MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Predlog zakona Skok bo po navedbah Zupančiča in Logarja omogočil učinkovitejši in hitrejši pregon korupcije in organiziranega kriminala.
• NPU bo vedno začel ali prevzel preiskavo kaznivih dejanj iz kataloga pristojnosti StKOK na podlagi zavezujoče pisne zahteve vodje tožilstva.
• Zakon uvaja tožilsko preiskavo namesto sodne, kar naj bi skrajšalo postopke.
• Zakon je bil pripravljen brez sodelovanja stroke, pravosodnih institucij in KPK.
• Gospodarska kriminaliteta predstavlja 16,6 % vseh kaznivih dejanj, Slovenija naj bi zaradi nje letno izgubila 3,5 milijarde evrov.
• Ustanavlja se enotno Specializirano sodišče RS v Ljubljani, ki nadomešča štiri oddelke v Ljubljani, Celju, Kopru in Mariboru.
• Število specializiranih tožilcev se povečuje z najmanj 10 na najmanj 25.
• Po prvih ocenah tožilstva predlog zakona ne bo prispeval k učinkovitejšemu pregonu in bi lahko oslabil avtonomijo tožilstva.
• Zakon se začne uporabljati 1. januarja 2027.
• KPK je zadovoljna, da je predlagatelj upošteval pozive k ločitvi sistema preprečevanja korupcije od sistema pregona.
• Ocenjene finančne posledice nove ureditve znašajo 13,81 milijona evrov za obdobje 2026–2029.
• Povprečno trajanje postopka od začetka do prvostopenjske sodbe v najtežjih primerih je 76 mesecev.
• Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec meni, da Slovenija Skok potrebuje, ker je dosedanji sistem povzročil kršitve pravice do sojenja v razumnem roku.

key differences

Gospodarska kriminaliteta predstavlja 16,6 % vseh kaznivih dejanj, Slovenija naj bi zaradi nje letno izgubila 3,5 milijarde evrov.

Samo GOV.SI potrjuje trditev; drugi viri je ne omenjajo.

KPK je zadovoljna, da je predlagatelj upošteval pozive k ločitvi sistema preprečevanja korupcije od sistema pregona.

Samo trije viri (RTV, Večer, Žurnal24) potrjujejo trditev, ostali je ne omenjajo.

NPU bo vedno začel ali prevzel preiskavo kaznivih dejanj iz kataloga pristojnosti StKOK na podlagi zavezujoče pisne zahteve vodje tožilstva.

Večina virov trditev potrjuje, nekateri izpuščajo "zavezujoče".

Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec meni, da Slovenija Skok potrebuje, ker je dosedanji sistem povzročil kršitve pravice do sojenja v razumnem roku.

Samo Nova24TV poroča o Zobčevi podpori Skoku.

Ocenjene finančne posledice nove ureditve znašajo 13,81 milijona evrov za obdobje 2026–2029.

Samo uradni vir in Domovina navajata stroške; drugi molčijo.

Po prvih ocenah tožilstva predlog zakona ne bo prispeval k učinkovitejšemu pregonu in bi lahko oslabil avtonomijo tožilstva.

Nekateri viri (RTV, Delo, Večer, Žurnal24) navajajo kritiko tožilstva, drugi je ne omenjajo.

Povprečno trajanje postopka od začetka do prvostopenjske sodbe v najtežjih primerih je 76 mesecev.

Samo Delo navaja 76 mesecev; ostali viri tega ne omenjajo.

Predlog zakona Skok bo po navedbah Zupančiča in Logarja omogočil učinkovitejši in hitrejši pregon korupcije in organiziranega kriminala.

Večina virov podpira trditev, Nova24TV jo izpušča.

Ustanavlja se enotno Specializirano sodišče RS v Ljubljani, ki nadomešča štiri oddelke v Ljubljani, Celju, Kopru in Mariboru.

STA trditve ne omenja; drugi viri jo potrjujejo, Slovenske novice le delno.

Zakon je bil pripravljen brez sodelovanja stroke, pravosodnih institucij in KPK.

Večer in Žurnal24 potrjujeta, STA in RTV zanikata.

Zakon se začne uporabljati 1. januarja 2027.

Le 4 od 11 virov navajajo datum; ostali ga ne omenjajo.

Zakon uvaja tožilsko preiskavo namesto sodne, kar naj bi skrajšalo postopke.

Večina virov trditve ne omenja; Delo in GOV.SI jo podpirata.

Število specializiranih tožilcev se povečuje z najmanj 10 na najmanj 25.

Večina virov trditve ne omenja; le trije (Večer, GOV.SI, Domovina) jo potrjujejo.

source analyses

Delo

Gospodarska kriminaliteta predstavlja 16,6 % vseh kaznivih dejanj, Slovenija naj bi zaradi nje letno izgubila 3,5 milijarde evrov.

Delno: Članek omenja 3,5 milijarde evrov letne izgube zaradi korupcije in organiziranega kriminala, ne pa 16,6 %.

KPK je zadovoljna, da je predlagatelj upošteval pozive k ločitvi sistema preprečevanja korupcije od sistema pregona.

Ni omenjeno

NPU bo vedno začel ali prevzel preiskavo kaznivih dejanj iz kataloga pristojnosti StKOK na podlagi zavezujoče pisne zahteve vodje tožilstva.

Ni omenjeno

Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec meni, da Slovenija Skok potrebuje, ker je dosedanji sistem povzročil kršitve pravice do sojenja v razumnem roku.

Ni omenjeno

Ocenjene finančne posledice nove ureditve znašajo 13,81 milijona evrov za obdobje 2026–2029.

Ni omenjeno

Po prvih ocenah tožilstva predlog zakona ne bo prispeval k učinkovitejšemu pregonu in bi lahko oslabil avtonomijo tožilstva.

Da: Generalna državna tožilka Bergant je izrazila to stališče, kot navaja članek.

Povprečno trajanje postopka od začetka do prvostopenjske sodbe v najtežjih primerih je 76 mesecev.

Da: Članek navaja, da postopek v najtežjih primerih traja povprečno 76 mesecev.

Predlog zakona Skok bo po navedbah Zupančiča in Logarja omogočil učinkovitejši in hitrejši pregon korupcije in organiziranega kriminala.

Da: Logar in Zupančič v članku zagovarjata, da bo Skok omogočil učinkovitejši in hitrejši pregon.

Ustanavlja se enotno Specializirano sodišče RS v Ljubljani, ki nadomešča štiri oddelke v Ljubljani, Celju, Kopru in Mariboru.

Da: Članek opisuje ustanovitev Specializiranega sodišča RS v Ljubljani, ki nadomešča štiri oddelke.

Zakon je bil pripravljen brez sodelovanja stroke, pravosodnih institucij in KPK.

Delno: Članek navaja kritike o neustreznem postopku in nevključenosti institucij, vendar KPK ni posebej izpostavljena.

