MedVrsticami

Sodišče zavrnilo 600-milijonsko tožbo Ascent Resources proti Sloveniji 8.7.2026

Analiziranih 8 virov Slovenščina

Arbitražni tribunal v Washingtonu je v celoti zavrnil tožbo britanskega podjetja Ascent Resources in njegove hčerinske družbe proti Republiki Sloveniji. Podjetji sta od države zahtevali skoraj 600 milijonov evrov odškodnine, ker jima je Slovenija z okoljskimi zahtevami in kasnejšo zakonsko prepovedjo hidravličnega lomljenja (frackinga) onemogočila naložbo v pridobivanje plina v Petišovcih. Sodišče je ugotovilo, da Slovenija s svojimi ukrepi ni kršila Pogodbe o energetski listini. Arbitražna odločba velja za precedenčno na področju urejanja dopustnosti frackinga in varovanja javnega interesa. Sodišče je tožnikoma naložilo plačilo treh milijonov evrov stroškov, ki jih je imela Slovenija v postopku. Državno odvetništvo, ki je državo prvič zastopalo v takšnem primeru, je poudarilo, da je bila odločitev sprejeta soglasno in da so možnosti za morebitne pritožbe ali spremembe vsebinske odločitve minimalne.

Infografika

image url: /static/img/infographics/slv-126317_sl_6f65d8fe69ac0d20.webp

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Dnevnik	Slovenske Novice	SiOL	Žurnal24	Reporter
Neuspeh v arbitraži bi lahko resno obremenil slovenski državni proračun.	Večina virov potrjuje tveganje, le Slovenske novice ga ne omenjajo.	Delno: Višina tožbe 600 milijonov evrov nakazuje na velik finančni vpliv.	Da: Neuspeh bi proračun obremenil za več sto milijonov evrov.	Da: Neuspeh bi proračun obremenil za več sto milijonov evrov.	Da: Neuspeh bi proračun obremenil za več sto milijonov evrov.	Ni omenjeno	Da: Neuspeh bi proračun obremenil za več sto milijonov evrov.	Da: Članek navaja, da bi neuspeh obremenil proračun za več sto milijonov.	Da: Neuspeh bi proračun obremenil za več sto milijonov evrov.
Arbitražni tribunal ICSID je v celoti zavrnil tožbo podjetja Ascent Resources proti Sloveniji.	Vsi viri so enotni, razlik v poročanju ni.	Da: Tribunal v Washingtonu je zavrnil tožbo britanskega podjetja.	Da: Sodišče je zavrnilo vse očitke in tožbeni zahtevek v celoti.	Da: Tribunal je zavrnil vse očitke in tožbeni zahtevek v celoti.	Da: Tribunal je zavrnil vse očitke in tožbeni zahtevek v celoti.	Da: Članek navaja, da je tribunal zavrnil tožbo in odškodninski zahtevek.	Da: Tribunal je zavrnil vse očitke in tožbeni zahtevek v celoti.	Da: Tribunal je zavrnil vse očitke in tožbeni zahtevek v celoti.	Da: Tribunal je zavrnil vse očitke in tožbeni zahtevek v celoti.
Ascent Resources je od Slovenije zahteval skoraj 600 milijonov evrov odškodnine.	Večina navaja zaokrožen znesek, Žurnal24 in Reporter sta natančna.	Da: Naslov navaja skoraj 600-milijonsko tožbo proti Sloveniji.	Da: Članek navaja zahtevo po skoraj 600 milijonih evrov odškodnine.	Da: Članek navaja zahtevek v višini skoraj 600 milijonov evrov.	Da: Članek navaja odškodninski zahtevek v višini skoraj 600 milijonov.	Da: Članek potrjuje odškodninski zahtevek v višini skoraj 600 milijonov.	Da: Članek navaja zahtevek v višini skoraj 600 milijonov evrov.	Da: Zahtevali so 598,7 milijona evrov odškodnine.	Da: Zahtevala sta 598,7 milijona evrov odškodnine.
Tožnika sta Sloveniji očitala kršitev pogodbe o energetski listini in investicijskega sporazuma.	Večina virov potrjuje, le STA zadeve ne omenja.	Ni omenjeno	Da: Očitala sta kršitev pogodbe o energetski listini in sporazuma z VB.	Da: Očitala sta kršitev pogodbe o energetski listini in sporazuma z VB.	Da: Očitala sta kršitev pogodbe o energetski listini in sporazuma z VB.	Da: Članek izrecno navaja obe kršitvi, ki sta jih očitala tožnika.	Da: Očitali so kršitev pogodbe o energetski listini in sporazuma z VB.	Da: Članek potrjuje očitke o kršitvi obeh navedenih sporazumov.	Da: Očitala sta kršitev pogodbe o energetski listini in sporazuma z VB.
Slovenija naj bi po trditvah tožnikov onemogočila naložbo v pridobivanje plina s frackingom.	Večina virov potrjuje, STA molči, Slovenske novice so manj jasne.	Ni omenjeno	Da: Podjetji sta trdili, da je država onemogočila naložbo v fracking.	Da: Podjetji sta trdili, da je Slovenija onemogočila naložbo v fracking.	Da: Podjetji sta trdili, da je Slovenija onemogočila naložbo v fracking.	Delno: Članek navaja, da je Slovenija onemogočila naložbo v črpanje plina.	Da: Podjetji sta trdili, da je Slovenija onemogočila naložbo v fracking.	Da: Tožnika sta trdila, da je Slovenija onemogočila naložbo v fracking.	Da: Podjetji sta trdili, da je Slovenija onemogočila naložbo v fracking.
Arbitražno sodišče je tožnikoma naložilo plačilo treh milijonov evrov stroškov Sloveniji.	Večina virov potrjuje, STA in Slovenske novice pa molčita.	Ni omenjeno	Da: Sodišče je naložilo plačilo treh milijonov evrov za stroške države.	Da: Tribunal je naložil plačilo treh milijonov evrov za stroške države.	Da: Tribunal je naložil plačilo treh milijonov evrov za stroške države.	Ni omenjeno	Da: Tribunal je naložil plačilo treh milijonov evrov za stroške države.	Da: Tribunal je tožnikoma naložil plačilo treh milijonov evrov stroškov.	Da: Tribunal je naložil plačilo treh milijonov evrov za stroške države.
Odločba velja za precedenčno na področju mednarodnopravnega urejanja frackinga.	Večina virov potrjuje precedens, STA in Novice ga ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Odločba je po pojasnilih precedenčna na področju frackinga.	Da: Odvetništvo je izpostavilo, da je odločba precedenčna za fracking.	Da: Državno odvetništvo je izpostavilo, da je odločba precedenčna.	Ni omenjeno	Da: Odvetništvo je izpostavilo, da je odločba precedenčna za fracking.	Da: Državna odvetnica je potrdila, da je odločba precedenčna.	Da: Kerševan je poudarila, da je odločba na tem področju precedenčna.
Arso je leta 2019 zahteval presojo vplivov na okolje za črpanje plina v Petišovcih.	Večina virov potrjuje, STA in Slovenske novice je ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Arso je marca 2019 odločil, da je potrebna presoja vplivov.	Da: Arso je marca 2019 odločil, da je potrebna presoja vplivov na okolje.	Da: Arso je marca 2019 odločil, da je treba izvesti presojo vplivov.	Ni omenjeno	Da: Arso je marca 2019 odločil, da je potrebna presoja vplivov na okolje.	Da: Arso je marca 2019 odločil, da je treba izvesti presojo.	Da: Arso je marca 2019 odločil, da je potrebna presoja vplivov.
Upravno sodišče je potrdilo odločitev agencije Arso glede presoje vplivov na okolje.	Večina medijev potrjuje, STA in Slovenske novice molčita.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da je Upravno sodišče Arsu pritrdilo.	Da: Članek navaja, da je Upravno sodišče Arsu pritrdilo.	Da: Članek navaja, da je Upravno sodišče Arsu pritrdilo.	Ni omenjeno	Da: V besedilu piše, da je Upravno sodišče Arsu pritrdilo.	Da: Članek navaja, da je Upravno sodišče Arsu pritrdilo.	Da: Članek navaja, da je Upravno sodišče Arsu pritrdilo.
Slovenija je leta 2022 z novelo zakona o rudarstvu popolno prepovedala fracking.	Večina virov potrjuje, STA in Slovenske novice molčita.	Ni omenjeno	Da: Maja 2022 je začela veljati novela s popolno prepovedjo frackinga.	Da: Maja 2022 je novela zakona uvedla popolno prepoved frackinga.	Da: Maja 2022 je začela veljati novela s popolno prepovedjo frackinga.	Ni omenjeno	Da: Maja 2022 je novela zakona uvedla popolno prepoved frackinga.	Da: Maja 2022 je začela veljati novela z uvedbo popolne prepovedi.	Da: Maja 2022 je novela uvedla popolno prepoved frackinga.
Državno odvetništvo je prvič samostojno zastopalo državo v takšnem arbitražnem postopku.	Razlika: samostojnost vs. pomoč mednarodnih strokovnjakov.	Ni omenjeno	Delno: Zastopali so prvič z mednarodno ekipo, odkar imajo pristojnost.	Delno: Zastopali so prvič, a skupaj z mednarodno ekipo strokovnjakov.	Delno: Zastopali so prvič s to pristojnostjo, a skupaj z ekipo strokovnjakov.	Ni omenjeno	Delno: Zastopali so prvič z zakonsko pristojnostjo in ekipo strokovnjakov.	Da: Odvetništvo je državo zastopalo prvič, odkar ima to pristojnost.	Delno: Zastopali so prvič po novi pristojnosti, a z ekipo strokovnjakov.
Slovenija je leta 2021 zavrnila predlog vlagateljev za mirno rešitev spora.	Večina virov molči, le Žurnal24 in Reporter jo potrjujeta.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Slovenija je predlog za mirno rešitev leta 2021 zavrnila.	Da: Slovenija je leta 2021 zavrnila predlog za poravnavo.

