Zavod za zaposlovanje junija zabeležil najnižjo brezposelnost po letu 1990 2.7.2026

Zavod za zaposlovanje junija zabeležil najnižjo brezposelnost po letu 1990
Analiziranih 6 virov Slovenščina

Junija 2026 se je v Sloveniji nadaljeval trend upadanja brezposelnosti, pri čemer je število registriranih brezposelnih oseb padlo na 42.245, kar predstavlja najnižjo raven v zadnjih 36 letih. Kljub splošnemu upadu števila brezposelnih za 1,9 % na mesečni ravni, pa podatki Zavoda RS za zaposlovanje razkrivajo določene strukturne izzive, saj se je število novoprijavljenih oseb medletno povečalo za 7 %, predvsem na račun presežnih delavcev in stečajev. Trg dela ostaja v znamenju pomanjkanja kadra, saj so delodajalci junija sporočili več kot 15.000 prostih delovnih mest, kar je skoraj desetina več kot leto prej. Največ povpraševanja je bilo v sektorjih izobraževanja, predelovalnih dejavnosti in gradbeništva. Hkrati Urad za makroekonomske analize in razvoj opozarja na ohlajanje gospodarske aktivnosti, ki otežuje zaposlovanje ranljivih skupin, vključno z mladimi in osebami z nižjo izobrazbo.

Analiza trditev

TrditevKljučne razlikeSTARTV Slovenija24urDeloljnovice.siprimorske.si
Največ prostih delovnih mest je bilo na voljo v šolstvu, predelovalnih dejavnostih, zdravstvu in gradbeništvu.Večina potrjuje, Delo posplošuje, lokalni viri molčijo.Ni omenjenoDa: Navedene dejavnosti se ujemajo s tistimi v besedilu.Da: Članek navaja ta področja kot tista z največ prostimi mesti.Delno: Omenjeni so industrija, gradbeništvo, učitelji in vzgojitelji.Ni omenjenoDa: Članek navaja te dejavnosti kot tiste z največ prostimi mesti.
Pomanjkanje kadra ostaja ključna značilnost slovenskega trga dela kljub ohlajanju gospodarstva.Delo trditev potrjuje, ostali le delno prek prostih mest.Ni omenjenoDelno: Veliko število prostih delovnih mest nakazuje na pomanjkanje.Delno: Veliko število prostih mest nakazuje na potrebo po kadru.Da: Trg dela je še vedno v znamenju pomanjkanja kadra.Ni omenjenoDelno: Članek omenja visoko število prostih delovnih mest.
Število registriranih brezposelnih oseb v Sloveniji je junija doseglo najnižjo raven po letu 1990.Večina potrjuje rekord, ljnovice.si trditev povsem prezrejo.Da: Članek navaja najnižjo raven po letu 1990.Da: Naslov in uvod potrjujeta najnižjo raven po letu 1990.Da: Članek navaja, da je število doseglo najnižjo raven po letu 1990.Da: Članek navaja najnižje število brezposelnih po letu 1990.Ni omenjenoDa: Članek v uvodu in naslovu potrjuje to zgodovinsko nizko raven.
Konec junija je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 42.245 oseb.Večina potrjuje točno številko, RTV Slovenija je ne omenja.Da: Navedena je natančna številka 42.245 oseb.Ni omenjenoDa: Besedilo potrjuje točno to število prijavljenih oseb.Da: Navedena je točna številka 42.245 ob koncu junija.Da: Članek navaja točno to število za konec junija.Da: Besedilo navaja točno to številko za konec meseca junija.
Brezposelnost se je junija na mesečni ravni zmanjšala za 1,9 odstotka, na letni pa za 0,4 odstotka.Večina virov potrjuje podatke, RTV Slovenija jih ne omenja.Da: Navedena sta oba odstotka upada.Ni omenjenoDa: Podatki v članku se ujemajo z navedenimi odstotki upada.Da: Podatki o 1,9 % mesečnem in 0,4 % letnem upadu so potrjeni.Da: Podatki se ujemajo z navedbami v besedilu.Da: Podatki se ujemajo z navedbami v prvem odstavku članka.
Junija se je na Zavod RS za zaposlovanje na novo prijavilo 4.039 oseb.Večina virov podatek potrjuje, STA ga sploh ne omenja.Ni omenjenoDa: Članek navaja točno to število novoprijavljenih oseb.Da: Članek navaja točno 4.039 novoprijavljenih oseb.Da: Članek potrjuje 4.039 novih prijav v juniju.Da: Besedilo potrjuje to število novih prijav.Da: Članek navaja točno to število novoprijavljenih oseb v juniju.
V prvem polletju se je zaposlilo 3,0 odstotka manj oseb kot v enakem obdobju lani.Večina potrjuje podatek, STA pa ga sploh ne omenja.Ni omenjenoDa: Besedilo navaja 3 % manj zaposlitev v primerljivem obdobju.Da: Članek navaja 3 % manj zaposlitev v prvih šestih mesecih.Da: Navedeno je tri odstotke manj zaposlitev v prvem polletju.Da: Članek navaja 3,0 % manj zaposlitev v prvem polletju.Da: Članek navaja 3 % upad zaposlitev v prvih šestih mesecih.
Število novoprijavljenih brezposelnih zaradi stečajev se je junija povečalo za 75 odstotkov glede na maj.RTV, 24ur in Primorske potrjujejo; STA, Delo in LJ novice molčijo.Ni omenjenoDa: Besedilo izrecno navaja 75-odstotno povečanje glede na maj.Da: Besedilo izrecno omenja 75-odstotno povečanje glede na maj.Ni omenjenoNi omenjenoDa: Članek izrecno navaja 75-odstotno povečanje v primerjavi z majem.
Delodajalci so junija sporočili 15.244 prostih delovnih mest, kar je 17,1 odstotka več kot maja.Polovica virov podatke potrjuje, ostali jih sploh ne omenjajo.Ni omenjenoDa: Podatki se ujemajo z navedbami v zadnjem delu članka.Da: Številka in odstotek rasti se ujemata z navedbami v članku.Ni omenjenoNi omenjenoDa: Številka in odstotek rasti se ujemata z navedbami v članku.
Brezposelnost se je junija zmanjšala v vseh območnih službah zavoda, najbolj v Kopru.Polovica virov potrjuje upad s podatki, ostali molčijo.Ni omenjenoDa: Članek potrjuje upad v vseh službah, največji v Kopru (-5,1 %).Da: Navedeno je zmanjšanje v vseh službah, v Kopru za 5,1 %.Ni omenjenoNi omenjenoDa: Članek potrjuje upad v vseh službah, Koper izpostavlja s -5,1 %.
Zaposlovanje ranljivih skupin se je umirilo zaradi zahtevnih razmer v delu gospodarstva.Le Delo potrjuje povezavo, ostali viri trditve ne omenjajo.Ni omenjenoNi omenjenoNi omenjenoDa: Članek neposredno povezuje umiritev z zahtevnimi razmerami.Ni omenjenoNi omenjeno
Vključenost prebivalcev Slovenije v starostni skupini od 30 do 54 let na trg dela je najvišja v EU.Le Delo potrjuje podatek, ostali viri ga povsem prezrejo.Ni omenjenoNi omenjenoNi omenjenoDa: Umar ugotavlja, da je vključenost te skupine najvišja v EU.Ni omenjenoNi omenjeno
Mladi med 20. in 29. letom ostajajo posebej ranljiva skupina na trgu dela ob gospodarskem ohlajanju.Le Delo izpostavlja ranljivost mladih, ostali molčijo.Ni omenjenoNi omenjenoNi omenjenoDa: Članek izpostavlja to starostno skupino kot posebej ranljivo.Ni omenjenoNi omenjeno