Zakon se začne uporabljati 1. januarja 2027.

Ni omenjeno

Zakon uvaja tožilsko preiskavo namesto sodne, kar naj bi skrajšalo postopke.

Da: Zupančič pojasni, da uvajajo tožilsko preiskavo, ki naj bi skrajšala postopek.

Število specializiranih tožilcev se povečuje z najmanj 10 na najmanj 25.

Ni omenjeno

Domovina

Gospodarska kriminaliteta predstavlja 16,6 % vseh kaznivih dejanj, Slovenija naj bi zaradi nje letno izgubila 3,5 milijarde evrov.

Ni omenjeno

KPK je zadovoljna, da je predlagatelj upošteval pozive k ločitvi sistema preprečevanja korupcije od sistema pregona.

Ni omenjeno

NPU bo vedno začel ali prevzel preiskavo kaznivih dejanj iz kataloga pristojnosti StKOK na podlagi zavezujoče pisne zahteve vodje tožilstva.

Da: Članek navaja, da NPU vedno začne ali prevzame preiskavo na podlagi zavezujoče pisne zahteve.

Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec meni, da Slovenija Skok potrebuje, ker je dosedanji sistem povzročil kršitve pravice do sojenja v razumnem roku.

Ni omenjeno

Ocenjene finančne posledice nove ureditve znašajo 13,81 milijona evrov za obdobje 2026–2029.

Da: Članek navaja ocenjene stroške 13,81 milijona evrov za obdobje 2026–2029.

Po prvih ocenah tožilstva predlog zakona ne bo prispeval k učinkovitejšemu pregonu in bi lahko oslabil avtonomijo tožilstva.

Ni omenjeno

Povprečno trajanje postopka od začetka do prvostopenjske sodbe v najtežjih primerih je 76 mesecev.

Ni omenjeno

Predlog zakona Skok bo po navedbah Zupančiča in Logarja omogočil učinkovitejši in hitrejši pregon korupcije in organiziranega kriminala.

Da: Logar in Zupančič v članku izrecno navajata, da bo zakon izboljšal učinkovitost pregona.

Ustanavlja se enotno Specializirano sodišče RS v Ljubljani, ki nadomešča štiri oddelke v Ljubljani, Celju, Kopru in Mariboru.

Da: Članek opisuje ustanovitev enotnega sodišča v Ljubljani namesto štirih oddelkov.

Zakon je bil pripravljen brez sodelovanja stroke, pravosodnih institucij in KPK.

Ni omenjeno

Zakon se začne uporabljati 1. januarja 2027.

Da: Članek izrecno navaja, da se zakon začne uporabljati 1. januarja 2027.

Zakon uvaja tožilsko preiskavo namesto sodne, kar naj bi skrajšalo postopke.

Delno: Omenjen je poseben procesni model, ki krepi vlogo tožilca v preiskavi, a ne izrecno 'namesto sodne'.

Število specializiranih tožilcev se povečuje z najmanj 10 na najmanj 25.

Da: Članek navaja povečanje števila tožilcev z najmanj 10 na najmanj 25.

Nova24TV

Gospodarska kriminaliteta predstavlja 16,6 % vseh kaznivih dejanj, Slovenija naj bi zaradi nje letno izgubila 3,5 milijarde evrov.

Ni omenjeno: Članek ne vsebuje teh podatkov.

KPK je zadovoljna, da je predlagatelj upošteval pozive k ločitvi sistema preprečevanja korupcije od sistema pregona.

Ni omenjeno: Članek ne omenja stališča KPK.

NPU bo vedno začel ali prevzel preiskavo kaznivih dejanj iz kataloga pristojnosti StKOK na podlagi zavezujoče pisne zahteve vodje tožilstva.

Delno: Članek omenja, da NPU začne preiskavo na podlagi pisne zahteve vodje Skoka, ne pa izrecno 'zavezujoče'.

Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec meni, da Slovenija Skok potrebuje, ker je dosedanji sistem povzročil kršitve pravice do sojenja v razumnem roku.

Da: Članek citira Zobca, ki pravi, da Skok potrebujemo zaradi kršitev pravice do sojenja v razumnem roku.

Ocenjene finančne posledice nove ureditve znašajo 13,81 milijona evrov za obdobje 2026–2029.

Ni omenjeno: Članek ne omenja finančnih posledic.

Po prvih ocenah tožilstva predlog zakona ne bo prispeval k učinkovitejšemu pregonu in bi lahko oslabil avtonomijo tožilstva.

Ni omenjeno: Članek ne omenja ocen tožilstva.

Povprečno trajanje postopka od začetka do prvostopenjske sodbe v najtežjih primerih je 76 mesecev.

Ni omenjeno: Članek ne vsebuje te številke.

Predlog zakona Skok bo po navedbah Zupančiča in Logarja omogočil učinkovitejši in hitrejši pregon korupcije in organiziranega kriminala.

Ni omenjeno: Članek ne omenja Zupančiča in Logarja.

Ustanavlja se enotno Specializirano sodišče RS v Ljubljani, ki nadomešča štiri oddelke v Ljubljani, Celju, Kopru in Mariboru.

Da: Članek navaja ustanovitev Specializiranega sodišča RS v Ljubljani, ki nadomešča štiri oddelke.

Zakon je bil pripravljen brez sodelovanja stroke, pravosodnih institucij in KPK.

Ni omenjeno: Članek ne omenja priprave zakona.

Zakon se začne uporabljati 1. januarja 2027.

Ni omenjeno: Članek ne omenja datuma začetka uporabe.

Zakon uvaja tožilsko preiskavo namesto sodne, kar naj bi skrajšalo postopke.

Ni omenjeno: Članek ne omenja tožilske preiskave.

Število specializiranih tožilcev se povečuje z najmanj 10 na najmanj 25.

Ni omenjeno: Članek ne omenja števila tožilcev.

Portal GOV.SI

Gospodarska kriminaliteta predstavlja 16,6 % vseh kaznivih dejanj, Slovenija naj bi zaradi nje letno izgubila 3,5 milijarde evrov.

Da: članek navaja 16,6 % in 3,5 milijarde evrov letne izgube.

KPK je zadovoljna, da je predlagatelj upošteval pozive k ločitvi sistema preprečevanja korupcije od sistema pregona.

Ni omenjeno

NPU bo vedno začel ali prevzel preiskavo kaznivih dejanj iz kataloga pristojnosti StKOK na podlagi zavezujoče pisne zahteve vodje tožilstva.

Da: članek navaja zavezujočo pisno zahtevo in obvezen začetek/prevzem preiskave.

Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec meni, da Slovenija Skok potrebuje, ker je dosedanji sistem povzročil kršitve pravice do sojenja v razumnem roku.

Ni omenjeno

Ocenjene finančne posledice nove ureditve znašajo 13,81 milijona evrov za obdobje 2026–2029.

