-odstotna). Storitve so se v enem letu podražile v povprečju za 5,0 % in blago za 2,9 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 4,6 %, medtem ko so se cene trajnega in poltrajnega blaga znižale za 0,8 % oz. 0,2 %. K letni inflaciji so največ, 1,2 odstotne točke, prispevale višje cene v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva (za 9,9 %). Z 0,7 odstotne točke so sledile podražitve v skupini prevoz (za 4,7 %), 0,5 odstotne točke so dodale podražitve v skupini rekreacija, šport in kultura (za 4,8 %), po 0,3 odstotne točke pa so inflacijo zvišale višje cene v zdravstvu (za 5,1 %) ter podražitve alkoholnih pijač in tobaka (za 4,9 %). V prvi polovici leta dvig cen v vseh glavnih skupinah Cene življenjskih potrebščin so v prvih šestih mesecih letošnjega leta zrasle za 3,5 % (v istem obdobju lani za 2,6 %). Najbolj so se cene zvišale v skupini rekreacija, šport in kultura (za 12,3 %), sledile so podražitve v skupinah prevoz (za 5,0 %), alkoholne pijače in tobak (za 4,5 %), stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva (za 3,9 %) ter restavracije in nastanitvene storitve (za 3,7 %). V skupini hrana in brezalkoholne pijače so se cene zvišale najmanj, in sicer za 0,3 %. Na mesečni ravni cene v povprečju višje za 0,8 odstotka V primerjavi s prejšnjim mesecem so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 0,8 %. Na mesečno inflacijo so najbolj vplivale za 16,7 % višje cene počitniških paketov, ki so k njej prispevale 0,7 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so jo zvišale še podražitve nastanitvenih storitev (za 4,1 %), tobačnih izdelkov (za 2,2 %) in preostale junijske podražitve. Po drugi strani so inflacijo po 0,1 odstotne točke ublažile nižje cene oblačil ter goriv in maziv za osebna prevozna sredstva, ki so se v povprečju pocenili za 1,4 % oz. za 1,3 %. Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila junija 3,7-odstotna (pred enim letom 2,5-odstotna). Mesečna rast cen je znašala 0,5 %. Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 4,6 %, pri blagu pa za 3,2 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 5,1 %, medtem ko so se cene trajnega in poltrajnega blaga znižale za 0,9 % oz. 0,1 %. Podatki o inflaciji za vse članice EU so na voljo za maj 2026 in dostopni na tej povezavi. Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila maja v članicah EMU 3,2-odstotna (mesec prej 3,0-odstotna) in v članicah EU 3,3-odstotna (mesec prej 3,2-odstotna). Najnižja je bila na Švedskem (1,1-odstotna), najvišja pa v Romuniji (9,7-odstotna); v Sloveniji je znašala 3,8 %./LN/Vir za objavo SURS/ Gibanje cen življenjskih potrebščin, Slovenija Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin v stopnjah rasti, Slovenija

  language

  slv

  published at

  2026-06-30T10:50:09

  source

  ljnovice.si

  title

  Inflacija na letni ravni 3,6 %, na mesečni pa 0,8 %

  url

  https://ljnovice.si/2026/06/30/inflacija-na-letni-ravni-36-na-mesecni-pa-za-08/

• article order

  4

  body

  Letna rast cen ostaja nespremenjena V primerjavi s prejšnjim mesecem letna rast cen ostaja nespremenjena, tj. 3,6-odstotna (v istem mesecu lani je bila 2,2-odstotna). Storitve so se v enem letu podražile v povprečju za 5,0 % in blago za 2,9 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 4,6 %, medtem ko so se cene trajnega in poltrajnega blaga znižale za 0,8 % oz. 0,2 %. K letni inflaciji so največ, 1,2 odstotne točke, prispevale višje cene v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva (za 9,9 %). Z 0,7 odstotne točke so sledile podražitve v skupini prevoz (za 4,7 %), 0,5 odstotne točke so dodale podražitve v skupini rekreacija, šport in kultura (za 4,8 %), po 0,3 odstotne točke pa so inflacijo zvišale višje cene v zdravstvu (za 5,1 %) ter podražitve alkoholnih pijač in tobaka (za 4,9 %). V prvi polovici leta dvig cen v vseh glavnih skupinah Cene življenjskih potrebščin so v prvih šestih mesecih letošnjega leta zrasle za 3,5 % (v istem obdobju lani za 2,6 %). Najbolj so se cene zvišale v skupini rekreacija, šport in kultura (za 12,3 %), sledile so podražitve v skupinah prevoz (za 5,0 %), alkoholne pijače in tobak (za 4,5 %), stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva (za 3,9 %) ter restavracije in nastanitvene storitve (za 3,7 %). V skupini hrana in brezalkoholne pijače so se cene zvišale najmanj, in sicer za 0,3 %. Na mesečni ravni cene v povprečju višje za 0,8 odstotka V primerjavi s prejšnjim mesecem so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 0,8 %. Na mesečno inflacijo so najbolj vplivale za 16,7 % višje cene počitniških paketov, ki so k njej prispevale 0,7 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so jo zvišale še podražitve nastanitvenih storitev (za 4,1 %), tobačnih izdelkov (za 2,2 %) in preostale junijske podražitve. Po drugi strani so inflacijo po 0,1 odstotne točke ublažile nižje cene oblačil ter goriv in maziv za osebna prevozna sredstva, ki so se v povprečju pocenili za 1,4 % oz. za 1,3 %. Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila junija 3,7-odstotna (pred enim letom 2,5-odstotna). Mesečna rast cen je znašala 0,5 %. Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 4,6 %, pri blagu pa za 3,2 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 5,1 %, medtem ko so se cene trajnega in poltrajnega blaga znižale za 0,9 % oz. 0,1 %. Podatki o inflaciji za vse članice EU so na voljo za maj 2026 in dostopni na tej povezavi. Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila maja v članicah EMU 3,2-odstotna (mesec prej 3,0-odstotna) in v članicah EU 3,3-odstotna (mesec prej 3,2-odstotna). Najnižja je bila na Švedskem (1,1-odstotna), najvišja pa v Romuniji (9,7-odstotna); v Sloveniji je znašala 3,8 %. Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

  language

  slv

  published at

  2026-06-30T09:04:02

  source

  Slovenia - Statistical Office

  title

  Cene življenjskih potrebščin na letni ravni višje za 3,6 %, na mesečni pa za 0,8 %

  url

  https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/14450

source scope

analyzed source count

8

omitted articles

omitted source count

0

total source count

8