claims

  • Največ prostih delovnih mest je bilo na voljo v šolstvu, predelovalnih dejavnostih, zdravstvu in gradbeništvu.
  • Pomanjkanje kadra ostaja ključna značilnost slovenskega trga dela kljub ohlajanju gospodarstva.
  • Število registriranih brezposelnih oseb v Sloveniji je junija doseglo najnižjo raven po letu 1990.
  • Konec junija je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 42.245 oseb.
  • Brezposelnost se je junija na mesečni ravni zmanjšala za 1,9 odstotka, na letni pa za 0,4 odstotka.
  • Junija se je na Zavod RS za zaposlovanje na novo prijavilo 4.039 oseb.
  • V prvem polletju se je zaposlilo 3,0 odstotka manj oseb kot v enakem obdobju lani.
  • Število novoprijavljenih brezposelnih zaradi stečajev se je junija povečalo za 75 odstotkov glede na maj.
  • Delodajalci so junija sporočili 15.244 prostih delovnih mest, kar je 17,1 odstotka več kot maja.
  • Brezposelnost se je junija zmanjšala v vseh območnih službah zavoda, najbolj v Kopru.
  • Zaposlovanje ranljivih skupin se je umirilo zaradi zahtevnih razmer v delu gospodarstva.
  • Vključenost prebivalcev Slovenije v starostni skupini od 30 do 54 let na trg dela je najvišja v EU.
  • Mladi med 20. in 29. letom ostajajo posebej ranljiva skupina na trgu dela ob gospodarskem ohlajanju.

key differences

Brezposelnost se je junija na mesečni ravni zmanjšala za 1,9 odstotka, na letni pa za 0,4 odstotka.
Večina virov potrjuje podatke, RTV Slovenija jih ne omenja.
Brezposelnost se je junija zmanjšala v vseh območnih službah zavoda, najbolj v Kopru.
Polovica virov potrjuje upad s podatki, ostali molčijo.
Delodajalci so junija sporočili 15.244 prostih delovnih mest, kar je 17,1 odstotka več kot maja.
Polovica virov podatke potrjuje, ostali jih sploh ne omenjajo.
Junija se je na Zavod RS za zaposlovanje na novo prijavilo 4.039 oseb.
Večina virov podatek potrjuje, STA ga sploh ne omenja.
Konec junija je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 42.245 oseb.
Večina potrjuje točno številko, RTV Slovenija je ne omenja.
Mladi med 20. in 29. letom ostajajo posebej ranljiva skupina na trgu dela ob gospodarskem ohlajanju.
Le Delo izpostavlja ranljivost mladih, ostali molčijo.
Največ prostih delovnih mest je bilo na voljo v šolstvu, predelovalnih dejavnostih, zdravstvu in gradbeništvu.
Večina potrjuje, Delo posplošuje, lokalni viri molčijo.
Pomanjkanje kadra ostaja ključna značilnost slovenskega trga dela kljub ohlajanju gospodarstva.
Delo trditev potrjuje, ostali le delno prek prostih mest.
V prvem polletju se je zaposlilo 3,0 odstotka manj oseb kot v enakem obdobju lani.
Večina potrjuje podatek, STA pa ga sploh ne omenja.
Vključenost prebivalcev Slovenije v starostni skupini od 30 do 54 let na trg dela je najvišja v EU.
Le Delo potrjuje podatek, ostali viri ga povsem prezrejo.
Zaposlovanje ranljivih skupin se je umirilo zaradi zahtevnih razmer v delu gospodarstva.
Le Delo potrjuje povezavo, ostali viri trditve ne omenjajo.
Število novoprijavljenih brezposelnih zaradi stečajev se je junija povečalo za 75 odstotkov glede na maj.
RTV, 24ur in Primorske potrjujejo; STA, Delo in LJ novice molčijo.
Število registriranih brezposelnih oseb v Sloveniji je junija doseglo najnižjo raven po letu 1990.
Večina potrjuje rekord, ljnovice.si trditev povsem prezrejo.