Da: članek navaja 13,81 milijona evrov za obdobje 2026–2029.

Po prvih ocenah tožilstva predlog zakona ne bo prispeval k učinkovitejšemu pregonu in bi lahko oslabil avtonomijo tožilstva.

Ni omenjeno

Povprečno trajanje postopka od začetka do prvostopenjske sodbe v najtežjih primerih je 76 mesecev.

Ni omenjeno

Predlog zakona Skok bo po navedbah Zupančiča in Logarja omogočil učinkovitejši in hitrejši pregon korupcije in organiziranega kriminala.

Delno: članek navaja cilj hitrejšega in učinkovitejšega pregona, vendar ne omenja Zupančiča in Logarja.

Ustanavlja se enotno Specializirano sodišče RS v Ljubljani, ki nadomešča štiri oddelke v Ljubljani, Celju, Kopru in Mariboru.

Da: članek potrjuje ustanovitev sodišča v Ljubljani in nadomestitev štirih oddelkov.

Zakon je bil pripravljen brez sodelovanja stroke, pravosodnih institucij in KPK.

Ni omenjeno

Zakon se začne uporabljati 1. januarja 2027.

Da: članek navaja začetek uporabe 1. januarja 2027.

Zakon uvaja tožilsko preiskavo namesto sodne, kar naj bi skrajšalo postopke.

Da: članek opisuje aktivnejšo preiskovalno vlogo tožilca in garantno funkcijo sodnika.

Število specializiranih tožilcev se povečuje z najmanj 10 na najmanj 25.

Da: članek navaja povečanje z najmanj 10 na najmanj 25.

RTV Slovenija

Gospodarska kriminaliteta predstavlja 16,6 % vseh kaznivih dejanj, Slovenija naj bi zaradi nje letno izgubila 3,5 milijarde evrov.

Ni omenjeno

KPK je zadovoljna, da je predlagatelj upošteval pozive k ločitvi sistema preprečevanja korupcije od sistema pregona.

Da: Članek navaja zadovoljstvo KPK zaradi ločitve sistemov.

NPU bo vedno začel ali prevzel preiskavo kaznivih dejanj iz kataloga pristojnosti StKOK na podlagi zavezujoče pisne zahteve vodje tožilstva.

Da: Članek navaja, da NPU začne ali prevzame preiskavo na podlagi pisne zahteve vodje StKOK.

Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec meni, da Slovenija Skok potrebuje, ker je dosedanji sistem povzročil kršitve pravice do sojenja v razumnem roku.

Ni omenjeno

Ocenjene finančne posledice nove ureditve znašajo 13,81 milijona evrov za obdobje 2026–2029.

Ni omenjeno

Po prvih ocenah tožilstva predlog zakona ne bo prispeval k učinkovitejšemu pregonu in bi lahko oslabil avtonomijo tožilstva.

Da: Članek navaja oceno tožilstva, da zakon ne bo prispeval k učinkovitosti in bi oslabil avtonomijo.

Povprečno trajanje postopka od začetka do prvostopenjske sodbe v najtežjih primerih je 76 mesecev.

Ni omenjeno

Predlog zakona Skok bo po navedbah Zupančiča in Logarja omogočil učinkovitejši in hitrejši pregon korupcije in organiziranega kriminala.

Delno: Logar omenja učinkovit pregon, Zupančič ni omenjen.

Ustanavlja se enotno Specializirano sodišče RS v Ljubljani, ki nadomešča štiri oddelke v Ljubljani, Celju, Kopru in Mariboru.

Da: Članek potrjuje ustanovitev sodišča v Ljubljani namesto štirih oddelkov.

Zakon je bil pripravljen brez sodelovanja stroke, pravosodnih institucij in KPK.

Ne: Članek omenja usklajevanja s strokovno javnostjo in KPK.

Zakon se začne uporabljati 1. januarja 2027.

Da: Članek navaja začetek uporabe 1. januarja 2027.

Zakon uvaja tožilsko preiskavo namesto sodne, kar naj bi skrajšalo postopke.

Ni omenjeno

Število specializiranih tožilcev se povečuje z najmanj 10 na najmanj 25.

Delno: Članek omenja povečanje števila tožilcev, brez številk.

STA

Gospodarska kriminaliteta predstavlja 16,6 % vseh kaznivih dejanj, Slovenija naj bi zaradi nje letno izgubila 3,5 milijarde evrov.

Ni omenjeno: članek ne vsebuje teh statistik.

KPK je zadovoljna, da je predlagatelj upošteval pozive k ločitvi sistema preprečevanja korupcije od sistema pregona.

Ni omenjeno: članek ne omenja KPK.

NPU bo vedno začel ali prevzel preiskavo kaznivih dejanj iz kataloga pristojnosti StKOK na podlagi zavezujoče pisne zahteve vodje tožilstva.

Ni omenjeno: članek ne omenja NPU ali postopka prevzema.

Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec meni, da Slovenija Skok potrebuje, ker je dosedanji sistem povzročil kršitve pravice do sojenja v razumnem roku.

Ni omenjeno: članek ne omenja Zobca.

Ocenjene finančne posledice nove ureditve znašajo 13,81 milijona evrov za obdobje 2026–2029.

Ni omenjeno: članek ne omenja finančnih posledic.

Po prvih ocenah tožilstva predlog zakona ne bo prispeval k učinkovitejšemu pregonu in bi lahko oslabil avtonomijo tožilstva.

Ni omenjeno: članek ne omenja ocen tožilstva.

Povprečno trajanje postopka od začetka do prvostopenjske sodbe v najtežjih primerih je 76 mesecev.

Ni omenjeno: članek ne vsebuje te številke.

Predlog zakona Skok bo po navedbah Zupančiča in Logarja omogočil učinkovitejši in hitrejši pregon korupcije in organiziranega kriminala.

Da: naslov in uvod članka to neposredno navajata.

Ustanavlja se enotno Specializirano sodišče RS v Ljubljani, ki nadomešča štiri oddelke v Ljubljani, Celju, Kopru in Mariboru.

Ni omenjeno: članek ne omenja sodišča ali oddelkov.

Zakon je bil pripravljen brez sodelovanja stroke, pravosodnih institucij in KPK.

Ni omenjeno: članek ne omenja priprave zakona.

Zakon se začne uporabljati 1. januarja 2027.

Ni omenjeno: članek ne omenja datuma začetka uporabe.

Zakon uvaja tožilsko preiskavo namesto sodne, kar naj bi skrajšalo postopke.

Ni omenjeno: članek ne omenja tožilske preiskave.

Število specializiranih tožilcev se povečuje z najmanj 10 na najmanj 25.

Ni omenjeno: članek ne omenja števila tožilcev.

SiOL

Gospodarska kriminaliteta predstavlja 16,6 % vseh kaznivih dejanj, Slovenija naj bi zaradi nje letno izgubila 3,5 milijarde evrov.