claims

Neuspeh v arbitraži bi lahko resno obremenil slovenski državni proračun.
Arbitražni tribunal ICSID je v celoti zavrnil tožbo podjetja Ascent Resources proti Sloveniji.
Ascent Resources je od Slovenije zahteval skoraj 600 milijonov evrov odškodnine.
Tožnika sta Sloveniji očitala kršitev pogodbe o energetski listini in investicijskega sporazuma.
Slovenija naj bi po trditvah tožnikov onemogočila naložbo v pridobivanje plina s frackingom.
Arbitražno sodišče je tožnikoma naložilo plačilo treh milijonov evrov stroškov Sloveniji.
Odločba velja za precedenčno na področju mednarodnopravnega urejanja frackinga.
Arso je leta 2019 zahteval presojo vplivov na okolje za črpanje plina v Petišovcih.
Upravno sodišče je potrdilo odločitev agencije Arso glede presoje vplivov na okolje.
Slovenija je leta 2022 z novelo zakona o rudarstvu popolno prepovedala fracking.
Državno odvetništvo je prvič samostojno zastopalo državo v takšnem arbitražnem postopku.
Slovenija je leta 2021 zavrnila predlog vlagateljev za mirno rešitev spora.

key differences

Arbitražni tribunal ICSID je v celoti zavrnil tožbo podjetja Ascent Resources proti Sloveniji.: Vsi viri so enotni, razlik v poročanju ni.
Arbitražno sodišče je tožnikoma naložilo plačilo treh milijonov evrov stroškov Sloveniji.: Večina virov potrjuje, STA in Slovenske novice pa molčita.
Arso je leta 2019 zahteval presojo vplivov na okolje za črpanje plina v Petišovcih.: Večina virov potrjuje, STA in Slovenske novice je ne omenjata.
Ascent Resources je od Slovenije zahteval skoraj 600 milijonov evrov odškodnine.: Večina navaja zaokrožen znesek, Žurnal24 in Reporter sta natančna.
Državno odvetništvo je prvič samostojno zastopalo državo v takšnem arbitražnem postopku.: Razlika: samostojnost vs. pomoč mednarodnih strokovnjakov.
Neuspeh v arbitraži bi lahko resno obremenil slovenski državni proračun.: Večina virov potrjuje tveganje, le Slovenske novice ga ne omenjajo.
Odločba velja za precedenčno na področju mednarodnopravnega urejanja frackinga.: Večina virov potrjuje precedens, STA in Novice ga ne omenjata.
Slovenija je leta 2021 zavrnila predlog vlagateljev za mirno rešitev spora.: Večina virov molči, le Žurnal24 in Reporter jo potrjujeta.
Slovenija je leta 2022 z novelo zakona o rudarstvu popolno prepovedala fracking.: Večina virov potrjuje, STA in Slovenske novice molčita.
Slovenija naj bi po trditvah tožnikov onemogočila naložbo v pridobivanje plina s frackingom.: Večina virov potrjuje, STA molči, Slovenske novice so manj jasne.
Tožnika sta Sloveniji očitala kršitev pogodbe o energetski listini in investicijskega sporazuma.: Večina virov potrjuje, le STA zadeve ne omenja.
Upravno sodišče je potrdilo odločitev agencije Arso glede presoje vplivov na okolje.: Večina medijev potrjuje, STA in Slovenske novice molčita.

source analyses

24ur

Arbitražni tribunal ICSID je v celoti zavrnil tožbo podjetja Ascent Resources proti Sloveniji.: Da: Tribunal je zavrnil vse očitke in tožbeni zahtevek v celoti.
Arbitražno sodišče je tožnikoma naložilo plačilo treh milijonov evrov stroškov Sloveniji.: Da: Tribunal je naložil plačilo treh milijonov evrov za stroške države.
Arso je leta 2019 zahteval presojo vplivov na okolje za črpanje plina v Petišovcih.: Da: Arso je marca 2019 odločil, da je potrebna presoja vplivov na okolje.
Ascent Resources je od Slovenije zahteval skoraj 600 milijonov evrov odškodnine.: Da: Članek navaja zahtevek v višini skoraj 600 milijonov evrov.
Državno odvetništvo je prvič samostojno zastopalo državo v takšnem arbitražnem postopku.: Delno: Zastopali so prvič, a skupaj z mednarodno ekipo strokovnjakov.
Neuspeh v arbitraži bi lahko resno obremenil slovenski državni proračun.: Da: Neuspeh bi proračun obremenil za več sto milijonov evrov.
Odločba velja za precedenčno na področju mednarodnopravnega urejanja frackinga.: Da: Odvetništvo je izpostavilo, da je odločba precedenčna za fracking.
Slovenija je leta 2021 zavrnila predlog vlagateljev za mirno rešitev spora.: Ni omenjeno
Slovenija je leta 2022 z novelo zakona o rudarstvu popolno prepovedala fracking.: Da: Maja 2022 je novela zakona uvedla popolno prepoved frackinga.
Slovenija naj bi po trditvah tožnikov onemogočila naložbo v pridobivanje plina s frackingom.: Da: Podjetji sta trdili, da je Slovenija onemogočila naložbo v fracking.
Tožnika sta Sloveniji očitala kršitev pogodbe o energetski listini in investicijskega sporazuma.: Da: Očitala sta kršitev pogodbe o energetski listini in sporazuma z VB.
Upravno sodišče je potrdilo odločitev agencije Arso glede presoje vplivov na okolje.: Da: Članek navaja, da je Upravno sodišče Arsu pritrdilo.

Dnevnik

Arbitražni tribunal ICSID je v celoti zavrnil tožbo podjetja Ascent Resources proti Sloveniji.: Da: Tribunal je zavrnil vse očitke in tožbeni zahtevek v celoti.
Arbitražno sodišče je tožnikoma naložilo plačilo treh milijonov evrov stroškov Sloveniji.: Da: Tribunal je naložil plačilo treh milijonov evrov za stroške države.
Arso je leta 2019 zahteval presojo vplivov na okolje za črpanje plina v Petišovcih.: Da: Arso je marca 2019 odločil, da je treba izvesti presojo vplivov.
Ascent Resources je od Slovenije zahteval skoraj 600 milijonov evrov odškodnine.: Da: Članek navaja odškodninski zahtevek v višini skoraj 600 milijonov.
Državno odvetništvo je prvič samostojno zastopalo državo v takšnem arbitražnem postopku.: Delno: Zastopali so prvič s to pristojnostjo, a skupaj z ekipo strokovnjakov.
Neuspeh v arbitraži bi lahko resno obremenil slovenski državni proračun.: Da: Neuspeh bi proračun obremenil za več sto milijonov evrov.
Odločba velja za precedenčno na področju mednarodnopravnega urejanja frackinga.: Da: Državno odvetništvo je izpostavilo, da je odločba precedenčna.
Slovenija je leta 2021 zavrnila predlog vlagateljev za mirno rešitev spora.: Ni omenjeno
Slovenija je leta 2022 z novelo zakona o rudarstvu popolno prepovedala fracking.: Da: Maja 2022 je začela veljati novela s popolno prepovedjo frackinga.
Slovenija naj bi po trditvah tožnikov onemogočila naložbo v pridobivanje plina s frackingom.: Da: Podjetji sta trdili, da je Slovenija onemogočila naložbo v fracking.
Tožnika sta Sloveniji očitala kršitev pogodbe o energetski listini in investicijskega sporazuma.: Da: Očitala sta kršitev pogodbe o energetski listini in sporazuma z VB.
Upravno sodišče je potrdilo odločitev agencije Arso glede presoje vplivov na okolje.: Da: Članek navaja, da je Upravno sodišče Arsu pritrdilo.