source analyses

24ur
Brezposelnost se je junija na mesečni ravni zmanjšala za 1,9 odstotka, na letni pa za 0,4 odstotka.
Da: Podatki v članku se ujemajo z navedenimi odstotki upada.
Brezposelnost se je junija zmanjšala v vseh območnih službah zavoda, najbolj v Kopru.
Da: Navedeno je zmanjšanje v vseh službah, v Kopru za 5,1 %.
Delodajalci so junija sporočili 15.244 prostih delovnih mest, kar je 17,1 odstotka več kot maja.
Da: Številka in odstotek rasti se ujemata z navedbami v članku.
Junija se je na Zavod RS za zaposlovanje na novo prijavilo 4.039 oseb.
Da: Članek navaja točno 4.039 novoprijavljenih oseb.
Konec junija je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 42.245 oseb.
Da: Besedilo potrjuje točno to število prijavljenih oseb.
Mladi med 20. in 29. letom ostajajo posebej ranljiva skupina na trgu dela ob gospodarskem ohlajanju.
Ni omenjeno
Največ prostih delovnih mest je bilo na voljo v šolstvu, predelovalnih dejavnostih, zdravstvu in gradbeništvu.
Da: Članek navaja ta področja kot tista z največ prostimi mesti.
Pomanjkanje kadra ostaja ključna značilnost slovenskega trga dela kljub ohlajanju gospodarstva.
Delno: Veliko število prostih mest nakazuje na potrebo po kadru.
V prvem polletju se je zaposlilo 3,0 odstotka manj oseb kot v enakem obdobju lani.
Da: Članek navaja 3 % manj zaposlitev v prvih šestih mesecih.
Vključenost prebivalcev Slovenije v starostni skupini od 30 do 54 let na trg dela je najvišja v EU.
Ni omenjeno
Zaposlovanje ranljivih skupin se je umirilo zaradi zahtevnih razmer v delu gospodarstva.
Ni omenjeno
Število novoprijavljenih brezposelnih zaradi stečajev se je junija povečalo za 75 odstotkov glede na maj.
Da: Besedilo izrecno omenja 75-odstotno povečanje glede na maj.
Število registriranih brezposelnih oseb v Sloveniji je junija doseglo najnižjo raven po letu 1990.
Da: Članek navaja, da je število doseglo najnižjo raven po letu 1990.
Delo
Brezposelnost se je junija na mesečni ravni zmanjšala za 1,9 odstotka, na letni pa za 0,4 odstotka.
Da: Podatki o 1,9 % mesečnem in 0,4 % letnem upadu so potrjeni.
Brezposelnost se je junija zmanjšala v vseh območnih službah zavoda, najbolj v Kopru.
Ni omenjeno
Delodajalci so junija sporočili 15.244 prostih delovnih mest, kar je 17,1 odstotka več kot maja.
Ni omenjeno
Junija se je na Zavod RS za zaposlovanje na novo prijavilo 4.039 oseb.
Da: Članek potrjuje 4.039 novih prijav v juniju.
Konec junija je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 42.245 oseb.
Da: Navedena je točna številka 42.245 ob koncu junija.
Mladi med 20. in 29. letom ostajajo posebej ranljiva skupina na trgu dela ob gospodarskem ohlajanju.
Da: Članek izpostavlja to starostno skupino kot posebej ranljivo.
Največ prostih delovnih mest je bilo na voljo v šolstvu, predelovalnih dejavnostih, zdravstvu in gradbeništvu.
Delno: Omenjeni so industrija, gradbeništvo, učitelji in vzgojitelji.
Pomanjkanje kadra ostaja ključna značilnost slovenskega trga dela kljub ohlajanju gospodarstva.
Da: Trg dela je še vedno v znamenju pomanjkanja kadra.
V prvem polletju se je zaposlilo 3,0 odstotka manj oseb kot v enakem obdobju lani.
Da: Navedeno je tri odstotke manj zaposlitev v prvem polletju.
Vključenost prebivalcev Slovenije v starostni skupini od 30 do 54 let na trg dela je najvišja v EU.
Da: Umar ugotavlja, da je vključenost te skupine najvišja v EU.
Zaposlovanje ranljivih skupin se je umirilo zaradi zahtevnih razmer v delu gospodarstva.
Da: Članek neposredno povezuje umiritev z zahtevnimi razmerami.
Število novoprijavljenih brezposelnih zaradi stečajev se je junija povečalo za 75 odstotkov glede na maj.
Ni omenjeno
Število registriranih brezposelnih oseb v Sloveniji je junija doseglo najnižjo raven po letu 1990.
Da: Članek navaja najnižje število brezposelnih po letu 1990.
RTV Slovenija
Brezposelnost se je junija na mesečni ravni zmanjšala za 1,9 odstotka, na letni pa za 0,4 odstotka.
Ni omenjeno
Brezposelnost se je junija zmanjšala v vseh območnih službah zavoda, najbolj v Kopru.
Da: Članek potrjuje upad v vseh službah, največji v Kopru (-5,1 %).
Delodajalci so junija sporočili 15.244 prostih delovnih mest, kar je 17,1 odstotka več kot maja.
Da: Podatki se ujemajo z navedbami v zadnjem delu članka.
Junija se je na Zavod RS za zaposlovanje na novo prijavilo 4.039 oseb.
Da: Članek navaja točno to število novoprijavljenih oseb.
Konec junija je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 42.245 oseb.
Ni omenjeno
Mladi med 20. in 29. letom ostajajo posebej ranljiva skupina na trgu dela ob gospodarskem ohlajanju.
Ni omenjeno
Največ prostih delovnih mest je bilo na voljo v šolstvu, predelovalnih dejavnostih, zdravstvu in gradbeništvu.
Da: Navedene dejavnosti se ujemajo s tistimi v besedilu.
Pomanjkanje kadra ostaja ključna značilnost slovenskega trga dela kljub ohlajanju gospodarstva.
Delno: Veliko število prostih delovnih mest nakazuje na pomanjkanje.
V prvem polletju se je zaposlilo 3,0 odstotka manj oseb kot v enakem obdobju lani.
Da: Besedilo navaja 3 % manj zaposlitev v primerljivem obdobju.
Vključenost prebivalcev Slovenije v starostni skupini od 30 do 54 let na trg dela je najvišja v EU.
Ni omenjeno
Zaposlovanje ranljivih skupin se je umirilo zaradi zahtevnih razmer v delu gospodarstva.
Ni omenjeno
Število novoprijavljenih brezposelnih zaradi stečajev se je junija povečalo za 75 odstotkov glede na maj.
Da: Besedilo izrecno navaja 75-odstotno povečanje glede na maj.
Število registriranih brezposelnih oseb v Sloveniji je junija doseglo najnižjo raven po letu 1990.
Da: Naslov in uvod potrjujeta najnižjo raven po letu 1990.
STA
Brezposelnost se je junija na mesečni ravni zmanjšala za 1,9 odstotka, na letni pa za 0,4 odstotka.
Da: Navedena sta oba odstotka upada.
Brezposelnost se je junija zmanjšala v vseh območnih službah zavoda, najbolj v Kopru.
Ni omenjeno
Delodajalci so junija sporočili 15.244 prostih delovnih mest, kar je 17,1 odstotka več kot maja.
Ni omenjeno
Junija se je na Zavod RS za zaposlovanje na novo prijavilo 4.039 oseb.
Ni omenjeno
Konec junija je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 42.245 oseb.
Da: Navedena je natančna številka 42.245 oseb.
Mladi med 20. in 29. letom ostajajo posebej ranljiva skupina na trgu dela ob gospodarskem ohlajanju.
Ni omenjeno
Največ prostih delovnih mest je bilo na voljo v šolstvu, predelovalnih dejavnostih, zdravstvu in gradbeništvu.
Ni omenjeno
Pomanjkanje kadra ostaja ključna značilnost slovenskega trga dela kljub ohlajanju gospodarstva.
Ni omenjeno
V prvem polletju se je zaposlilo 3,0 odstotka manj oseb kot v enakem obdobju lani.
Ni omenjeno
Vključenost prebivalcev Slovenije v starostni skupini od 30 do 54 let na trg dela je najvišja v EU.
Ni omenjeno
Zaposlovanje ranljivih skupin se je umirilo zaradi zahtevnih razmer v delu gospodarstva.
Ni omenjeno
Število novoprijavljenih brezposelnih zaradi stečajev se je junija povečalo za 75 odstotkov glede na maj.
Ni omenjeno
Število registriranih brezposelnih oseb v Sloveniji je junija doseglo najnižjo raven po letu 1990.
Da: Članek navaja najnižjo raven po letu 1990.
ljnovice.si
Brezposelnost se je junija na mesečni ravni zmanjšala za 1,9 odstotka, na letni pa za 0,4 odstotka.
Da: Podatki se ujemajo z navedbami v besedilu.
Brezposelnost se je junija zmanjšala v vseh območnih službah zavoda, najbolj v Kopru.
Ni omenjeno
Delodajalci so junija sporočili 15.244 prostih delovnih mest, kar je 17,1 odstotka več kot maja.
Ni omenjeno
Junija se je na Zavod RS za zaposlovanje na novo prijavilo 4.039 oseb.
Da: Besedilo potrjuje to število novih prijav.
Konec junija je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 42.245 oseb.
Da: Članek navaja točno to število za konec junija.
Mladi med 20. in 29. letom ostajajo posebej ranljiva skupina na trgu dela ob gospodarskem ohlajanju.
Ni omenjeno
Največ prostih delovnih mest je bilo na voljo v šolstvu, predelovalnih dejavnostih, zdravstvu in gradbeništvu.
Ni omenjeno
Pomanjkanje kadra ostaja ključna značilnost slovenskega trga dela kljub ohlajanju gospodarstva.
Ni omenjeno
V prvem polletju se je zaposlilo 3,0 odstotka manj oseb kot v enakem obdobju lani.
Da: Članek navaja 3,0 % manj zaposlitev v prvem polletju.
Vključenost prebivalcev Slovenije v starostni skupini od 30 do 54 let na trg dela je najvišja v EU.
Ni omenjeno
Zaposlovanje ranljivih skupin se je umirilo zaradi zahtevnih razmer v delu gospodarstva.
Ni omenjeno
Število novoprijavljenih brezposelnih zaradi stečajev se je junija povečalo za 75 odstotkov glede na maj.
Ni omenjeno
Število registriranih brezposelnih oseb v Sloveniji je junija doseglo najnižjo raven po letu 1990.
Ni omenjeno
primorske.si
Brezposelnost se je junija na mesečni ravni zmanjšala za 1,9 odstotka, na letni pa za 0,4 odstotka.
Da: Podatki se ujemajo z navedbami v prvem odstavku članka.
Brezposelnost se je junija zmanjšala v vseh območnih službah zavoda, najbolj v Kopru.
Da: Članek potrjuje upad v vseh službah, Koper izpostavlja s -5,1 %.
Delodajalci so junija sporočili 15.244 prostih delovnih mest, kar je 17,1 odstotka več kot maja.
Da: Številka in odstotek rasti se ujemata z navedbami v članku.
Junija se je na Zavod RS za zaposlovanje na novo prijavilo 4.039 oseb.
Da: Članek navaja točno to število novoprijavljenih oseb v juniju.
Konec junija je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 42.245 oseb.
Da: Besedilo navaja točno to številko za konec meseca junija.
Mladi med 20. in 29. letom ostajajo posebej ranljiva skupina na trgu dela ob gospodarskem ohlajanju.
Ni omenjeno
Največ prostih delovnih mest je bilo na voljo v šolstvu, predelovalnih dejavnostih, zdravstvu in gradbeništvu.
Da: Članek navaja te dejavnosti kot tiste z največ prostimi mesti.
Pomanjkanje kadra ostaja ključna značilnost slovenskega trga dela kljub ohlajanju gospodarstva.
Delno: Članek omenja visoko število prostih delovnih mest.
V prvem polletju se je zaposlilo 3,0 odstotka manj oseb kot v enakem obdobju lani.
Da: Članek navaja 3 % upad zaposlitev v prvih šestih mesecih.
Vključenost prebivalcev Slovenije v starostni skupini od 30 do 54 let na trg dela je najvišja v EU.
Ni omenjeno
Zaposlovanje ranljivih skupin se je umirilo zaradi zahtevnih razmer v delu gospodarstva.
Ni omenjeno
Število novoprijavljenih brezposelnih zaradi stečajev se je junija povečalo za 75 odstotkov glede na maj.
Da: Članek izrecno navaja 75-odstotno povečanje v primerjavi z majem.
Število registriranih brezposelnih oseb v Sloveniji je junija doseglo najnižjo raven po letu 1990.
Da: Članek v uvodu in naslovu potrjuje to zgodovinsko nizko raven.