Ni omenjeno: članek ne vsebuje teh statistik.

KPK je zadovoljna, da je predlagatelj upošteval pozive k ločitvi sistema preprečevanja korupcije od sistema pregona.

Ni omenjeno: članek ne omenja stališča KPK.

NPU bo vedno začel ali prevzel preiskavo kaznivih dejanj iz kataloga pristojnosti StKOK na podlagi zavezujoče pisne zahteve vodje tožilstva.

Da: članek navaja, da NPU vedno začne ali prevzame preiskavo na podlagi pisne zahteve vodje Skoka.

Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec meni, da Slovenija Skok potrebuje, ker je dosedanji sistem povzročil kršitve pravice do sojenja v razumnem roku.

Ni omenjeno: članek ne omenja Jana Zobca.

Ocenjene finančne posledice nove ureditve znašajo 13,81 milijona evrov za obdobje 2026–2029.

Ni omenjeno: članek ne omenja finančnih posledic.

Po prvih ocenah tožilstva predlog zakona ne bo prispeval k učinkovitejšemu pregonu in bi lahko oslabil avtonomijo tožilstva.

Ni omenjeno: članek ne omenja ocen tožilstva o neučinkovitosti ali oslabitvi avtonomije.

Povprečno trajanje postopka od začetka do prvostopenjske sodbe v najtežjih primerih je 76 mesecev.

Ni omenjeno: članek ne vsebuje nobene številke o trajanju postopkov.

Predlog zakona Skok bo po navedbah Zupančiča in Logarja omogočil učinkovitejši in hitrejši pregon korupcije in organiziranega kriminala.

Delno: članek navaja cilje predloga (učinkovitejši postopki), ne omenja pa Zupančiča in Logarja.

Ustanavlja se enotno Specializirano sodišče RS v Ljubljani, ki nadomešča štiri oddelke v Ljubljani, Celju, Kopru in Mariboru.

Da: članek navaja ustanovitev Specializiranega sodišča RS v Ljubljani, ki nadomešča štiri oddelke.

Zakon je bil pripravljen brez sodelovanja stroke, pravosodnih institucij in KPK.

Ni omenjeno: članek ne omenja postopka priprave zakona.

Zakon se začne uporabljati 1. januarja 2027.

Da: članek navaja začetek uporabe 1. januarja 2027.

Zakon uvaja tožilsko preiskavo namesto sodne, kar naj bi skrajšalo postopke.

Ni omenjeno: članek ne omenja tožilske preiskave ali skrajšanja postopkov na ta način.

Število specializiranih tožilcev se povečuje z najmanj 10 na najmanj 25.

Ni omenjeno: članek ne omenja števila tožilcev.

Slovenske Novice

Gospodarska kriminaliteta predstavlja 16,6 % vseh kaznivih dejanj, Slovenija naj bi zaradi nje letno izgubila 3,5 milijarde evrov.

Ni omenjeno

KPK je zadovoljna, da je predlagatelj upošteval pozive k ločitvi sistema preprečevanja korupcije od sistema pregona.

Ni omenjeno

NPU bo vedno začel ali prevzel preiskavo kaznivih dejanj iz kataloga pristojnosti StKOK na podlagi zavezujoče pisne zahteve vodje tožilstva.

Ni omenjeno

Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec meni, da Slovenija Skok potrebuje, ker je dosedanji sistem povzročil kršitve pravice do sojenja v razumnem roku.

Ni omenjeno

Ocenjene finančne posledice nove ureditve znašajo 13,81 milijona evrov za obdobje 2026–2029.

Ni omenjeno

Po prvih ocenah tožilstva predlog zakona ne bo prispeval k učinkovitejšemu pregonu in bi lahko oslabil avtonomijo tožilstva.

Ni omenjeno

Povprečno trajanje postopka od začetka do prvostopenjske sodbe v najtežjih primerih je 76 mesecev.

Ni omenjeno

Predlog zakona Skok bo po navedbah Zupančiča in Logarja omogočil učinkovitejši in hitrejši pregon korupcije in organiziranega kriminala.

Delno: članek omenja Logarja in cilj učinkovitejšega pregona, ne pa Zupančiča.

Ustanavlja se enotno Specializirano sodišče RS v Ljubljani, ki nadomešča štiri oddelke v Ljubljani, Celju, Kopru in Mariboru.

Delno: omenjena ustanovitev novega sodišča, ne pa podrobnosti o oddelkih.

Zakon je bil pripravljen brez sodelovanja stroke, pravosodnih institucij in KPK.

Ni omenjeno

Zakon se začne uporabljati 1. januarja 2027.

Ni omenjeno

Zakon uvaja tožilsko preiskavo namesto sodne, kar naj bi skrajšalo postopke.

Ni omenjeno

Število specializiranih tožilcev se povečuje z najmanj 10 na najmanj 25.

Ni omenjeno

Večer

Gospodarska kriminaliteta predstavlja 16,6 % vseh kaznivih dejanj, Slovenija naj bi zaradi nje letno izgubila 3,5 milijarde evrov.

Ni omenjeno

KPK je zadovoljna, da je predlagatelj upošteval pozive k ločitvi sistema preprečevanja korupcije od sistema pregona.

Da: KPK pozdravlja ločitev sistemov, kot piše v članku.

NPU bo vedno začel ali prevzel preiskavo kaznivih dejanj iz kataloga pristojnosti StKOK na podlagi zavezujoče pisne zahteve vodje tožilstva.

Delno: Omenjena je zavezujoča pisna zahteva vodje, ne pa 'vedno'.

Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec meni, da Slovenija Skok potrebuje, ker je dosedanji sistem povzročil kršitve pravice do sojenja v razumnem roku.

Ni omenjeno

Ocenjene finančne posledice nove ureditve znašajo 13,81 milijona evrov za obdobje 2026–2029.

Ni omenjeno

Po prvih ocenah tožilstva predlog zakona ne bo prispeval k učinkovitejšemu pregonu in bi lahko oslabil avtonomijo tožilstva.

Da: Vrhovno državno tožilstvo to navaja v članku.

Povprečno trajanje postopka od začetka do prvostopenjske sodbe v najtežjih primerih je 76 mesecev.

Ni omenjeno

Predlog zakona Skok bo po navedbah Zupančiča in Logarja omogočil učinkovitejši in hitrejši pregon korupcije in organiziranega kriminala.

Da: Zupančič in Logar to napovedujeta v članku.

Ustanavlja se enotno Specializirano sodišče RS v Ljubljani, ki nadomešča štiri oddelke v Ljubljani, Celju, Kopru in Mariboru.

Da: Članek potrjuje ustanovitev in nadomestitev štirih oddelkov.

Zakon je bil pripravljen brez sodelovanja stroke, pravosodnih institucij in KPK.