RTV Slovenija

Arbitražni tribunal ICSID je v celoti zavrnil tožbo podjetja Ascent Resources proti Sloveniji.: Da: Sodišče je zavrnilo vse očitke in tožbeni zahtevek v celoti.
Arbitražno sodišče je tožnikoma naložilo plačilo treh milijonov evrov stroškov Sloveniji.: Da: Sodišče je naložilo plačilo treh milijonov evrov za stroške države.
Arso je leta 2019 zahteval presojo vplivov na okolje za črpanje plina v Petišovcih.: Da: Arso je marca 2019 odločil, da je potrebna presoja vplivov.
Ascent Resources je od Slovenije zahteval skoraj 600 milijonov evrov odškodnine.: Da: Članek navaja zahtevo po skoraj 600 milijonih evrov odškodnine.
Državno odvetništvo je prvič samostojno zastopalo državo v takšnem arbitražnem postopku.: Delno: Zastopali so prvič z mednarodno ekipo, odkar imajo pristojnost.
Neuspeh v arbitraži bi lahko resno obremenil slovenski državni proračun.: Da: Neuspeh bi proračun obremenil za več sto milijonov evrov.
Odločba velja za precedenčno na področju mednarodnopravnega urejanja frackinga.: Da: Odločba je po pojasnilih precedenčna na področju frackinga.
Slovenija je leta 2021 zavrnila predlog vlagateljev za mirno rešitev spora.: Ni omenjeno
Slovenija je leta 2022 z novelo zakona o rudarstvu popolno prepovedala fracking.: Da: Maja 2022 je začela veljati novela s popolno prepovedjo frackinga.
Slovenija naj bi po trditvah tožnikov onemogočila naložbo v pridobivanje plina s frackingom.: Da: Podjetji sta trdili, da je država onemogočila naložbo v fracking.
Tožnika sta Sloveniji očitala kršitev pogodbe o energetski listini in investicijskega sporazuma.: Da: Očitala sta kršitev pogodbe o energetski listini in sporazuma z VB.
Upravno sodišče je potrdilo odločitev agencije Arso glede presoje vplivov na okolje.: Da: Članek navaja, da je Upravno sodišče Arsu pritrdilo.

Reporter

Arbitražni tribunal ICSID je v celoti zavrnil tožbo podjetja Ascent Resources proti Sloveniji.: Da: Tribunal je zavrnil vse očitke in tožbeni zahtevek v celoti.
Arbitražno sodišče je tožnikoma naložilo plačilo treh milijonov evrov stroškov Sloveniji.: Da: Tribunal je naložil plačilo treh milijonov evrov za stroške države.
Arso je leta 2019 zahteval presojo vplivov na okolje za črpanje plina v Petišovcih.: Da: Arso je marca 2019 odločil, da je potrebna presoja vplivov.
Ascent Resources je od Slovenije zahteval skoraj 600 milijonov evrov odškodnine.: Da: Zahtevala sta 598,7 milijona evrov odškodnine.
Državno odvetništvo je prvič samostojno zastopalo državo v takšnem arbitražnem postopku.: Delno: Zastopali so prvič po novi pristojnosti, a z ekipo strokovnjakov.
Neuspeh v arbitraži bi lahko resno obremenil slovenski državni proračun.: Da: Neuspeh bi proračun obremenil za več sto milijonov evrov.
Odločba velja za precedenčno na področju mednarodnopravnega urejanja frackinga.: Da: Kerševan je poudarila, da je odločba na tem področju precedenčna.
Slovenija je leta 2021 zavrnila predlog vlagateljev za mirno rešitev spora.: Da: Slovenija je leta 2021 zavrnila predlog za poravnavo.
Slovenija je leta 2022 z novelo zakona o rudarstvu popolno prepovedala fracking.: Da: Maja 2022 je novela uvedla popolno prepoved frackinga.
Slovenija naj bi po trditvah tožnikov onemogočila naložbo v pridobivanje plina s frackingom.: Da: Podjetji sta trdili, da je Slovenija onemogočila naložbo v fracking.
Tožnika sta Sloveniji očitala kršitev pogodbe o energetski listini in investicijskega sporazuma.: Da: Očitala sta kršitev pogodbe o energetski listini in sporazuma z VB.
Upravno sodišče je potrdilo odločitev agencije Arso glede presoje vplivov na okolje.: Da: Članek navaja, da je Upravno sodišče Arsu pritrdilo.

STA

Arbitražni tribunal ICSID je v celoti zavrnil tožbo podjetja Ascent Resources proti Sloveniji.: Da: Tribunal v Washingtonu je zavrnil tožbo britanskega podjetja.
Arbitražno sodišče je tožnikoma naložilo plačilo treh milijonov evrov stroškov Sloveniji.: Ni omenjeno
Arso je leta 2019 zahteval presojo vplivov na okolje za črpanje plina v Petišovcih.: Ni omenjeno
Ascent Resources je od Slovenije zahteval skoraj 600 milijonov evrov odškodnine.: Da: Naslov navaja skoraj 600-milijonsko tožbo proti Sloveniji.
Državno odvetništvo je prvič samostojno zastopalo državo v takšnem arbitražnem postopku.: Ni omenjeno
Neuspeh v arbitraži bi lahko resno obremenil slovenski državni proračun.: Delno: Višina tožbe 600 milijonov evrov nakazuje na velik finančni vpliv.
Odločba velja za precedenčno na področju mednarodnopravnega urejanja frackinga.: Ni omenjeno
Slovenija je leta 2021 zavrnila predlog vlagateljev za mirno rešitev spora.: Ni omenjeno
Slovenija je leta 2022 z novelo zakona o rudarstvu popolno prepovedala fracking.: Ni omenjeno
Slovenija naj bi po trditvah tožnikov onemogočila naložbo v pridobivanje plina s frackingom.: Ni omenjeno
Tožnika sta Sloveniji očitala kršitev pogodbe o energetski listini in investicijskega sporazuma.: Ni omenjeno
Upravno sodišče je potrdilo odločitev agencije Arso glede presoje vplivov na okolje.: Ni omenjeno

SiOL

Arbitražni tribunal ICSID je v celoti zavrnil tožbo podjetja Ascent Resources proti Sloveniji.: Da: Tribunal je zavrnil vse očitke in tožbeni zahtevek v celoti.
Arbitražno sodišče je tožnikoma naložilo plačilo treh milijonov evrov stroškov Sloveniji.: Da: Tribunal je naložil plačilo treh milijonov evrov za stroške države.
Arso je leta 2019 zahteval presojo vplivov na okolje za črpanje plina v Petišovcih.: Da: Arso je marca 2019 odločil, da je potrebna presoja vplivov na okolje.
Ascent Resources je od Slovenije zahteval skoraj 600 milijonov evrov odškodnine.: Da: Članek navaja zahtevek v višini skoraj 600 milijonov evrov.
Državno odvetništvo je prvič samostojno zastopalo državo v takšnem arbitražnem postopku.: Delno: Zastopali so prvič z zakonsko pristojnostjo in ekipo strokovnjakov.
Neuspeh v arbitraži bi lahko resno obremenil slovenski državni proračun.: Da: Neuspeh bi proračun obremenil za več sto milijonov evrov.
Odločba velja za precedenčno na področju mednarodnopravnega urejanja frackinga.: Da: Odvetništvo je izpostavilo, da je odločba precedenčna za fracking.
Slovenija je leta 2021 zavrnila predlog vlagateljev za mirno rešitev spora.: Ni omenjeno
Slovenija je leta 2022 z novelo zakona o rudarstvu popolno prepovedala fracking.: Da: Maja 2022 je novela zakona uvedla popolno prepoved frackinga.
Slovenija naj bi po trditvah tožnikov onemogočila naložbo v pridobivanje plina s frackingom.: Da: Podjetji sta trdili, da je Slovenija onemogočila naložbo v fracking.
Tožnika sta Sloveniji očitala kršitev pogodbe o energetski listini in investicijskega sporazuma.: Da: Očitali so kršitev pogodbe o energetski listini in sporazuma z VB.
Upravno sodišče je potrdilo odločitev agencije Arso glede presoje vplivov na okolje.: Da: V besedilu piše, da je Upravno sodišče Arsu pritrdilo.

Slovenske Novice

Arbitražni tribunal ICSID je v celoti zavrnil tožbo podjetja Ascent Resources proti Sloveniji.: Da: Članek navaja, da je tribunal zavrnil tožbo in odškodninski zahtevek.
Arbitražno sodišče je tožnikoma naložilo plačilo treh milijonov evrov stroškov Sloveniji.: Ni omenjeno
Arso je leta 2019 zahteval presojo vplivov na okolje za črpanje plina v Petišovcih.: Ni omenjeno
Ascent Resources je od Slovenije zahteval skoraj 600 milijonov evrov odškodnine.: Da: Članek potrjuje odškodninski zahtevek v višini skoraj 600 milijonov.
Državno odvetništvo je prvič samostojno zastopalo državo v takšnem arbitražnem postopku.: Ni omenjeno
Neuspeh v arbitraži bi lahko resno obremenil slovenski državni proračun.: Ni omenjeno
Odločba velja za precedenčno na področju mednarodnopravnega urejanja frackinga.: Ni omenjeno
Slovenija je leta 2021 zavrnila predlog vlagateljev za mirno rešitev spora.: Ni omenjeno
Slovenija je leta 2022 z novelo zakona o rudarstvu popolno prepovedala fracking.: Ni omenjeno
Slovenija naj bi po trditvah tožnikov onemogočila naložbo v pridobivanje plina s frackingom.: Delno: Članek navaja, da je Slovenija onemogočila naložbo v črpanje plina.
Tožnika sta Sloveniji očitala kršitev pogodbe o energetski listini in investicijskega sporazuma.: Da: Članek izrecno navaja obe kršitvi, ki sta jih očitala tožnika.
Upravno sodišče je potrdilo odločitev agencije Arso glede presoje vplivov na okolje.: Ni omenjeno