Analiza sentimenta

EntitetaKljučne razlikeSTARTV Slovenija24urDeloljnovice.siprimorske.si
Zavod RS za zaposlovanjeVsi viri enotno in nevtralno navajajo le statistične podatke.Nevtralno: Naveden kot vir podatkov o brezposelnosti.Nevtralno: Entiteta je vir statističnih podatkov in informacij.Nevtralno: Vir statističnih podatkov in informacij o trgu dela.Nevtralno: Entiteta je zgolj vir statističnih podatkov o brezposelnosti.Nevtralno: Naveden kot vir statističnih podatkov brez vrednotenja.Nevtralno: Vir statističnih podatkov in informacij o trgu dela.
SlovenijaVsi viri enotno nevtralno podajajo le statistične podatke.Nevtralno: Omenjena v kontekstu nacionalnih statističnih podatkov.Nevtralno: Omenjena v kontekstu ravni države in statistike.Nevtralno: Omenjena kot referenčna raven za primerjavo brezposelnosti.Nevtralno: Omenjena v kontekstu vključenosti prebivalcev na trg dela.Nevtralno: Omenjena le kot lokacija statističnih trendov.Nevtralno: Omenjena kot referenčna raven za primerjavo brezposelnosti.
LjubljanaVsi viri so nevtralni; razlika je le v lokacijski rabi.Nevtralno: Navedena le kot kraj poročanja (lokacija dopisništva).Nevtralno: Omenjena v okviru statističnega upada brezposelnosti.Nevtralno: Omenjena v okviru statistike o upadu brezposelnosti.Ni omenjenoNi omenjenoNevtralno: Navedena kot lokacija poročanja in območna služba.
KoperVsi viri poročajo nevtralno o upadu brezposelnosti.Ni omenjenoNevtralno: Omenjen v okviru statističnega upada brezposelnosti.Nevtralno: Omenjen v kontekstu največjega mesečnega upada brezposelnosti.Ni omenjenoNi omenjenoNevtralno: Omenjen v kontekstu največjega upada brezposelnosti.
Murska SobotaEnotno nevtralno poročanje o upadu brezposelnosti.Ni omenjenoNevtralno: Omenjena v okviru statističnega upada brezposelnosti.Nevtralno: Omenjena zaradi znižanja števila brezposelnih oseb.Ni omenjenoNi omenjenoNevtralno: Omenjena v kontekstu upada števila brezposelnih oseb.
Nova GoricaVsi viri nevtralno o brezposelnosti, razlike le v poudarkih.Ni omenjenoNevtralno: Omenjena v okviru statističnega upada brezposelnosti.Nevtralno: Omenjena v kontekstu najmanjšega upada brezposelnosti.Ni omenjenoNi omenjenoNevtralno: Omenjena v kontekstu najmanjšega upada brezposelnosti.
KranjEnotno nevtralno poročanje o upadu brezposelnosti.Ni omenjenoNevtralno: Omenjen v okviru statističnega upada brezposelnosti.Nevtralno: Omenjen v okviru statistike o upadu brezposelnosti.Ni omenjenoNi omenjenoNevtralno: Omenjen v statističnem pregledu upada brezposelnosti.
VelenjeVsi viri so nevtralni, poudarjajo le nihanje brezposelnosti.Ni omenjenoNevtralno: Omenjeno v okviru statistike brezposelnosti.Nevtralno: Omenjeno zaradi specifičnega medletnega povišanja brezposelnih.Ni omenjenoNi omenjenoNevtralno: Omenjeno v kontekstu mesečnega upada in medletnega povišanja.
MariborVsi viri poročajo nevtralno, zgolj skozi statistiko trga dela.Ni omenjenoNevtralno: Omenjen v okviru statističnega upada brezposelnosti.Nevtralno: Omenjen v okviru statistike o upadu brezposelnosti.Ni omenjenoNi omenjenoNevtralno: Omenjen v statističnem pregledu upada brezposelnosti.
PtujVsi viri enotno in nevtralno poročajo o upadu brezposelnosti.Ni omenjenoNevtralno: Omenjen v okviru statističnega upada brezposelnosti.Nevtralno: Omenjen v okviru statistike o upadu brezposelnosti.Ni omenjenoNi omenjenoNevtralno: Omenjen v statističnem pregledu upada brezposelnosti.
SevnicaVsi viri enotno in nevtralno poročajo o upadu brezposelnosti.Ni omenjenoNevtralno: Omenjena v okviru statističnega upada brezposelnosti.Nevtralno: Omenjena v okviru statistike o upadu brezposelnosti.Ni omenjenoNi omenjenoNevtralno: Omenjena v statističnem pregledu upada brezposelnosti.
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar)Le Delo jo nevtralno navaja kot vir podatkov o trgu dela.Ni omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNevtralno: Entiteta je citirana kot vir ugotovitev o trgu dela.Ni omenjenoNi omenjeno
Evropska unijaLe Delo jo nevtralno uporablja kot primerjalni okvir.Ni omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNevtralno: Uporabljena kot referenčni okvir za primerjavo podatkov.Ni omenjenoNi omenjeno
PrekmurjeLe RTV poroča nevtralno o upadu brezposelnosti, drugi molčijo.Ni omenjenoNevtralno: Omenjeno v podnaslovu glede medletnega znižanja brezposelnosti.Ni omenjenoNi omenjenoNi omenjenoNi omenjeno