Da: Več institucij (vrhovno tožilstvo, KPK) navaja, da niso sodelovale.

Zakon se začne uporabljati 1. januarja 2027.

Ni omenjeno

Zakon uvaja tožilsko preiskavo namesto sodne, kar naj bi skrajšalo postopke.

Delno: Omenjena je uvedba tožilske preiskave po vzoru EPPO, brez izrecne navedbe skrajšanja.

Število specializiranih tožilcev se povečuje z najmanj 10 na najmanj 25.

Da: Članek navaja povečanje z deset na petindvajset.

Žurnal24

Gospodarska kriminaliteta predstavlja 16,6 % vseh kaznivih dejanj, Slovenija naj bi zaradi nje letno izgubila 3,5 milijarde evrov.

Ni omenjeno: članek ne vsebuje teh statističnih podatkov.

KPK je zadovoljna, da je predlagatelj upošteval pozive k ločitvi sistema preprečevanja korupcije od sistema pregona.

Da: članek navaja, da KPK pozdravlja upoštevanje pozivov k ločitvi.

NPU bo vedno začel ali prevzel preiskavo kaznivih dejanj iz kataloga pristojnosti StKOK na podlagi zavezujoče pisne zahteve vodje tožilstva.

Delno: članek omenja NPU in pisno zahtevo vodje Skoka, ne pa izrecno 'zavezujoče'.

Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec meni, da Slovenija Skok potrebuje, ker je dosedanji sistem povzročil kršitve pravice do sojenja v razumnem roku.

Ni omenjeno: članek ne omenja Jana Zobca ali kršitev pravice do sojenja.

Ocenjene finančne posledice nove ureditve znašajo 13,81 milijona evrov za obdobje 2026–2029.

Ni omenjeno: članek ne omenja finančnih posledic.

Po prvih ocenah tožilstva predlog zakona ne bo prispeval k učinkovitejšemu pregonu in bi lahko oslabil avtonomijo tožilstva.

Da: članek navaja, da tožilstvo ocenjuje, da predlog ne bo prispeval k učinkovitosti in bi oslabil avtonomijo.

Povprečno trajanje postopka od začetka do prvostopenjske sodbe v najtežjih primerih je 76 mesecev.

Ni omenjeno: članek ne vsebuje nobenih podatkov o trajanju postopkov.

Predlog zakona Skok bo po navedbah Zupančiča in Logarja omogočil učinkovitejši in hitrejši pregon korupcije in organiziranega kriminala.

Delno: članek omenja Logarja in Demokrate, ki predlog vidijo kot preizkus verodostojnosti, ne pa izrecno Zupančiča.

Ustanavlja se enotno Specializirano sodišče RS v Ljubljani, ki nadomešča štiri oddelke v Ljubljani, Celju, Kopru in Mariboru.

Da: članek navaja ustanovitev Specializiranega sodišča RS namesto štirih oddelkov.

Zakon je bil pripravljen brez sodelovanja stroke, pravosodnih institucij in KPK.

Da: članek navaja, da stroka ni sodelovala, KPK in tožilstvo nista sodelovala.

Zakon se začne uporabljati 1. januarja 2027.

Ni omenjeno: članek ne navaja datuma začetka uporabe.

Zakon uvaja tožilsko preiskavo namesto sodne, kar naj bi skrajšalo postopke.

Ni omenjeno: članek ne omenja tožilske preiskave ali skrajšanja postopkov.

Število specializiranih tožilcev se povečuje z najmanj 10 na najmanj 25.

Ni omenjeno: članek ne omenja števila tožilcev.

Analiza sentimenta

entities

• Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)
• Specializirano državno tožilstvo (SDT)
• Ministrstvo za pravosodje
• Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK)
• Vlada Republike Slovenije
• Nacionalni preiskovalni urad (NPU)
• Specializirano sodišče RS
• Anže Logar
• Demokrati
• Mihael Zupančič
• Finančna uprava RS
• Javna agencija za varstvo konkurence
• Državni zbor
• Urad za preprečevanje pranja denarja
• Jan Zobec

key differences

Anže Logar

Vsi viri nevtralni; izstopa le Slovenske novice z omembo strankarske vloge.

Demokrati

Vsi viri poročajo nevtralno, brez izrazitih razlik.

Državni zbor

Vsi viri ga omenjajo nevtralno, brez razlik v sentimentu.

Finančna uprava RS

Viri enotno nevtralni; noben ne izraža kritike ali pohvale.

Jan Zobec

Samo Nova24TV ga omenja, nevtralno kot podpornika reforme.

Javna agencija za varstvo konkurence

Viri enotno nevtralni, brez kritike ali pohvale.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)

Večina nevtralna; RTV in Žurnal24 izpostavljata pozitivno.

Mihael Zupančič

Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik.

Ministrstvo za pravosodje

Večina virov nevtralna, Žurnal24 edini negativen.

Nacionalni preiskovalni urad (NPU)

Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu.

Specializirano državno tožilstvo (SDT)

Večer in Žurnal24 kritična, ostali nevtralni.

Specializirano sodišče RS

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK)

Večinoma nevtralno; le GOV.SI izstopa s pozitivnim poudarkom.

Urad za preprečevanje pranja denarja

Viri ga omenjajo le nevtralno, brez kritike ali pohvale.

Vlada Republike Slovenije

Vsi viri entiteto prikazujejo nevtralno, brez razlik.

source analyses

Delo

Anže Logar

Nevtralno: citiran kot govorec, ki predstavlja predlog zakona, brez meta-vrednotenja

Demokrati

Nevtralno: omenjeni kot stranka, ki izpolnjuje obljubo, brez meta-vrednotenja

Državni zbor

Nevtralno: omenjen kot organ, ki mu bo sodišče poročalo, brez meta-vrednotenja

Finančna uprava RS

Ni omenjeno

Jan Zobec

Ni omenjeno

Javna agencija za varstvo konkurence

Ni omenjeno

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)

Nevtralno: omenjena kot podpisnica opozorila o postopku, brez meta-vrednotenja

Mihael Zupančič

Nevtralno: citiran kot govorec, ki pojasnjuje zakon, brez meta-vrednotenja

Ministrstvo za pravosodje

Nevtralno: omenjeno prek ministra, brez meta-vrednotenja

Nacionalni preiskovalni urad (NPU)

Nevtralno: omenjen kot del verige, brez meta-vrednotenja

Specializirano državno tožilstvo (SDT)

Nevtralno: omenjeno kot del verige, ki se preoblikuje, brez meta-vrednotenja

Specializirano sodišče RS

Nevtralno: omenjeno kot nov organ, brez meta-vrednotenja

Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK)

Nevtralno: omenjeno kot novo ime SDT, brez meta-vrednotenja

Urad za preprečevanje pranja denarja

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: omenjena kot sprejemnica zakona, brez meta-vrednotenja