Žurnal24

Arbitražni tribunal ICSID je v celoti zavrnil tožbo podjetja Ascent Resources proti Sloveniji.: Da: Tribunal je zavrnil vse očitke in tožbeni zahtevek v celoti.
Arbitražno sodišče je tožnikoma naložilo plačilo treh milijonov evrov stroškov Sloveniji.: Da: Tribunal je tožnikoma naložil plačilo treh milijonov evrov stroškov.
Arso je leta 2019 zahteval presojo vplivov na okolje za črpanje plina v Petišovcih.: Da: Arso je marca 2019 odločil, da je treba izvesti presojo.
Ascent Resources je od Slovenije zahteval skoraj 600 milijonov evrov odškodnine.: Da: Zahtevali so 598,7 milijona evrov odškodnine.
Državno odvetništvo je prvič samostojno zastopalo državo v takšnem arbitražnem postopku.: Da: Odvetništvo je državo zastopalo prvič, odkar ima to pristojnost.
Neuspeh v arbitraži bi lahko resno obremenil slovenski državni proračun.: Da: Članek navaja, da bi neuspeh obremenil proračun za več sto milijonov.
Odločba velja za precedenčno na področju mednarodnopravnega urejanja frackinga.: Da: Državna odvetnica je potrdila, da je odločba precedenčna.
Slovenija je leta 2021 zavrnila predlog vlagateljev za mirno rešitev spora.: Da: Slovenija je predlog za mirno rešitev leta 2021 zavrnila.
Slovenija je leta 2022 z novelo zakona o rudarstvu popolno prepovedala fracking.: Da: Maja 2022 je začela veljati novela z uvedbo popolne prepovedi.
Slovenija naj bi po trditvah tožnikov onemogočila naložbo v pridobivanje plina s frackingom.: Da: Tožnika sta trdila, da je Slovenija onemogočila naložbo v fracking.
Tožnika sta Sloveniji očitala kršitev pogodbe o energetski listini in investicijskega sporazuma.: Da: Članek potrjuje očitke o kršitvi obeh navedenih sporazumov.
Upravno sodišče je potrdilo odločitev agencije Arso glede presoje vplivov na okolje.: Da: Članek navaja, da je Upravno sodišče Arsu pritrdilo.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Dnevnik	Slovenske Novice	SiOL	Žurnal24	Reporter
Slovenija	Večina poroča nevtralno, Reporter pa izpostavlja finančni uspeh.	Nevtralno: Omenjena kot tožena stranka v arbitražnem sporu.	Nevtralno: Omenjena kot tožena stranka, ki je v sporu uspela.	Nevtralno: Omenjena kot tožena stranka in zmagovalka spora.	Nevtralno: Omenjena kot tožena stranka, ki je v sporu uspela.	Nevtralno: omenjena kot tožena stranka, ki je uspešno zavrnila zahtevek.	Nevtralno: Omenjena kot tožena stranka, ki je v sporu uspela.	Nevtralno: omenjena kot stranka v arbitražnem postopku.	Pozitivno: Uspeh v postopku opisan kot velik pomen in javnofinančna zmaga.
Državno odvetništvo RS	Večinoma nevtralno, le Reporter izpostavlja uspešnost.	Ni omenjeno	Nevtralno: Govorec, ki poroča o odločitvi in svojem zastopanju.	Nevtralno: Vir informacij o izidu postopka in zastopnik države.	Nevtralno: Nastopa kot vir informacij o izidu arbitražnega postopka.	Ni omenjeno	Nevtralno: Vir informacij o odločitvi in zastopnik države.	Nevtralno: opisana kot zastopnik države v arbitražnem postopku.	Pozitivno: Izpostavljeno uspešno zastopanje v kompleksnem postopku.
Ascent Resources	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v izidu tožbe.	Nevtralno: Omenjeno kot tožnik v postopku brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Omenjen kot tožnik, ki mu je bila tožba zavrnjena.	Nevtralno: Omenjeno kot tožnik v postopku brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Omenjeno kot tožnik, katerega zahtevki so bili zavrnjeni.	Nevtralno: omenjeno kot podjetje, ki je vložilo neuspešno tožbo.	Nevtralno: Omenjeno kot tožnik, katerega zahtevki so bili zavrnjeni.	Nevtralno: omenjeno kot tožeča stranka v arbitražnem sporu.	Nevtralno: Tožnik v postopku, navedeni so le njegovi očitki in zahtevki.
Ascent Slovenia	Vsi viri so enotno nevtralni, razlike so le v pravni terminologiji.	Nevtralno: Omenjeno kot hčerinsko podjetje, ki je sprožilo spor.	Nevtralno: Omenjeno kot hčerinsko podjetje in sotovornik v sporu.	Nevtralno: Omenjeno kot hčerinsko podjetje in sotražnik.	Nevtralno: Omenjeno kot hčerinsko podjetje in sotožnik v postopku.	Nevtralno: omenjeno kot hčerinsko podjetje, ki je vložilo tožbo.	Nevtralno: Omenjeno kot hčerinsko podjetje in sotožnik v postopku.	Nevtralno: omenjeno kot tožeča stranka v arbitražnem sporu.	Nevtralno: Omenjeno kot hčerinsko podjetje in tožnik brez meta-vrednotenja.
Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov (ICSID)	Vsi viri ohranjajo enoten, strogo nevtralen in informativen ton.	Nevtralno: Informativna navedba institucije, ki je izdala razsodbo.	Nevtralno: Informativna navedba institucije, ki je vodila postopek.	Nevtralno: Navedeno kot institucija, ki je vodila postopek.	Nevtralno: Naveden kot institucija, ki je vodila arbitražni postopek.	Nevtralno: omenjen kot institucija, ki je vodila arbitražni postopek.	Nevtralno: Naveden kot institucija, ki je vodila arbitražo.	Nevtralno: omenjen kot institucija, kjer je potekala arbitraža.	Nevtralno: Naveden kot institucija, ki je sprejela odločitev v postopku.
Velika Britanija	Vsi viri ohranjajo enoten, izključno nevtralen informativni ton.	Nevtralno: Uporabljeno le kot pridevnik za izvor podjetja.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu meddržavnega sporazuma.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu meddržavnega sporazuma.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu dvostranskega investicijskega sporazuma.	Nevtralno: omenjena v kontekstu dvostranskega sporazuma.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu dvostranskega sporazuma.	Nevtralno: omenjena v kontekstu investicijskega sporazuma.	Nevtralno: Omenjena le v kontekstu meddržavnega investicijskega sporazuma.
Agencija RS za okolje (Arso)	Vsi viri ohranjajo nevtralnost, razlike so le v kontekstu.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot organ, ki je zahteval presojo vplivov.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu izdaje preteklih odločb.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu izdaje preteklih upravnih odločitev.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena v kontekstu izdaje odločbe o presoji vplivov.	Nevtralno: omenjena kot organ, ki je odločal o presoji vplivov.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu izdaje odločbe, ki jo je sodišče potrdilo.
Geoenergo	Vsi viri so enotno nevtralni, razlike v vsebini so zanemarljive.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot slovenski partner podjetja Ascent Resources.	Nevtralno: Omenjen kot slovenski partner podjetja Ascent Resources.	Nevtralno: Omenjen kot slovenski partner podjetja Ascent Resources.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot slovenski partner podjetja Ascent Resources.	Nevtralno: omenjen kot partner pri načrtovanem projektu.	Nevtralno: Omenjen le kot slovenski partner podjetja Ascent Resources.
Upravno sodišče	Vsi viri so enotno nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeno kot organ, ki je pritrdil odločitvi Arsa.	Nevtralno: Omenjeno kot organ, ki je pritrdil odločitvi Arsa.	Nevtralno: Omenjeno kot organ, ki je potrdil odločitev agencije Arso.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeno kot organ, ki je pritrdil odločitvi Arsa.	Nevtralno: omenjeno kot sodišče, ki je pritrdilo odločbi Arsa.	Nevtralno: Omenjeno kot organ, ki je pritrdil odločitvi agencije Arso.
Petišovci	Vsi viri so enotno nevtralni, razlike v vsebini niso zaznane.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeni kot lokacija načrtovanega črpanja plina.	Nevtralno: Lokacija načrtovanega črpanja plina.	Nevtralno: Navedeni kot lokacija načrtovanega črpanja plina.	Nevtralno: omenjeni kot lokacija črpanja plina.	Nevtralno: Navedeni kot lokacija načrtovanega črpanja plina.	Nevtralno: omenjeni kot lokacija načrtovanega črpanja plina.	Nevtralno: Lokacija načrtovanega črpanja plina, omenjena informativno.
Washington	Vsi viri so nevtralni, nekateri ga sploh ne omenjajo.	Nevtralno: Navedba lokacije tribunala in kraja poročanja.	Ni omenjeno	Nevtralno: Naveden kot sedež arbitražnega tribunala.	Nevtralno: Naveden kot sedež arbitražnega tribunala.	Nevtralno: omenjen kot sedež arbitražnega tribunala.	Nevtralno: Naveden kot sedež arbitražnega tribunala.	Nevtralno: omenjen kot sedež arbitražnega tribunala.	Ni omenjeno
Ana Kerševan	Redka omemba; vloga sega od pravne do informativne funkcije.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana kot generalna državna odvetnica.	Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki podaja informacije o izidu arbitraže.
Nataša Pintar Gosenca	Večina virov molči, Žurnal in Reporter jo navajata nevtralno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana kot višja državna odvetnica.	Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki pojasnjuje potek in vsebino spora.