entities

  • Zavod RS za zaposlovanje
  • Slovenija
  • Ljubljana
  • Koper
  • Murska Sobota
  • Nova Gorica
  • Kranj
  • Velenje
  • Maribor
  • Ptuj
  • Sevnica
  • Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar)
  • Evropska unija
  • Prekmurje

key differences

Evropska unija
Le Delo jo nevtralno uporablja kot primerjalni okvir.
Koper
Vsi viri poročajo nevtralno o upadu brezposelnosti.
Kranj
Enotno nevtralno poročanje o upadu brezposelnosti.
Ljubljana
Vsi viri so nevtralni; razlika je le v lokacijski rabi.
Maribor
Vsi viri poročajo nevtralno, zgolj skozi statistiko trga dela.
Murska Sobota
Enotno nevtralno poročanje o upadu brezposelnosti.
Nova Gorica
Vsi viri nevtralno o brezposelnosti, razlike le v poudarkih.
Prekmurje
Le RTV poroča nevtralno o upadu brezposelnosti, drugi molčijo.
Ptuj
Vsi viri enotno in nevtralno poročajo o upadu brezposelnosti.
Sevnica
Vsi viri enotno in nevtralno poročajo o upadu brezposelnosti.
Slovenija
Vsi viri enotno nevtralno podajajo le statistične podatke.
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar)
Le Delo jo nevtralno navaja kot vir podatkov o trgu dela.
Velenje
Vsi viri so nevtralni, poudarjajo le nihanje brezposelnosti.
Zavod RS za zaposlovanje
Vsi viri enotno in nevtralno navajajo le statistične podatke.

source analyses

24ur
Evropska unija
Ni omenjeno
Koper
Nevtralno: Omenjen v kontekstu največjega mesečnega upada brezposelnosti.
Kranj
Nevtralno: Omenjen v okviru statistike o upadu brezposelnosti.
Ljubljana
Nevtralno: Omenjena v okviru statistike o upadu brezposelnosti.
Maribor
Nevtralno: Omenjen v okviru statistike o upadu brezposelnosti.
Murska Sobota
Nevtralno: Omenjena zaradi znižanja števila brezposelnih oseb.
Nova Gorica
Nevtralno: Omenjena v kontekstu najmanjšega upada brezposelnosti.
Prekmurje
Ni omenjeno
Ptuj
Nevtralno: Omenjen v okviru statistike o upadu brezposelnosti.
Sevnica
Nevtralno: Omenjena v okviru statistike o upadu brezposelnosti.
Slovenija
Nevtralno: Omenjena kot referenčna raven za primerjavo brezposelnosti.
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar)
Ni omenjeno
Velenje
Nevtralno: Omenjeno zaradi specifičnega medletnega povišanja brezposelnih.
Zavod RS za zaposlovanje
Nevtralno: Vir statističnih podatkov in informacij o trgu dela.
Delo
Evropska unija
Nevtralno: Uporabljena kot referenčni okvir za primerjavo podatkov.
Koper
Ni omenjeno
Kranj
Ni omenjeno
Ljubljana
Ni omenjeno
Maribor
Ni omenjeno
Murska Sobota
Ni omenjeno
Nova Gorica
Ni omenjeno
Prekmurje
Ni omenjeno
Ptuj
Ni omenjeno
Sevnica
Ni omenjeno
Slovenija
Nevtralno: Omenjena v kontekstu vključenosti prebivalcev na trg dela.
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar)
Nevtralno: Entiteta je citirana kot vir ugotovitev o trgu dela.
Velenje
Ni omenjeno
Zavod RS za zaposlovanje
Nevtralno: Entiteta je zgolj vir statističnih podatkov o brezposelnosti.
RTV Slovenija
Evropska unija
Ni omenjeno
Koper
Nevtralno: Omenjen v okviru statističnega upada brezposelnosti.
Kranj
Nevtralno: Omenjen v okviru statističnega upada brezposelnosti.
Ljubljana
Nevtralno: Omenjena v okviru statističnega upada brezposelnosti.
Maribor
Nevtralno: Omenjen v okviru statističnega upada brezposelnosti.
Murska Sobota
Nevtralno: Omenjena v okviru statističnega upada brezposelnosti.
Nova Gorica
Nevtralno: Omenjena v okviru statističnega upada brezposelnosti.
Prekmurje
Nevtralno: Omenjeno v podnaslovu glede medletnega znižanja brezposelnosti.
Ptuj
Nevtralno: Omenjen v okviru statističnega upada brezposelnosti.
Sevnica
Nevtralno: Omenjena v okviru statističnega upada brezposelnosti.
Slovenija
Nevtralno: Omenjena v kontekstu ravni države in statistike.
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar)
Ni omenjeno
Velenje
Nevtralno: Omenjeno v okviru statistike brezposelnosti.
Zavod RS za zaposlovanje
Nevtralno: Entiteta je vir statističnih podatkov in informacij.
STA
Evropska unija
Ni omenjeno
Koper
Ni omenjeno
Kranj
Ni omenjeno
Ljubljana
Nevtralno: Navedena le kot kraj poročanja (lokacija dopisništva).
Maribor
Ni omenjeno
Murska Sobota
Ni omenjeno
Nova Gorica
Ni omenjeno
Prekmurje
Ni omenjeno
Ptuj
Ni omenjeno
Sevnica
Ni omenjeno
Slovenija
Nevtralno: Omenjena v kontekstu nacionalnih statističnih podatkov.
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar)
Ni omenjeno
Velenje
Ni omenjeno
Zavod RS za zaposlovanje
Nevtralno: Naveden kot vir podatkov o brezposelnosti.
ljnovice.si
Evropska unija
Ni omenjeno
Koper
Ni omenjeno
Kranj
Ni omenjeno
Ljubljana
Ni omenjeno
Maribor
Ni omenjeno
Murska Sobota
Ni omenjeno
Nova Gorica
Ni omenjeno
Prekmurje
Ni omenjeno
Ptuj
Ni omenjeno
Sevnica
Ni omenjeno
Slovenija
Nevtralno: Omenjena le kot lokacija statističnih trendov.
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar)
Ni omenjeno
Velenje
Ni omenjeno
Zavod RS za zaposlovanje
Nevtralno: Naveden kot vir statističnih podatkov brez vrednotenja.
primorske.si
Evropska unija
Ni omenjeno
Koper
Nevtralno: Omenjen v kontekstu največjega upada brezposelnosti.
Kranj
Nevtralno: Omenjen v statističnem pregledu upada brezposelnosti.
Ljubljana
Nevtralno: Navedena kot lokacija poročanja in območna služba.
Maribor
Nevtralno: Omenjen v statističnem pregledu upada brezposelnosti.
Murska Sobota
Nevtralno: Omenjena v kontekstu upada števila brezposelnih oseb.
Nova Gorica
Nevtralno: Omenjena v kontekstu najmanjšega upada brezposelnosti.
Prekmurje
Ni omenjeno
Ptuj
Nevtralno: Omenjen v statističnem pregledu upada brezposelnosti.
Sevnica
Nevtralno: Omenjena v statističnem pregledu upada brezposelnosti.
Slovenija
Nevtralno: Omenjena kot referenčna raven za primerjavo brezposelnosti.
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar)
Ni omenjeno
Velenje
Nevtralno: Omenjeno v kontekstu mesečnega upada in medletnega povišanja.
Zavod RS za zaposlovanje
Nevtralno: Vir statističnih podatkov in informacij o trgu dela.