Domovina

Anže Logar

Nevtralno: citiran kot govorec, ki predstavlja zakon, brez meta-vrednotenja

Demokrati

Nevtralno: omenjeni kot stranka ministrov, brez meta-vrednotenja

Državni zbor

Nevtralno: omenjen kot prejemnik zakona in poročanja

Finančna uprava RS

Nevtralno: omenjena kot organ z dolžnostjo sodelovanja

Jan Zobec

Ni omenjeno

Javna agencija za varstvo konkurence

Nevtralno: omenjena kot organ z dolžnostjo sodelovanja

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)

Nevtralno: omenjena kot organ z dolžnostjo sodelovanja

Mihael Zupančič

Nevtralno: citiran kot pojasnjevalec zakona, brez meta-vrednotenja

Ministrstvo za pravosodje

Nevtralno: omenjeno kot pripravljavec zakona, brez vrednotenja

Nacionalni preiskovalni urad (NPU)

Nevtralno: omenjen v kontekstu krepitve sodelovanja, brez vrednotenja

Specializirano državno tožilstvo (SDT)

Ni omenjeno

Specializirano sodišče RS

Nevtralno: opisana ustanovitev in pristojnosti, brez vrednotenja

Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK)

Nevtralno: opisane spremembe pristojnosti, brez vrednotenja

Urad za preprečevanje pranja denarja

Nevtralno: omenjen kot organ z dolžnostjo sodelovanja

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: informativno omenjena kot predlagatelj zakona

Nova24TV

Anže Logar

Ni omenjeno

Demokrati

Ni omenjeno

Državni zbor

Ni omenjeno

Finančna uprava RS

Ni omenjeno

Jan Zobec

Nevtralno: citiran kot podpornik reforme, brez meta-vrednotenja avtorja

Javna agencija za varstvo konkurence

Ni omenjeno

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)

Nevtralno: omenjena kot organ z dolžnostjo sodelovanja, brez vrednotenja

Mihael Zupančič

Ni omenjeno

Ministrstvo za pravosodje

Ni omenjeno

Nacionalni preiskovalni urad (NPU)

Nevtralno: omenjen kot del verige organov, brez vrednotenja

Specializirano državno tožilstvo (SDT)

Nevtralno: omenjeno kot organ, ki se preimenuje, brez vrednotenja

Specializirano sodišče RS

Nevtralno: omenjeno kot novoustanovljen organ, brez vrednotenja

Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK)

Nevtralno: omenjeno kot del reforme, brez vrednotenja

Urad za preprečevanje pranja denarja

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: omenjena kot potrjevalec predloga zakona, brez vrednotenja

Portal GOV.SI

Anže Logar

Ni omenjeno

Demokrati

Ni omenjeno

Državni zbor

Nevtralno: omenjen kot prejemnik predloga zakona, brez vrednotenja

Finančna uprava RS

Nevtralno: omenjena kot organ, ki mora sodelovati, brez vrednotenja

Jan Zobec

Ni omenjeno

Javna agencija za varstvo konkurence

Nevtralno: omenjena kot organ, ki mora sodelovati, brez vrednotenja

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)

Nevtralno: omenjena kot organ, ki mora sodelovati, brez vrednotenja

Mihael Zupančič

Ni omenjeno

Ministrstvo za pravosodje

Nevtralno: omenjeno kot pripravljavec predloga zakona, brez vrednotenja

Nacionalni preiskovalni urad (NPU)

Nevtralno: omenjen kot del sistema, brez vrednotenja

Specializirano državno tožilstvo (SDT)

Nevtralno: omenjeno kot sedanje tožilstvo, ki se preimenuje, brez vrednotenja

Specializirano sodišče RS

Nevtralno: omenjeno kot novoustanovljeno sodišče, brez vrednotenja

Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK)

Pozitivno: opisano kot okrepljeno in kadrovsko krepljeno, kar kaže na odobravanje

Urad za preprečevanje pranja denarja

Nevtralno: omenjen kot organ, ki mora sodelovati, brez vrednotenja

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: omenjena kot potrditeljica predloga zakona, brez vrednotenja

RTV Slovenija

Anže Logar

Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja

Demokrati

Nevtralno: omenjeni kot stranka, ki je dala predvolilno obljubo

Državni zbor

Ni omenjeno

Finančna uprava RS

Nevtralno: omenjena kot organ, ki mora sodelovati

Jan Zobec

Ni omenjeno

Javna agencija za varstvo konkurence

Nevtralno: omenjena kot organ, ki mora sodelovati

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)

Pozitivno: navedeno, da so zadovoljni z upoštevanjem njihovih pozivov

Mihael Zupančič

Ni omenjeno

Ministrstvo za pravosodje

Nevtralno: omenjeno kot pripravljavec predloga

Nacionalni preiskovalni urad (NPU)

Nevtralno: omenjen v povezavi s pristojnostmi

Specializirano državno tožilstvo (SDT)

Nevtralno: omenjeno v kontekstu preimenovanja

Specializirano sodišče RS

Nevtralno: omenjeno kot novoustanovljeno sodišče

Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK)

Nevtralno: opisano kot nov organ brez vrednotenja

Urad za preprečevanje pranja denarja

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: informativno navedena kot potrjevalec predloga

STA

Anže Logar

Nevtralno: le citiran kot podpornik predloga Skok, brez meta-vrednotenja

Demokrati

Ni omenjeno

Državni zbor

Ni omenjeno

Finančna uprava RS

Ni omenjeno

Jan Zobec

Ni omenjeno

Javna agencija za varstvo konkurence

Ni omenjeno

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)

Ni omenjeno

Mihael Zupančič

Nevtralno: le citiran kot podpornik predloga Skok, brez meta-vrednotenja

Ministrstvo za pravosodje

Nevtralno: omenjeno preko ministra, brez meta-vrednotenja

Nacionalni preiskovalni urad (NPU)

Ni omenjeno

Specializirano državno tožilstvo (SDT)

Ni omenjeno

Specializirano sodišče RS

Ni omenjeno

Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK)

Ni omenjeno

Urad za preprečevanje pranja denarja

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: omenjena kot potrjevalec predloga, brez vrednotenja

SiOL

Anže Logar

Ni omenjeno

Demokrati

Ni omenjeno

Državni zbor

Ni omenjeno

Finančna uprava RS

Nevtralno: omenjena kot organ, ki mora sodelovati s Skokom, brez vrednotenja

Jan Zobec

Ni omenjeno

Javna agencija za varstvo konkurence

Nevtralno: omenjena kot organ, ki mora sodelovati s Skokom, brez vrednotenja

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)

Nevtralno: omenjena kot organ, ki mora sodelovati s Skokom, brez vrednotenja

Mihael Zupančič

Ni omenjeno

Ministrstvo za pravosodje

Nevtralno: navedeno kot pripravljavec obrazložitve, brez vrednotenja

Nacionalni preiskovalni urad (NPU)