entities

Slovenija
Državno odvetništvo RS
Ascent Resources
Ascent Slovenia
Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov (ICSID)
Velika Britanija
Agencija RS za okolje (Arso)
Geoenergo
Upravno sodišče
Petišovci
Washington
Ana Kerševan
Nataša Pintar Gosenca

key differences

Agencija RS za okolje (Arso): Vsi viri ohranjajo nevtralnost, razlike so le v kontekstu.
Ana Kerševan: Redka omemba; vloga sega od pravne do informativne funkcije.
Ascent Resources: Vsi viri so nevtralni; razlika je le v izidu tožbe.
Ascent Slovenia: Vsi viri so enotno nevtralni, razlike so le v pravni terminologiji.
Državno odvetništvo RS: Večinoma nevtralno, le Reporter izpostavlja uspešnost.
Geoenergo: Vsi viri so enotno nevtralni, razlike v vsebini so zanemarljive.
Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov (ICSID): Vsi viri ohranjajo enoten, strogo nevtralen in informativen ton.
Nataša Pintar Gosenca: Večina virov molči, Žurnal in Reporter jo navajata nevtralno.
Petišovci: Vsi viri so enotno nevtralni, razlike v vsebini niso zaznane.
Slovenija: Večina poroča nevtralno, Reporter pa izpostavlja finančni uspeh.
Upravno sodišče: Vsi viri so enotno nevtralni, razlika je le v (ne)omenjanju.
Velika Britanija: Vsi viri ohranjajo enoten, izključno nevtralen informativni ton.
Washington: Vsi viri so nevtralni, nekateri ga sploh ne omenjajo.

source analyses

24ur

Agencija RS za okolje (Arso): Nevtralno: Omenjena v kontekstu izdaje preteklih odločb.
Ana Kerševan: Ni omenjeno
Ascent Resources: Nevtralno: Omenjeno kot tožnik v postopku brez meta-vrednotenja.
Ascent Slovenia: Nevtralno: Omenjeno kot hčerinsko podjetje in sotražnik.
Državno odvetništvo RS: Nevtralno: Vir informacij o izidu postopka in zastopnik države.
Geoenergo: Nevtralno: Omenjen kot slovenski partner podjetja Ascent Resources.
Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov (ICSID): Nevtralno: Navedeno kot institucija, ki je vodila postopek.
Nataša Pintar Gosenca: Ni omenjeno
Petišovci: Nevtralno: Lokacija načrtovanega črpanja plina.
Slovenija: Nevtralno: Omenjena kot tožena stranka in zmagovalka spora.
Upravno sodišče: Nevtralno: Omenjeno kot organ, ki je pritrdil odločitvi Arsa.
Velika Britanija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu meddržavnega sporazuma.
Washington: Nevtralno: Naveden kot sedež arbitražnega tribunala.

Dnevnik

Agencija RS za okolje (Arso): Nevtralno: Omenjena v kontekstu izdaje preteklih upravnih odločitev.
Ana Kerševan: Ni omenjeno
Ascent Resources: Nevtralno: Omenjeno kot tožnik, katerega zahtevki so bili zavrnjeni.
Ascent Slovenia: Nevtralno: Omenjeno kot hčerinsko podjetje in sotožnik v postopku.
Državno odvetništvo RS: Nevtralno: Nastopa kot vir informacij o izidu arbitražnega postopka.
Geoenergo: Nevtralno: Omenjen kot slovenski partner podjetja Ascent Resources.
Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov (ICSID): Nevtralno: Naveden kot institucija, ki je vodila arbitražni postopek.
Nataša Pintar Gosenca: Ni omenjeno
Petišovci: Nevtralno: Navedeni kot lokacija načrtovanega črpanja plina.
Slovenija: Nevtralno: Omenjena kot tožena stranka, ki je v sporu uspela.
Upravno sodišče: Nevtralno: Omenjeno kot organ, ki je potrdil odločitev agencije Arso.
Velika Britanija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu dvostranskega investicijskega sporazuma.
Washington: Nevtralno: Naveden kot sedež arbitražnega tribunala.

RTV Slovenija

Agencija RS za okolje (Arso): Nevtralno: Omenjena kot organ, ki je zahteval presojo vplivov.
Ana Kerševan: Ni omenjeno
Ascent Resources: Nevtralno: Omenjen kot tožnik, ki mu je bila tožba zavrnjena.
Ascent Slovenia: Nevtralno: Omenjeno kot hčerinsko podjetje in sotovornik v sporu.
Državno odvetništvo RS: Nevtralno: Govorec, ki poroča o odločitvi in svojem zastopanju.
Geoenergo: Nevtralno: Omenjen kot slovenski partner podjetja Ascent Resources.
Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov (ICSID): Nevtralno: Informativna navedba institucije, ki je vodila postopek.
Nataša Pintar Gosenca: Ni omenjeno
Petišovci: Nevtralno: Omenjeni kot lokacija načrtovanega črpanja plina.
Slovenija: Nevtralno: Omenjena kot tožena stranka, ki je v sporu uspela.
Upravno sodišče: Nevtralno: Omenjeno kot organ, ki je pritrdil odločitvi Arsa.
Velika Britanija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu meddržavnega sporazuma.
Washington: Ni omenjeno

Reporter

Agencija RS za okolje (Arso): Nevtralno: Omenjena v kontekstu izdaje odločbe, ki jo je sodišče potrdilo.
Ana Kerševan: Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki podaja informacije o izidu arbitraže.
Ascent Resources: Nevtralno: Tožnik v postopku, navedeni so le njegovi očitki in zahtevki.
Ascent Slovenia: Nevtralno: Omenjeno kot hčerinsko podjetje in tožnik brez meta-vrednotenja.
Državno odvetništvo RS: Pozitivno: Izpostavljeno uspešno zastopanje v kompleksnem postopku.
Geoenergo: Nevtralno: Omenjen le kot slovenski partner podjetja Ascent Resources.
Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov (ICSID): Nevtralno: Naveden kot institucija, ki je sprejela odločitev v postopku.
Nataša Pintar Gosenca: Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki pojasnjuje potek in vsebino spora.
Petišovci: Nevtralno: Lokacija načrtovanega črpanja plina, omenjena informativno.
Slovenija: Pozitivno: Uspeh v postopku opisan kot velik pomen in javnofinančna zmaga.
Upravno sodišče: Nevtralno: Omenjeno kot organ, ki je pritrdil odločitvi agencije Arso.
Velika Britanija: Nevtralno: Omenjena le v kontekstu meddržavnega investicijskega sporazuma.
Washington: Ni omenjeno

STA

Agencija RS za okolje (Arso): Ni omenjeno
Ana Kerševan: Ni omenjeno
Ascent Resources: Nevtralno: Omenjeno kot tožnik v postopku brez meta-vrednotenja.
Ascent Slovenia: Nevtralno: Omenjeno kot hčerinsko podjetje, ki je sprožilo spor.
Državno odvetništvo RS: Ni omenjeno
Geoenergo: Ni omenjeno
Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov (ICSID): Nevtralno: Informativna navedba institucije, ki je izdala razsodbo.
Nataša Pintar Gosenca: Ni omenjeno
Petišovci: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: Omenjena kot tožena stranka v arbitražnem sporu.
Upravno sodišče: Ni omenjeno
Velika Britanija: Nevtralno: Uporabljeno le kot pridevnik za izvor podjetja.
Washington: Nevtralno: Navedba lokacije tribunala in kraja poročanja.

SiOL

Agencija RS za okolje (Arso): Nevtralno: Omenjena v kontekstu izdaje odločbe o presoji vplivov.
Ana Kerševan: Ni omenjeno
Ascent Resources: Nevtralno: Omenjeno kot tožnik, katerega zahtevki so bili zavrnjeni.
Ascent Slovenia: Nevtralno: Omenjeno kot hčerinsko podjetje in sotožnik v postopku.
Državno odvetništvo RS: Nevtralno: Vir informacij o odločitvi in zastopnik države.
Geoenergo: Nevtralno: Omenjen kot slovenski partner podjetja Ascent Resources.
Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov (ICSID): Nevtralno: Naveden kot institucija, ki je vodila arbitražo.
Nataša Pintar Gosenca: Ni omenjeno
Petišovci: Nevtralno: Navedeni kot lokacija načrtovanega črpanja plina.
Slovenija: Nevtralno: Omenjena kot tožena stranka, ki je v sporu uspela.
Upravno sodišče: Nevtralno: Omenjeno kot organ, ki je pritrdil odločitvi Arsa.
Velika Britanija: Nevtralno: Omenjena v kontekstu dvostranskega sporazuma.
Washington: Nevtralno: Naveden kot sedež arbitražnega tribunala.