Viri

articles
  • article order
    0
    body
    Ljubljana, 03. julija (STA) - Junija se je nadaljeval trend upadanja brezposelnosti in število registriranih brezposelnih je doseglo najnižjo raven po letu 1990. Konec meseca je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 42.245 oseb, kar je 1,9 odstotka manj kot mesec prej in 0,4 odstotka manj kot ...
    language
    slv
    published at
    2026-07-03T10:49:52
    source
    STA
    title
    Junija najnižje število brezposelnih po letu 1990 (daljše)
    url
    https://www.sta.si/3573981/
  • article order
    4
    body
    Junija se je na Zavodu RS za zaposlovanje na novo prijavilo 4039 brezposelnih ljudi, kar je 1,7 odstotka več kot maja in sedem odstotkov več kot junija lani. Med novoprijavljenimi je bilo 1586 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas, 758 presežnih delavcev, 84 brezposelnih zaradi stečajev in 303 iskalci prve zaposlitve. Ostali so se prijavili iz drugih razlogov. V primerjavi s predhodnim mesecem je bilo 13,4 odstotka manj prijav iskalcev prve zaposlitve in osem odstotkov manj prijav presežnih delavcev. Brezposelnih po izteku zaposlitev za določen čas se je prijavilo 4,6 odstotka več in brezposelnih zaradi stečajev 75 odstotkov več. Več prijav brezposelnih po izteku zaposlitev za določen čas (za 2,7 odstotka) in brezposelnih stečajnikov (za 140 odstotkov) je bilo tudi glede na lanski junij. Porast novoprijavljenih je bil medletno tudi pri presežnih delavcih, in sicer za 12,1 odstotka. Iskalcev prve zaposlitve se je medtem prijavilo 11,9 odstotka manj. Med junija prijavljenimi brezposelnimi so prevladovale osebe, ki jim je delovno razmerje prenehalo v predelovalnih dejavnostih in v trgovini. Od 4854 brezposelnih ljudi, ki jih je zavod minuli mesec odjavil iz evidence, se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 2804, kar je 11,7 odstotka manj kot maja in dva odstotka manj kot junija lani. Med tistimi, ki so se zaposlili, je bilo največ tajnikov, prodajalcev, delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, skladiščnikov in uradnikov za nabavo in prodajo, čistilcev, strežnikov in gospodinjskih pomočnikov denimo v uradih, hotelih in drugih ustanovah, natakarjev, komercialnih zastopnikov za prodajo, voznikov osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil ter kuhinjskih pomočnikov. V prvih šestih mesecih letošnjega leta se je na novo prijavilo 29.141 brezposelnih, kar je 0,6 odstotka manj kot lani v tem času. Največ ljudi se je prijavilo, ker jim je prenehala zaposlitev za določen čas (12.205). Prijavilo se je tudi 2348 iskalcev prve zaposlitve ter 6083 presežnih delavcev in stečajnikov. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je prijavilo 6,1 odstotka manj presežnih delavcev in stečajnikov ter 2,1 odstotka manj brezposelnih po izteku zaposlitev za določen čas in tri odstotke manj iskalcev prve zaposlitve. Iz evidence se je skupaj odjavilo 34.073 brezposelnih ljudi, od teh 22.636 zaradi zaposlitve, kar je tri odstotke manj kot v primerljivem obdobju leta 2025. Brezposelnost se je znižala po celotni državi, medletno najbolj v Prekmurju Junija se je brezposelnost glede na maj zmanjšala v vseh območnih službah zavoda. Najbolj se je zmanjšala v Kopru (-5,1 odstotka), najmanj pa v Novi Gorici (-0,1 odstotka). Bolj kot na ravni države se je število registriranih brezposelnih oseb znižalo tudi v službah zavoda v Murski Soboti (-4,0 odstotka), Kranju (-3,2 odstotka), Velenju (-3,0 odstotka), Mariboru (-2,3 odstotka), na Ptuju (-2,1 odstotka) ter v Sevnici (-2,0 odstotka). Manjši upad pa poleg službe v Novi Gorici imeli tudi v Novem mestu (-1,3 odstotka), Celju (-0,9 odstotka) in Ljubljani (-0,5 odstotka). Medletno je se je število brezposelnih najbolj znižalo v Murski Soboti (-9,7 odstotka), Celju (-7,5 odstotka) in v Trbovljah (-7,3 odstotka). Največje medletno povišanje je imela tudi junija območna služba zavoda v Velenju, kjer je bilo 8,2 odstotka več brezposelnih oseb kot v istem mesecu lani. Delodajalci, med katerimi jih je bilo največ s področja izobraževanja, predelovalnih dejavnosti, zdravstva in socialnega varstva ter gradbeništva, so junija zavodu sporočili 15.244 prostih delovnih mest oz. 17,1 odstotka več kot maja in 9,7 odstotka več kot junija 2025. Največ oglasov je bilo za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, za čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike v uradih, hotelih in drugih ustanovah, predmetne učitelje v osnovni šoli, delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah, vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev predšolskih otrok, strokovnjake vzgojo in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami, učitelje razrednega pouka, delavce za pomoč pri pouku, strokovnjake za svetovanje in organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela ter voznike težkih tovornjakov in vlačilcev. Zadnji podatki o stopnji registrirane brezposelnosti, ki jih prav tako pripravlja zavod, so medtem na voljo za april. Brezposelnost je bila tedaj 4,5-odstotna, kar je bilo 0,1 odstotne točke manj kot marca in enako kot aprila 2025.
    language
    slv
    published at
    2026-07-03T12:23:17
    source
    RTV Slovenija
    title
    Junija število brezposelnih najnižje po letu 1990
    url
    https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/junija-stevilo-brezposelnih-najnizje-po-letu-1990/787143
  • article order
    2
    body
    Junija se je nadaljeval trend upadanja brezposelnosti in število registriranih brezposelnih je doseglo najnižjo raven po letu 1990. Konec meseca je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 42.245 oseb, kar je 1,9 odstotka manj kot mesec prej in 0,4 odstotka manj kot junija lani. Junija se je na zavodu na novo prijavilo 4039 brezposelnih oseb, kar je 1,7 odstotka več kot maja in sedem odstotkov več kot junija lani. Med novoprijavljenimi je bilo 1586 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas, 758 presežnih delavcev in 84 brezposelnih zaradi stečajev, 303 so bili iskalci prve zaposlitve. Ostali so se prijavili iz drugih razlogov. V primerjavi s predhodnim mesecem je bilo 13,4 odstotka manj prijav iskalcev prve zaposlitve in osem odstotkov manj prijav presežnih delavcev. Brezposelnih po izteku zaposlitev za določen čas se je prijavilo 4,6 odstotka več in brezposelnih zaradi stečajev 75 odstotkov več. Več prijav brezposelnih po izteku zaposlitev za določen čas (za 2,7 odstotka) in brezposelnih stečajnikov (za 140 odstotkov) je bilo tudi glede na lanski junij. Porast novoprijavljenih je bil medletno tudi pri presežnih delavcih, in sicer za 12,1 odstotka. Iskalcev prve zaposlitve se je medtem prijavilo 11,9 odstotka manj. Med junija prijavljenimi brezposelnimi so prevladovale osebe, ki jim je delovno razmerje prenehalo v predelovalnih dejavnostih in v trgovini. Od 4854 brezposelnih oseb, ki jih je zavod minuli mesec odjavil