Nevtralno: omenjen kot del specializirane verige, brez vrednotenja

Specializirano državno tožilstvo (SDT)

Nevtralno: omenjeno kot organ, ki se preimenuje v Skok, brez vrednotenja

Specializirano sodišče RS

Nevtralno: omenjeno kot ustanovitev novega sodišča, brez vrednotenja

Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK)

Nevtralno: omenjeno kot novo ime SDT in del verige Skok, brez vrednotenja

Urad za preprečevanje pranja denarja

Nevtralno: omenjen kot organ, ki mora sodelovati s Skokom, brez vrednotenja

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: omenjena kot obravnavalka predloga zakona, brez vrednotenja

Slovenske Novice

Anže Logar

Nevtralno: omenjen kot vodja stranke Demokrati, ki je dala predvolilno obljubo

Demokrati

Nevtralno: omenjeni kot stranka, ki je dala predvolilno obljubo

Državni zbor

Ni omenjeno

Finančna uprava RS

Ni omenjeno

Jan Zobec

Ni omenjeno

Javna agencija za varstvo konkurence

Ni omenjeno

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)

Nevtralno: omenjena kot organ z dolžnostjo sodelovanja

Mihael Zupančič

Ni omenjeno

Ministrstvo za pravosodje

Nevtralno: omenjeno kot pripravljavec predloga zakona

Nacionalni preiskovalni urad (NPU)

Nevtralno: omenjen kot organ, ki se povezuje v zakonski okvir

Specializirano državno tožilstvo (SDT)

Nevtralno: omenjeno kot organ, ki se preoblikuje v Skok

Specializirano sodišče RS

Nevtralno: omenjeno kot organ, ki se povezuje v zakonski okvir

Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK)

Nevtralno: omenjeno kot organ, ki se povezuje v zakonski okvir

Urad za preprečevanje pranja denarja

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: omenjena kot obravnavalka predloga zakona

Večer

Anže Logar

Nevtralno: citiran kot govorec, ki podpira reformo, brez meta-vrednotenja

Demokrati

Nevtralno: omenjeni kot stranka, ki je dala predvolilno obljubo, brez vrednotenja

Državni zbor

Nevtralno: omenjen kot organ, ki bo obravnaval zakon, brez vrednotenja

Finančna uprava RS

Ni omenjeno

Jan Zobec

Ni omenjeno

Javna agencija za varstvo konkurence

Ni omenjeno

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)

Pozitivno: avtor navaja, da KPK pozdravlja ločitev preprečevanja in pregona korupcije

Mihael Zupančič

Nevtralno: citiran kot govorec, ki napoveduje učinkovitost, brez meta-vrednotenja

Ministrstvo za pravosodje

Nevtralno: omenjeno kot pripravljavec zakona, brez vrednotenja

Nacionalni preiskovalni urad (NPU)

Nevtralno: omenjen kot organ, ki dobi večjo vlogo, brez vrednotenja

Specializirano državno tožilstvo (SDT)

Negativno: kritično do predloga, ki po njihovem mnenju ne bo skrajšal postopkov

Specializirano sodišče RS

Nevtralno: omenjeno kot novoustanovljen organ, brez vrednotenja

Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK)

Nevtralno: omenjeno kot nov organ, ki bo nadomestil SDT, brez vrednotenja

Urad za preprečevanje pranja denarja

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: omenjena kot predlagateljica zakona, brez meta-vrednotenja

Žurnal24

Anže Logar

Nevtralno: omenjen kot pobudnik predvolilne obljube, brez meta-vrednotenja

Demokrati

Nevtralno: omenjeni kot nosilci predvolilne zaveze, brez vrednotenja

Državni zbor

Ni omenjeno

Finančna uprava RS

Ni omenjeno

Jan Zobec

Ni omenjeno

Javna agencija za varstvo konkurence

Ni omenjeno

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)

Pozitivno: pozdravlja ločitev preprečevanja od pregona korupcije

Mihael Zupančič

Ni omenjeno

Ministrstvo za pravosodje

Negativno: omenjeno, da je predlog nastal za strogo zaprtimi vrati, brez sodelovanja stroke

Nacionalni preiskovalni urad (NPU)

Nevtralno: omenjen kot del povezovanja pristojnosti, brez vrednotenja

Specializirano državno tožilstvo (SDT)

Negativno: kritično do predloga, ki po njihovi oceni ne prispeva k učinkovitosti in slabi avtonomijo

Specializirano sodišče RS

Nevtralno: omenjeno kot del predloga ustanovitve, brez vrednotenja

Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK)

Nevtralno: omenjeno kot del preoblikovanja SDT, brez vrednotenja

Urad za preprečevanje pranja denarja

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: omenjena kot obravnavalka predloga, brez vrednotenja

Scenariji

scenarios

• description

  Državni zbor po koalicijski uskladitvi sprejme zakon, ki ga zagovarjata Anže Logar in pravosodni minister Mihael Zupančič. StKOK se okrepi z najmanj 25 tožilci, NPU dobi jasnejše naloge, priprave na začetek uporabe 1. januarja 2027 pa se začnejo.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Parlament potrdi Skok in okrepi specializirane kapacitete

  valence

  positive

• description

  Ministrstvo za pravosodje in sodstvo bosta pri ustanavljanju Specializiranega sodišča RS naletela na pomanjkanje sodnikov, tožilcev in podpornega osebja. Ker se SDT preoblikuje, obstoječi postopki pa se morajo prenesti, bodo začetni organizacijski stroški in začasne zamude verjetno večji od pričakovanj.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Izvedba Skoka se upočasni zaradi kadrovskih težav

  valence

  neutral

• description

  Državno tožilstvo in opozicija lahko izpodbijata določbe, po katerih ima minister večjo diskrecijo pri izbiri vodje StKOK in imenovanju tožilcev. Ustavno sodišče bi lahko zaradi vprašanj avtonomije tožilstva zadržalo posamezne določbe ali zahtevalo njihovo spremembo.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Spor zaradi političnega vpliva doseže ustavno sodišče

  valence

  negative

• description

  Po začetku uporabe zakona StKOK z zavezujočimi pisnimi zahtevami usmeri NPU v zadeve iz svojega kataloga, pri tem pa sodelujejo KPK, FURS in Urad za preprečevanje pranja denarja. Enotnejša institucionalna veriga lahko skrajša preiskave in zmanjša tveganje zastaranja pri zahtevnih primerih.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  NPU in StKOK hitreje obravnavata velike korupcijske zadeve

  valence

  positive

• description

  Specializirano sodišče RS v Ljubljani bo prevzelo zadeve iz dosedanjih oddelkov v Ljubljani, Celju, Kopru in Mariboru, medtem ko bo za pritožbe pristojno Višje sodišče v Mariboru. Centralizacija lahko izboljša enotnost odločanja, vendar bo sprva povzročila prenos spisov, logistične zaplete in neenakomerno obremenitev.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Novo sodišče prerazporedi zaostanke med regijami