Slovenske Novice

Agencija RS za okolje (Arso): Ni omenjeno
Ana Kerševan: Ni omenjeno
Ascent Resources: Nevtralno: omenjeno kot podjetje, ki je vložilo neuspešno tožbo.
Ascent Slovenia: Nevtralno: omenjeno kot hčerinsko podjetje, ki je vložilo tožbo.
Državno odvetništvo RS: Ni omenjeno
Geoenergo: Ni omenjeno
Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov (ICSID): Nevtralno: omenjen kot institucija, ki je vodila arbitražni postopek.
Nataša Pintar Gosenca: Ni omenjeno
Petišovci: Nevtralno: omenjeni kot lokacija črpanja plina.
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot tožena stranka, ki je uspešno zavrnila zahtevek.
Upravno sodišče: Ni omenjeno
Velika Britanija: Nevtralno: omenjena v kontekstu dvostranskega sporazuma.
Washington: Nevtralno: omenjen kot sedež arbitražnega tribunala.

Žurnal24

Agencija RS za okolje (Arso): Nevtralno: omenjena kot organ, ki je odločal o presoji vplivov.
Ana Kerševan: Nevtralno: citirana kot generalna državna odvetnica.
Ascent Resources: Nevtralno: omenjeno kot tožeča stranka v arbitražnem sporu.
Ascent Slovenia: Nevtralno: omenjeno kot tožeča stranka v arbitražnem sporu.
Državno odvetništvo RS: Nevtralno: opisana kot zastopnik države v arbitražnem postopku.
Geoenergo: Nevtralno: omenjen kot partner pri načrtovanem projektu.
Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov (ICSID): Nevtralno: omenjen kot institucija, kjer je potekala arbitraža.
Nataša Pintar Gosenca: Nevtralno: citirana kot višja državna odvetnica.
Petišovci: Nevtralno: omenjeni kot lokacija načrtovanega črpanja plina.
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot stranka v arbitražnem postopku.
Upravno sodišče: Nevtralno: omenjeno kot sodišče, ki je pritrdilo odločbi Arsa.
Velika Britanija: Nevtralno: omenjena v kontekstu investicijskega sporazuma.
Washington: Nevtralno: omenjen kot sedež arbitražnega tribunala.