iz evidence, se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 2804, kar je 11,7 odstotka manj kot maja in dva odstotka manj kot junija lani. Med tistimi, ki so se zaposlili, je bilo največ tajnikov, prodajalcev, delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, skladiščnikov in uradnikov za nabavo in prodajo, čistilcev, strežnikov in gospodinjskih pomočnikov, denimo v uradih, hotelih in drugih ustanovah, natakarjev, komercialnih zastopnikov za prodajo, voznikov osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil ter kuhinjskih pomočnikov. Delodajalci, med katerimi jih je bilo največ s področja izobraževanja, predelovalnih dejavnosti, zdravstva in socialnega varstva ter gradbeništva, so junija sporočili 15.244 prostih delovnih mest, 17,1 odstotka več kot maja in 9,7 odstotka več kot junija 2025, so sporočili z Zavoda za zaposlovanje. Število prostih delovnih mest (vir: Zavod za zaposlovanje) Delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih: 893 Čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah: 808 Predmetni učitelji v osnovni šoli: 732 Delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah: 681 Vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok: 642 Strokovnjaki za vzgojo in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami: 591 Učitelji razrednega pouka: 454 Delavci za pomoč pri pouku: 449 Strokovnjaki za svetovanje in organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela: 395 Vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev: 371 V prvih šestih mesecih letošnjega leta se je na novo prijavilo 29.141 brezposelnih oseb, kar je 0,6 odstotka manj kot lani v tem času. Največ oseb se je prijavilo, ker jim je prenehala zaposlitev za določen čas (12.205). Prijavilo se je tudi 2348 iskalcev prve zaposlitve ter 6083 presežnih delavcev in stečajnikov. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je prijavilo 6,1 odstotka manj presežnih delavcev in stečajnikov ter 2,1 odstotka manj brezposelnih po izteku zaposlitev za določen čas in tri odstotke manj iskalcev prve zaposlitve. Iz evidence se je skupaj odjavilo 34.073 brezposelnih oseb, od teh 22.636 zaradi zaposlitve, kar je tri odstotke manj kot v primerljivem obdobju leta 2025. Junija se je brezposelnost glede na maj zmanjšala v vseh območnih službah zavoda. Najbolj se je zmanjšala v Kopru (-5,1 odstotka), najmanj pa v Novi Gorici (-0,1 odstotka). Bolj kot na ravni države se je število registriranih brezposelnih oseb znižalo tudi v službah zavoda v Murski Soboti (-4,0 odstotka), Kranju (-3,2 odstotka), Velenju (-3,0 odstotka), Mariboru (-2,3 odstotka), na Ptuju (-2,1 odstotka) ter v Sevnici (-2,0 odstotka). Manjši upad pa so poleg službe v Novi Gorici imeli tudi v Novem mestu (-1,3 odstotka), Celju (-0,9 odstotka) in Ljubljani (-0,5 odstotka). Medletno se je število brezposelnih najbolj znižalo v Murski Soboti (-9,7 odstotka), Celju (-7,5 odstotka) in v Trbovljah (-7,3 odstotka). Največje medletno povišanje je imela tudi junija območna služba zavoda v Velenju, kjer je bilo 8,2 odstotka več brezposelnih oseb kot v istem mesecu lani.
    language
    slv
    published at
    2026-07-03T11:07:44
    source
    24ur
    title
    Najmanj brezposelnih po letu 1990: največ prostih delovnih mest v šolstvu
    url
    https://www.24ur.com/novice/slovenija/najmanj-brezposlenih-po-letu-1990-najvec-prostih-delovnih-mest-v-solstvu.html
  • article order
    9
    body
    Zavod za zaposlovanje je prejšnji mesec zabeležil najnižje število registriranih brezposelnih po letu 1990. Podatki s trga dela vendarle kažejo na zahtevne čase za del gospodarstva, kar je umirilo predvsem zaposlovanje ranljivih skupin. A hkrati je trg dela še vedno v znamenju pomanjkanja kadra. Ob koncu junija je bilo registriranih 42.245 brezposelnih oseb, 1,9 odstotka manj kot maja in 0,4 odstotka manj kot v lanskem juniju, kažejo podatki zavoda za zaposlovanje. Na zavodu se je junija prijavijo 4039 brezposelnih oseb, kar je sedem odstotkov več kot junija lani. Več na novo prijavljenih je predvsem zaradi večjega števila presežnih delavcev in stečajnikov, teh je bilo 842, kar je skoraj petino več kot isti mesec lani. To kaže na zahtevne razmere v delu gospodarstva, predvsem nekaterih podjetij, ki so vezani na tuje povpraševanje. Na to nakazuje tudi tri odstotke manj zaposlitev v prvem polletju kot v enakem obdobju lani. Na zaposlovanje sicer predvsem vpliva pomanjkanje kadra na trgu, čeprav so delodajalci v prvi polovici leta zavodu sporočili 1,2 odstotka manj delovnih mest kot v prvem polletju lani. Delodajalci največ iščejo delavce v industriji in gradbeništvu, čistilce in strežnike, učitelje in vzgojitelje ter voznike težkih tovornjakov. Od 4854 brezposelnih oseb, ki jih je junija zavod odjavil iz evidence, so se zaposlile oziroma samozaposlile 2804 osebe, kar je 11,7 odstotka manj kot maja in dva odstotka manj kot junija lani. Med tistimi, ki so se zaposlili, je bilo največ tajnikov, prodajalcev, delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, skladiščnikov, čistilcev, natakarjev ... Težje razmere za ranljive skupine Vključenost prebivalcev Slovenije na trg dela je visoka, a so med posameznimi skupinami velike razlike, ugotavljajo na Uradu za makroekonomske analize in razvoj. Vključenost v starostni skupini med 30 in 54 je najvišja v Evropski uniji, visoka je tudi pri visoko izobraženih in moških, relativno nižja pa med mladimi, starejšimi, osebami z nizko izobrazbo, pogosteje med ženskami, zlasti tujimi državljankami, in osebami z invalidnostjo, ki se spoprijemajo z različnimi izzivi. "Te skupine tudi ob vstopu na trg dela pogosteje zasedajo slabše plačana delovna mesta, so ujete v past neaktivnosti ali nizkih plač, imajo omejene možnosti za napredovanje in so lahko slabšega zdravja, kar dodatno otežuje njihovo socialno vključenost in ekonomsko neodvisnost. Splošno pomanjkanje delovne sile je do nedavnega izboljševalo zaposlitvene možnosti tudi v teh skupinah, vendar je pri nekaterih ohlajanje gospodarske aktivnosti v letu 2025 ta napredek ustavilo." Tako je denimo stopnja delovne aktivnosti mladih šele leta 2024 dosegla predkovidno raven, v letu 2025 pa se je rast ustavila. Mladi med 20. in 29, letom ostajajo posebej ranljivi na trgu dela, saj se njihov položaj ob gospodarskem ohlajanju pogosto prvi poslabša, ugotavljajo na Umarju: "Poleg tega se pogosto spoprijemajo z neskladjem med izobrazbo in potrebami trga dela, pogosteje so zaposleni v negotovih oblikah dela, približno tretjina jih prejema minimalno plačo. Kljub veliki vključenosti v terciarno izobraževanje šolanje zaključujejo razmeroma pozno in pozno vstopajo na trg dela, kar lahko vpliva na kasnejšo osamosvojitev in manj delovnih izkušenj." Največji napredek pri vključevanju na trgu dela je bil v zadnjih letih med starejšimi (55-64 let) in nizko izobraženimi, ki sta skupini s pogostim prekrivanjem, kjer pa je še vedno delovno aktivna zgolj polovica oseb. Stopnja delovne aktivnosti med 60-64-letniki ostaja med najnižjimi v EU.