Viri

articles

article order
8
body
Ljubljana/Washington, 08. julija (STA) Arbitražni tribunal pri Mednarodnem centru za reševanje investicijskih sporov v Washingtonu je zavrnil tožbo britanskega podjetja Ascent Resources proti Sloveniji. Ascent Resources in njegovo slovensko hčerinsko podjetje sta arbitražni spor sprožila ...
language
slv
published at
2026-07-08T13:29:37
source
STA
title
Arbitraža zavrnila skoraj 600-milijonsko tožbo Ascent Resources proti Sloveniji (I)
url
https://www.sta.si/3575683/
article order
4
body
Ascent Resources in njegovo hčerinsko podjetje Ascent Slovenia sta spor proti Sloveniji pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov (ICSID) sprožila poleti 2022, potem ko je Arso za črpanje plina s stimulacijo vrtin v Petišovcih zahteval presojo vplivov na okolje. Podjetji sta trdili, da je Slovenija onemogočila njihovo naložbo v pridobivanje plina po metodi t. i. hidravličnega lomljenja (fracking) v Petišovcih in od Slovenije zahtevali skoraj 600 milijonov evrov odškodnine. Državi sta očitala kršitev na podlagi dvostranskega investicijskega sporazuma med Veliko Britanijo in Slovenijo ter pogodbe o energetski listini. Državno odvetništva je sporočilo, da so prejeli arbitražno odločbo, s katero je arbitražno sodišče pri ICSID-ju zavrnilo vse očitke tožnikov, da je Slovenija s svojimi ukrepi, povezanimi s črpanjem zemeljskega plina v Petišovcih, kršila svoje obveznosti iz pogodbe o energetski listini. Posledično je bil tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen. Tožnikoma je sodišče naložilo, da morata Sloveniji plačati tri milijone evrov za njene stroške, medtem ko stroške postopka krijeta stranki v enakih deležih, so pojasnili v državnem odvetništvu, na katerem bodo več o arbitražni odločitvi povedali na popoldanski novinarski konferenci. V sporočilu za javnost so tudi poudarili, da so Slovenijo v tem arbitražnem postopku skupaj z mednarodno ekipo strokovnjakov zastopali prvič, odkar imajo to zakonsko pristojnost. Precedenčna odločba Arbitražna odločba je po njihovih pojasnilih na področju urejanja dopustnosti t. i. frackinga precedenčna, zato pričakujejo, da bo odmevala tudi mednarodnopravno. Uspeh v postopku pa je za Slovenijo velikega pomena tudi z javnofinančnega vidika, saj bi neuspeh v postopku državni proračun lahko obremenil za več sto milijonov evrov, so dodali. Spor se je sicer začel, ko je agencija za okolje (Arso) marca 2019 odločila, da je pred izdajo dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih s stimulacijo vrtin, ki sta ga načrtovala Ascent Resources in slovenski partner Geoenergo, treba izvesti presojo vplivov na okolje. Upravno sodišče je Arsu pritrdilo. Maja 2022 pa je nato začela veljati novela zakona o rudarstvu, ki je uvedla popolno prepoved hidravličnega lomljenja oz. frackinga. Novela je obenem prinesla dodatne definicije nekaterih pojmov, izpopolnila področje reguliranih poklicev v rudarstvu in opredelila nekatere prekrške.
language
slv
published at
2026-07-08T12:42:16
source
RTV Slovenija
title
Zavrnjena tožba proti Sloveniji, s katero je Ascent Resources zahteval 600 milijonov odškodnine
url
https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/zavrnjena-tozba-proti-sloveniji-s-katero-je-ascent-resources-zahteval-600-milijonov-odskodnine/787562
article order
1
body
Arbitražni tribunal pri Mednarodnem centru za reševanje investicijskih sporov v Washingtonu je zavrnil tožbo britanskega podjetja Ascent Resources proti Sloveniji ter spremljajoči odškodninski zahtevek v višini skoraj 600 milijonov evrov, so sporočili iz državnega odvetništva. Tožba se je nanašala na izdajo dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih. Ascent Resources in njeno hčerinsko podjetje Ascent Slovenia sta spor pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov (ICSID) sprožila poleti 2022. Sloveniji sta očitala kršitev dvostranskega investicijskega sporazuma med Veliko Britanijo in Slovenijo ter pogodbe o energetski listini. Podjetji sta trdili, da je Slovenija dejansko onemogočila njihovo naložbo v pridobivanje plina po metodi t. i. hidravličnega lomljenja (fracking) v Petišovcih in od Slovenije zahtevali skoraj 600 milijonov evrov odškodnine. Iz Državnega odvetništva RS so danes sporočili, da so prejeli arbitražno odločbo, s katero je arbitražni tribunal pri ICSID zavrnil vse očitke tožnikov, da je Slovenija s svojimi ukrepi, povezanimi s črpanjem zemeljskega plina v Petišovcih, kršila svoje obveznosti iz pogodbe o energetski listini. Posledično je bil tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen. Tožnikoma je tribunal naložil, da morata Sloveniji plačati tri milijone evrov za njene stroške, medtem ko stroške postopka krijeta stranki v enakih deležih, so pojasnili v državnem odvetništvu, na katerem bodo več o arbitražni odločitvi povedali na popoldanski novinarski konferenci. So pa že v sporočilu za javnost izpostavili, da so Slovenijo v tem arbitražnem postopku skupaj z mednarodno ekipo strokovnjakov zastopali prvič, odkar imajo to zakonsko pristojnost. Arbitražna odločba je po njihovih pojasnilih na področju urejanja dopustnosti t. i. frackinga precedenčna, zato pričakujejo, da bo odmevala tudi mednarodnopravno. Uspeh v postopku pa je za Slovenijo velikega pomena tudi z javnofinančnega vidika, saj bi neuspeh v postopku državni proračun lahko obremenil za več sto milijonov evrov, so dodali. Preberi še Slovenija pred novo arbitražo: 'Zaradi škode zahtevamo pol milijarde evrov' Spor se je sicer začel, ko je Agencija RS za okolje (Arso) marca 2019 odločila, da je pred izdajo dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih s stimulacijo vrtin, ki sta ga načrtovala Ascent Resources in slovenski partner Geoenergo, treba izvesti presojo vplivov na okolje. Upravno sodišče je Arsu pritrdilo. Maja 2022 pa je nato začela veljati novela zakona o rudarstvu, ki je uvedel popolno prepoved hidravličnega lomljenja oz. frackinga. Novela je obenem prinesla dodatne definicije nekaterih pojmov, izpopolnila področje reguliranih poklicev v rudarstvu in opredelila nekatere prekrške.
language
slv
published at
2026-07-08T09:07:02
source
24ur
title
Arbitraža zavrnila skoraj 600-milijonsko tožbo britanske družbe proti Sloveniji
url
https://www.24ur.com/novice/tujina/arbitraza-zavrnila-skoraj-600-milijonsko-tozbo-britanskega-podjetja-proti-sloveniji.html
article order
0
body
Arbitražni tribunal pri Mednarodnem centru za reševanje investicijskih sporov v Washingtonu je zavrnil tožbo britanskega podjetja Ascent Resources proti Sloveniji ter spremljajoči odškodninski zahtevek v višini skoraj 600 milijonov evrov, so sporočili iz državnega odvetništva. Tožba se je nanašala na izdajo dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih. Ascent Resources in njeno hčerinsko podjetje Ascent Slovenia sta spor pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov (ICSID) sprožila poleti 2022. Sloveniji sta očitala kršitev dvostranskega investicijskega sporazuma med Veliko Britanijo in Slovenijo ter pogodbe o energetski listini. Podjetji sta trdili, da je Slovenija dejansko onemogočila njihovo naložbo v pridobivanje plina po metodi t. i. hidravličnega lomljenja (fracking) v Petišovcih in od Slovenije zahtevali skoraj 600 milijonov evrov odškodnine. Iz Državnega odvetništva RS so danes sporočili, da so prejeli arbitražno odločbo, s katero je arbitražni tribunal pri ICSID zavrnil vse očitke tožnikov, da je Slovenija s svojimi ukrepi, povezanimi s črpanjem zemeljskega plina v Petišovcih, kršila svoje obveznosti iz pogodbe o energetski listini. Posledično je bil tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen. Tožnikoma je tribunal naložil, da morata Sloveniji plačati tri milijone evrov za njene stroške, medtem ko stroške postopka krijeta stranki v enakih deležih, so pojasnili v državnem odvetništvu, na katerem bodo več o arbitražni odločitvi povedali na popoldanski novinarski konferenci. So pa že v sporočilu za javnost izpostavili, da so Slovenijo v tem arbitražnem postopku skupaj z mednarodno ekipo strokovnjakov zastopali prvič, odkar imajo to zakonsko pristojnost. Arbitražna odločba je po njihovih pojasnilih na področju urejanja dopustnosti t. i. frackinga precedenčna, zato pričakujejo, da bo odmevala tudi mednarodnopravno. Uspeh v postopku pa je za Slovenijo velikega pomena tudi z javnofinančnega vidika, saj bi neuspeh v postopku državni proračun lahko obremenil za več sto milijonov evrov, so dodali. Spor se je sicer začel, ko je Agencija RS za okolje (Arso) marca 2019 odločila, da je pred izdajo dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih s stimulacijo vrtin, ki sta ga načrtovala Ascent Resources in slovenski partner Geoenergo, treba izvesti presojo vplivov na okolje. Upravno sodišče je Arsu pritrdilo. Maja 2022 pa je nato začela veljati novela zakona o rudarstvu, ki je uvedla popolno prepoved hidravličnega lomljenja oz. frackinga. Novela je obenem prinesla dodatne definicije nekaterih pojmov, izpopolnila področje reguliranih poklicev v rudarstvu in opredelila nekatere prekrške.
language
slv
published at
2026-07-08T09:19:30
source
Dnevnik
title
V arbitraži zavrnili skoraj 600-milijonsko tožbo Ascent Resources proti Sloveniji
url
https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/v-arbitrazi-zavrnili-skoraj-600-milijonsko-tozbo-ascent-resources-proti-sloveniji-2814059/
article order
10
body
Arbitražni tribunal pri Mednarodnem centru za reševanje investicijskih sporov v Washingtonu je zavrnil tožbo britanskega podjetja Ascent Resources proti Sloveniji ter spremljajoči odškodninski zahtevek v višini skoraj 600 milijonov evrov, ki se je nanašala na izdajo dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih. Ascent Resources in njegovo hčerinsko podjetje Ascent Slovenia sta spor sprožila poleti 2022 in Sloveniji očitala kršitev dvostranskega investicijskega sporazuma med Veliko Britanijo in Slovenijo ter pogodbe o energetski listini. Podjetji sta trdili, da je Slovenija dejansko onemogočila ...
language
slv
published at
2026-07-09T05:46:37
source
Slovenske Novice
title
Slovenija ne bo plačala 600 milijonov
url
https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/slovenija-ne-bo-placala-600-milijonov
article order
2
body
Arbitražni tribunal pri Mednarodnem centru za reševanje investicijskih sporov v Washingtonu je zavrnil tožbo britanskega podjetja Ascent Resources proti Sloveniji ter spremljajoči odškodninski zahtevek v višini skoraj 600 milijonov evrov, so sporočili iz državnega odvetništva. Tožba se je nanašala na izdajo dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih. Ascent Resources in njeno hčerinsko podjetje Ascent Slovenia sta spor pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov (ICSID) sprožila poleti 2022. Sloveniji sta očitala kršitev dvostranskega investicijskega sporazuma med Veliko Britanijo in Slovenijo ter pogodbe o energetski listini. Podjetji sta trdili, da je Slovenija dejansko onemogočila njihovo naložbo v pridobivanje plina po metodi t. i. hidravličnega lomljenja (fracking) v Petišovcih in od Slovenije zahtevali skoraj 600 milijonov evrov odškodnine. Sporočilo Državnega odvetništva RS Iz Državnega odvetništva RS so danes sporočili, da so prejeli arbitražno odločbo, s katero je arbitražni tribunal pri ICSID zavrnil vse očitke tožnikov, da je Slovenija s svojimi ukrepi, povezanimi s črpanjem zemeljskega plina v Petišovcih, kršila svoje obveznosti iz pogodbe o energetski listini. Posledično je bil tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen. Tožnikoma je tribunal naložil, da morata Sloveniji plačati tri milijone evrov za njene stroške, medtem ko stroške postopka krijeta stranki v enakih deležih, so pojasnili v državnem odvetništvu, na katerem bodo več o arbitražni odločitvi povedali na popoldanski novinarski konferenci. So pa že v sporočilu za javnost izpostavili, da so Slovenijo v tem arbitražnem postopku skupaj z mednarodno ekipo strokovnjakov zastopali prvič, odkar imajo to zakonsko pristojnost. Uspeh pomemben za ugled slovenije Arbitražna odločba je po njihovih pojasnilih na področju urejanja dopustnosti t. i. frackinga precedenčna, zato pričakujejo, da bo odmevala tudi mednarodnopravno. Uspeh v postopku pa je za Slovenijo velikega pomena tudi z javnofinančnega vidika, saj bi neuspeh v postopku državni proračun lahko obremenil za več sto milijonov evrov, so dodali. Potek spora Spor se je sicer začel, ko je Agencija RS za okolje (Arso) marca 2019 odločila, da je pred izdajo dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih s stimulacijo vrtin, ki sta ga načrtovala Ascent Resources in slovenski partner Geoenergo, treba izvesti presojo vplivov na okolje. Upravno sodišče je Arsu pritrdilo. Maja 2022 pa je nato začela veljati novela zakona o rudarstvu, ki je uvedel popolno prepoved hidravličnega lomljenja oz. frackinga. Novela je obenem prinesla dodatne definicije nekaterih pojmov, izpopolnila področje reguliranih poklicev v rudarstvu in opredelila nekatere prekrške.