    language
    slv
    published at
    2026-07-03T12:19:31
    source
    Delo
    title
    Najmanj brezposelnih poi 1990, a kažejo se težke razmere za del gospodarstva
    url
    https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/najmanj-brezposelnih-poi-1990-a-kazejo-se-tezke-razmere-za-del-gospodarstva
  • article order
    8
    body
    Slovenija, 3. julij 2026 - Junija 2026 se je je v Sloveniji nadaljeval trend upadanja brezposelnosti. Kot poroča Zavod za zaposlovanje RS je bilo ob koncu meseca junija v Sloveniji registriranih 42.245 brezposelnih oseb, kar je 1,9 % manj brezposelnih kot maja in 0,4 % manj kot pred letom. Na novo se je prijavilo 4.039 brezposelnih, 1,7 % več kot mesec prej, v primerjavi z lanskim junijem pa 7,0 % več. Zaposlilo se je 2.804 brezposelnih, 11,7 % manj kot maja in 2,0 % manj kot junija 2025. V obdobju od januarja do junija je bilo v povprečju brezposelnih 45.519 oseb na mesec, kar je 0,4 % manj kot v enakem obdobju lani. V prvem polletju se je na novo prijavilo 0,6 % manj brezposelnih, zaposlilo pa se jih je 3,0 % manj. Delodajalci so nam do konca junija sporočili 76.342 prostih delovnih mest, 1,2 % manj kot v enakem obdobju lani./LN/Vir za objavo ZRSZ/ In še vpogled v podrobnejše podatke: Sporočilo za junij 2026.
    language
    slv
    published at
    2026-07-03T11:18:04
    source
    ljnovice.si
    title
    Junija se je nadaljeval trend upadanja brezposelnosti
    url
    https://ljnovice.si/2026/07/03/junija-se-je-nadaljeval-trend-upadanja-brezposelnosti/
  • article order
    1
    body
    Junija se je nadaljeval trend upadanja brezposelnosti in število registriranih brezposelnih je doseglo najnižjo raven po letu 1990. Konec meseca je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 42.245 oseb, kar je 1,9 odstotka manj kot mesec prej in 0,4 odstotka manj kot junija lani. LJUBLJANA > Junija se je na zavodu na novo prijavilo 4039 brezposelnih oseb, kar je 1,7 odstotka več kot maja in sedem odstotkov več kot junija lani. Med novoprijavljenimi je bilo 1586 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas, 758 presežnih delavcev, 84 brezposelnih zaradi stečajev in 303 iskalci prve zaposlitve. Ostali so se prijavili iz drugih razlogov. V primerjavi s predhodnim mesecem je bilo 13,4 odstotka manj prijav iskalcev prve zaposlitve in osem odstotkov manj prijav presežnih delavcev. Brezposelnih po izteku zaposlitev za določen čas se je prijavilo 4,6 odstotka več in brezposelnih zaradi stečajev 75 odstotkov več. Več prijav brezposelnih po izteku zaposlitev za določen čas (za 2,7 odstotka) in brezposelnih stečajnikov (za 140 odstotkov) je bilo tudi glede na lanski junij. Porast novoprijavljenih je bil medletno tudi pri presežnih delavcih, in sicer za 12,1 odstotka. Iskalcev prve zaposlitve se je medtem prijavilo 11,9 odstotka manj. Med tistimi, ki so se zaposlili, je bilo največ tajnikov, prodajalcev, delavcev za preprosta dela ... Med junija prijavljenimi brezposelnimi so prevladovale osebe, ki jim je delovno razmerje prenehalo v predelovalnih dejavnostih in v trgovini. Od 4854 brezposelnih oseb, ki jih je zavod minuli mesec odjavil iz evidence, se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 2804, kar je 11,7 odstotka manj kot maja in dva odstotka manj kot junija lani. Med tistimi, ki so se zaposlili, je bilo največ tajnikov, prodajalcev, delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, skladiščnikov in uradnikov za nabavo in prodajo, čistilcev, strežnikov in gospodinjskih pomočnikov denimo v uradih, hotelih in drugih ustanovah, natakarjev, komercialnih zastopnikov za prodajo, voznikov osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil ter kuhinjskih pomočnikov. V prvih šestih mesecih letošnjega leta se je na novo prijavilo 29.141 brezposelnih oseb, kar je 0,6 odstotka manj kot lani v tem času. Največ oseb se je prijavilo, ker jim je prenehala zaposlitev za določen čas (12.205). Prijavilo se je tudi 2348 iskalcev prve zaposlitve ter 6083 presežnih delavcev in stečajnikov. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je prijavilo 6,1 odstotka manj presežnih delavcev in stečajnikov ter 2,1 odstotka manj brezposelnih po izteku zaposlitev za določen čas in tri odstotke manj iskalcev prve zaposlitve. Iz evidence se je skupaj odjavilo 34.073 brezposelnih oseb, od teh 22.636 zaradi zaposlitve, kar je tri odstotke manj kot v primerljivem obdobju leta 2025. Najbolj se je junija brezposelnost zmanjšala v Kopru Junija se je brezposelnost glede na maj zmanjšala v vseh območnih službah zavoda. Najbolj se je zmanjšala v Kopru (-5,1 odstotka), najmanj pa v Novi Gorici (-0,1 odstotka). Bolj kot na ravni države se je število registriranih brezposelnih oseb znižalo tudi v službah zavoda v Murski Soboti (-4,0 odstotka), Kranju (-3,2 odstotka), Velenju (-3,0 odstotka), Mariboru (-2,3 odstotka), na Ptuju (-2,1 odstotka) ter v Sevnici (-2,0 odstotka). Manjši upad pa poleg službe v Novi Gorici imeli tudi v Novem mestu (-1,3 odstotka), Celju (-0,9 odstotka) in Ljubljani (-0,5 odstotka). Medletno je se je število brezposelnih najbolj znižalo v Murski Soboti (-9,7 odstotka), Celju (-7,5 odstotka) in v Trbovljah (-7,3 odstotka). Največje medletno povišanje je imela tudi junija območna služba zavoda v Velenju, kjer je bilo 8,2 odstotka več brezposelnih oseb kot v istem mesecu lani. Delodajalci, med katerimi jih je bilo največ s področja izobraževanja, predelovalnih dejavnosti, zdravstva in socialnega varstva ter gradbeništva, so junija zavodu sporočili 15.244 prostih delovnih mest oz. 17,1 odstotka več kot maja in 9,7 odstotka več kot junija 2025. Največ oglasov je bilo za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, za čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike v uradih, hotelih in drugih ustanovah, predmetne učitelje v osnovni šoli, delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah, vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev predšolskih otrok, strokovnjake vzgojo in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami, učitelje razrednega pouka, delavce za pomoč pri pouku, strokovnjake za svetovanje in organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela ter voznike težkih tovornjakov in vlačilcev. Zadnji podatki o stopnji registrirane brezposelnosti, ki jih prav tako pripravlja zavod, so medtem na voljo za april. Brezposelnost je bila tedaj 4,5-odstotna, kar je bilo 0,1 odstotne točke manj kot marca in enako kot aprila 2025.
    language
    slv
    published at
    2026-07-03T10:58:14
    source
    primorske.si
    title
    Junija najnižje število brezposelnih po letu 1990
    url
    https://primorske.si/slovenija/junija-najnizje-stevilo-brezposelnih-po-letu-1990
source scope
analyzed source count
6
omitted articles
omitted source count
0
total source count
6