language
slv
published at
2026-07-08T09:12:49
source
SiOL
title
Arbitraža zavrnila skoraj 600-milijonsko tožbo Ascent Resources proti Sloveniji
url
https://siol.net/novice/slovenija/arbitraza-zavrnila-skoraj-600-milijonsko-tozbo-ascent-resources-proti-sloveniji-696038
article order
3
body
Arbitražni tribunal pri Mednarodnem centru za reševanje investicijskih sporov v Washingtonu je zavrnil tožbo britanskega podjetja Ascent Resources proti Sloveniji ter spremljajoči odškodninski zahtevek v višini skoraj 600 milijonov evrov. Tožba se je nanašala na izdajo dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih. Ascent Resources in njegovo hčerinsko podjetje Ascent Slovenia sta spor pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov (ICSID) sprožila poleti 2022. Sloveniji sta očitala kršitev dvostranskega investicijskega sporazuma med Veliko Britanijo in Slovenijo ter pogodbe o energetski listini. Podjetji sta trdili, da je Slovenija dejansko onemogočila njuno naložbo v pridobivanje plina po metodi t. i. hidravličnega lomljenja (fracking) v Petišovcih in od Slovenije zahtevali skoraj 600 milijonov evrov odškodnine. Arbitražni tribunal pri ICSID je težko pričakovano odločitev v tem postopku sprejel v torek. Z njo je zavrnil vse očitke tožnikov, da je Slovenija s svojim ukrepanjem v povezavi s črpanjem zemeljskega plina v Petišovcih kršila pogodbo o energetski listini, je v današnji izjavi za javnost povedala generalna državna odvetnica Ana Kerševan. "Posledično je bil tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen," je dejala. Šlo je za zahtevo za plačilo odškodnine v natančni višini 598,7 milijona evrov, pri čemer je bil zahtevek pred tem še za skoraj 60 milijonov evrov višji. Tožnikoma je tribunal ob tem naložil, da morata Sloveniji plačati tri milijone evrov za njene stroške, medtem ko stroške postopka krijeta stranki v enakih deležih. Uspeh pomemben tudi z javnofinančnega vidika Kerševan je poudarila, da je Državno odvetništvo RS Slovenijo v tem arbitražnem postopku skupaj z mednarodno ekipo strokovnjakov zastopalo prvič, odkar imajo to zakonsko pristojnost. Postopek je bil z vidika vsebinskih in procesnih vprašanj izjemno kompleksen, je povedala. Arbitražna odločba je po njenih besedah na področju urejanja dopustnosti t. i. frackinga precedenčna, zato pričakuje, da bo odmevala tudi mednarodnopravno. Uspeh v postopku pa je za Slovenijo velikega pomena tudi z javnofinančnega vidika, saj bi neuspeh v postopku državni proračun lahko obremenil za več sto milijonov evrov. Po Arsovi odločbi sprožili spor Spor se je začel, ko je Agencija RS za okolje (Arso) marca 2019 odločila, da je pred izdajo dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih s stimulacijo vrtin, ki sta ga načrtovala Ascent Resources in slovenski partner Geoenergo, treba izvesti presojo vplivov na okolje. Upravno sodišče je Arsu pritrdilo. Maja 2022 je nato začela veljati novela zakona o rudarstvu, ki je uvedla popolno prepoved hidravličnega lomljenja oz. frackinga. Novela je obenem prinesla dodatne definicije nekaterih pojmov, izpopolnila področje reguliranih poklicev v rudarstvu in opredelila nekatere prekrške. Na državnem odvetništvu so bili s sprožitvijo spora seznanjeni leta 2020, po izdaji odločbe Arsa o presoji vplivov na okolje. Vlagatelja sta ob tem predlagala mirno rešitev spora oziroma poravnavo, ki pa jo je Slovenija leta 2021 po proučitvi njunih očitkov iz strokovnih razlogov ter po oceni, da lahko v primeru arbitraže spor uspešno ubrani, zavrnila, je povedala višja državna odvetnica Nataša Pintar Gosenca. Novo uradno obvestilo o sporu, v katerem sta vlagatelja še razširila svoje očitke o kršitvi pogodbe o energetski listini, je Slovenija prejela leta 2022, dan po sprejemu novele zakona o rudarstvu. Nekaj mesecev pozneje sta vložila še zahtevo za arbitražo, s čimer se je formalno začel arbitražni postopek. Abritražni tribunal odločil soglasno Ključna očitka tožnikov sta bila dva, je pojasnila Pintar Gosenca. Prvi se je nanašal na odločbo Arsa glede presoje vplivov na okolje, kar se jima je zdelo diskriminatorno, drugi pa na prepoved hidravlične stimulacije na Petišovskem polju oziroma na celotnem ozemlju Slovenije. Med drugim naj bi poslancem očitala, da so v postopku sprejemanja novele zakona do njiju izražali določeno mero sovražnosti. Trdila sta, da ju Slovenija obravnava nepošteno in diskriminatorno v primerjavi z drugimi investitorji. Slovenija je očitke zavračala s pojasnilom, da je popolno prepoved frackinga sprejela v javnem interesu varstva okolja in zdravja ljudi, ki na tem območju živijo. "S številnimi dokazi je izkazala, da je bil postopek v parlamentu transparenten, da nista bila obravnavana diskriminatorno, ter da sta bila deležna popolnoma enake obravnave kot katerikoli predstavnik zainteresirane javnosti, ki želi izvedeti več o predlogu zakona podati svoje pripombe," je povedala Pintar Gosenca. Poudarila je, da je odločba, ki so jo vsi trije člani arbitražnega tribunala sprejeli soglasno, dokončna, pravnih možnosti za drugačno vsebinsko odločitev pa da je zelo, zelo malo. Glede Sloveniji dosojenih treh milijonov evrov za stroške pa je dejala, da si jih bodo prizadevali izterjati, če jih tožnika ne bi prostovoljno plačala.
language
slv
published at
2026-07-08T19:56:38
source
Žurnal24
title
Arbitraža zavrnila skoraj 600-milijonsko tožbo Ascent Resources proti Sloveniji
url
https://www.zurnal24.si/slovenija/arbitraza-zavrnila-skoraj-600-milijonsko-tozbo-ascent-resources-proti-sloveniji-461864
article order
6
body
Tožba se je nanašala na izdajo dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih. Ascent Resources in njegovo hčerinsko podjetje Ascent Slovenia sta spor pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov (ICSID) sprožila poleti 2022. Sloveniji sta očitala kršitev dvostranskega investicijskega sporazuma med Veliko Britanijo in Slovenijo ter pogodbe o energetski listini. Podjetji sta trdili, da je Slovenija dejansko onemogočila njuno naložbo v pridobivanje plina po metodi t. i. hidravličnega lomljenja (fracking) v Petišovcih in od Slovenije zahtevali skoraj 600 milijonov evrov odškodnine. Arbitražni tribunal pri ICSID je težko pričakovano odločitev v tem postopku sprejel v torek. Z njo je zavrnil vse očitke tožnikov, da je Slovenija s svojim ukrepanjem v povezavi s črpanjem zemeljskega plina v Petišovcih kršila pogodbo o energetski listini, je v današnji izjavi za javnost povedala generalna državna odvetnica Ana Kerševan. "Posledično je bil tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen," je dejala. Šlo je za zahtevo za plačilo odškodnine v natančni višini 598,7 milijona evrov, pri čemer je bil zahtevek pred tem še za skoraj 60 milijonov evrov višji. Tožnikoma je tribunal ob tem naložil, da morata Sloveniji plačati tri milijone evrov za njene stroške, medtem ko stroške postopka krijeta stranki v enakih deležih. Kerševan je poudarila, da je Državno odvetništvo RS Slovenijo v tem arbitražnem postopku skupaj z mednarodno ekipo strokovnjakov zastopalo prvič, odkar imajo to zakonsko pristojnost. Postopek je bil z vidika vsebinskih in procesnih vprašanj izjemno kompleksen, je povedala. Arbitražna odločba je po njenih besedah na področju urejanja dopustnosti t. i. frackinga precedenčna, zato pričakuje, da bo odmevala tudi mednarodnopravno. Uspeh v postopku pa je za Slovenijo velikega pomena tudi z javnofinančnega vidika, saj bi neuspeh v postopku državni proračun lahko obremenil za več sto milijonov evrov. Spor se je začel, ko je Agencija RS za okolje (Arso) marca 2019 odločila, da je pred izdajo dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih s stimulacijo vrtin, ki sta ga načrtovala Ascent Resources in slovenski partner Geoenergo, treba izvesti presojo vplivov na okolje. Upravno sodišče je Arsu pritrdilo. Maja 2022 je nato začela veljati novela zakona o rudarstvu, ki je uvedla popolno prepoved hidravličnega lomljenja oz. frackinga. Novela je obenem prinesla dodatne definicije nekaterih pojmov, izpopolnila področje reguliranih poklicev v rudarstvu in opredelila nekatere prekrške. Na državnem odvetništvu so bili s sprožitvijo spora seznanjeni leta 2020, po izdaji odločbe Arsa o presoji vplivov na okolje. Vlagatelja sta ob tem predlagala mirno rešitev spora oziroma poravnavo, ki pa jo je Slovenija leta 2021 po proučitvi njunih očitkov iz strokovnih razlogov ter po oceni, da lahko v primeru arbitraže spor uspešno ubrani, zavrnila, je povedala višja državna odvetnica Nataša Pintar Gosenca. Novo uradno obvestilo o sporu, v katerem sta vlagatelja še razširila svoje očitke o kršitvi pogodbe o energetski listini, je Slovenija prejela leta 2022, dan po sprejemu novele zakona o rudarstvu. Nekaj mesecev pozneje sta vložila še zahtevo za arbitražo, s čimer se je formalno začel arbitražni postopek. Ključna očitka tožnikov sta bila dva, je pojasnila Pintar Gosenca. Prvi se je nanašal na odločbo Arsa glede presoje vplivov na okolje, kar se jima je zdelo diskriminatorno, drugi pa na prepoved hidravlične stimulacije na Petišovskem polju oziroma na celotnem ozemlju Slovenije. Med drugim naj bi poslancem očitala, da so v postopku sprejemanja novele zakona do njiju izražali določeno mero sovražnosti. Trdila sta, da ju Slovenija obravnava nepošteno in diskriminatorno v primerjavi z drugimi investitorji. Slovenija je očitke zavračala s pojasnilom, da je popolno prepoved frackinga sprejela v javnem interesu varstva okolja in zdravja ljudi, ki na tem območju živijo. "S številnimi dokazi je izkazala, da je bil postopek v parlamentu transparenten, da nista bila obravnavana diskriminatorno, ter da sta bila deležna popolnoma enake obravnave kot katerikoli predstavnik zainteresirane javnosti, ki želi izvedeti več o predlogu zakona podati svoje pripombe," je povedala Pintar Gosenca. Poudarila je, da je odločba, ki so jo vsi trije člani arbitražnega tribunala sprejeli soglasno, dokončna, pravnih možnosti za drugačno vsebinsko odločitev pa da je zelo, zelo malo. Glede Sloveniji dosojenih treh milijonov evrov za stroške pa je dejala, da si jih bodo prizadevali izterjati, če jih tožnika ne bi prostovoljno plačala.
language
slv
published at
2026-07-08T13:36:40
source
Reporter
title
Na vladi so si oddahnili: ne bo treba plačati 600 milijonov € odškodnine
url
https://reporter.si/clanek/slovenija/na-vladi-so-si-oddahnili-ne-bo-treba-placati-600-milijonov-odskodnine-1911538

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count