  valence

  neutral

• description

  Odvetniki osumljencev bi lahko v prvih odmevnih postopkih pred StKOK izpodbijali zakonitost tožilske preiskave, obvezni prevzem zadev s strani NPU in centralizirano pristojnost novega sodišča. Morebitne procesne razveljavitve bi zmanjšale začetni učinek reforme in podaljšale sojenja.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Obramba izpodbija tožilske preiskave in pristojnost Skoka

  valence

  negative

• description

  Če bi StKOK pod vodstvom ekipe, ki jo izbere Mihael Zupančič, dosegel več pravnomočnih obsodb in zasegov premoženja, bi Slovenija model povezave NPU, tožilstva in sodišča lahko predstavila Evropski komisiji. Uspeh bi spodbudil tehnično sodelovanje z Evropskim javnim tožilstvom in drugimi državami.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Skok postane regionalni zgled za protikorupcijski pregon

  valence

  positive

• description

  Po parlamentarnih kritikah in odzivih državnega tožilstva bi lahko Demokrati Anžeta Logarja ter koalicijski partnerji omilili določbe o kadrovskih pristojnostih ministra, KPK pa bi ostala ločena od pregona. Zakon bi bil sprejet, vendar kot kompromisna reforma z manj centralizirano strukturo od prvotnega predloga.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  mid

  title

  Koalicija zaradi Skoka spremeni razmerje pristojnosti

  valence

  neutral

• description

  Če se NPU, StKOK in Specializirano sodišče RS ne bi uskladili glede kataloga kaznivih dejanj, kadrovskih imenovanj in prenosa spisov, bi se lahko pojavili spori o pristojnosti. Namesto hitrejšega pregona bi reforma povzročila dodatne pritožbe, odloge in tveganje zastaranja velikih gospodarskih kaznivih dejanj.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Reorganizacija ustvari novo institucionalno blokado

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  20

  body

  Ljubljana, 16. julija (STA) - S predlogom zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (Skok), ki ga je danes potrdila vlada, bo pregon korupcijskih kaznivih dejanj bolj učinkovit in hitrejši, sta poudarila minister za pravosodje Mihael ...

  language

  slv

  published at

  2026-07-16T13:14:27

  source

  STA

  title

  Zaradi Skoka bo pregon korupcije po navedbah Zupančiča in Logarja učinkovitejši

  url

  https://www.sta.si/3578702/

• article order

  7

  body

  Vlada je sprejela predlog Zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala - StKOK, s katerim se povečuje število specializiranih tožilcev, zagotavlja prednostna obravnava korupcije uradnih oseb, krepi sodelovanje med tožilstvom in policijo, uvaja specializirano sodišče za najzahtevnejše primere ter povečujeta avtonomija in učinkovitost specializiranega tožilstva. Zakon se začne uporabljati 1. januarja 2027. Predlog dolgo pričakovanega zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala so pripravili na ministrstvu za pravosodje. Kot je dejal predsednik Demokratov Anže Logar, je predlog zakona nastajal "daleč od oči z visoko stopnjo intenzivitete" pri usklajevanjih med koalicijskimi partnerji in strokovno javnostjo Dosedanji ukrepi za pregon korupcije so bili po njegovi oceni morda dobronamerni, niso pa bili učinkoviti. "Zakon daje možnost za učinkovit pregon kriminalitete," je zagotovil Logar in dodal, da bo morda za prve učinke zakona treba počakati nekaj časa. Kaj prinaša zakon? Glavni cilj predloga je na zakonski ravni povezati pristojnosti Nacionalnega preiskovanega urada (NPU), Specializiranega tožilstva za pregon korupcije in organiziranega kriminala ter Specializiranega sodišča RS. S tem ciljem je tudi na zakonski ravni poudarjena dolžnost sodelovanja drugih organov, med njimi Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), Finančne uprave in Javne agencije za varstvo konkurence, izhaja iz predloga zakona. Po predlogu bi se Specializirano državno tožilstvo (SDT), ki zdaj skrbi za pregon najzahtevnejših oblik kriminala, preimenovalo v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Predlog na novo opredeljuje tudi njegov katalog kaznivih dejanj in spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev. Predvideva tudi ustanovitev novega sodišča. Namesto štirih specializiranih oddelkov bi se ustanovilo Specializirano sodišče RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala s sedežem v Ljubljani in pristojnostjo za celotno državo. NPU bi po predlogu vedno začel ali prevzel preiskavo kaznivih dejanj iz kataloga kaznivih dejanj, za obravnavo katerih je pristojen StKOK. Prav tako bi preiskavo začel ali prevzel na podlagi pisne zahteve vodje StKOK-a. Po prvih ocenah tožilstva predlog zakona o StKOK-u v ničemer ne bo prispeval k učinkovitejšemu pregonu najtežjih kaznivih dejanj, bi pa lahko predlagane rešitve oslabile avtonomijo tožilstva. Na KPK-ju so medtem zadovoljni, da je predlagatelj upošteval njihove pozive k ločitvi sistema preprečevanja korupcije od sistema njenega pregona. Predlog dolgo pričakovanih zakonskih rešitev, ki med drugim prinašajo ustanovitev StKOK-a, je bil ena od glavnih predvolilnih obljub stranke Demokratov Anžeta Logarja. Ustanovitev StKOK-a in novega specializiranega sodišča za pregon korupcije je zapisana tudi v koalicijski pogodbi.

  language

  slv

  published at

  2026-07-16T12:10:34

  source

  RTV Slovenija

  title

  Vlada potrdila predlog zakona o StKOK-u: "Zakon daje možnost za učinkovit pregon kriminalitete"

  url

  https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-potrdila-predlog-zakona-o-stkok-u-zakon-daje-moznost-za-ucinkovit-pregon-kriminalitete/788283

• article order

  27

  body

  "Skok je v samem bistvu oblikovanje ekosistema uspešnega in učinkovitega pregona zoper organizirano kriminaliteto, kazniva dejanja belih ovratnikov in korupcijo, hkrati pa je to okvir, ki terja odgovornost vseh vpletenih," je Anže Logar, ob poudarjanju, da Demokrati izpolnjujejo obljubo, predstavil predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala. Do besedila, ki ga je danes sprejela vlada, je kritična opozicija, v sodstvu so se odzvali, da ga še preučujejo, a je prvi vtis skrb vzbujajoč, predstojniki neodvisnih institucij pa opozarjajo na neprimernost zakonodajnega postopka. "Vlada daje s tem zakonom vsem v verigi pristojnosti, da so učinkoviti. Dosedanji ukrepi pri pregonu najtežjih oblik kriminalitete in korupcije so lahko bili dobronamerni, niso pa bili celoviti. Pričakujem, da bodo tisti, ki so zadovoljni s statusom quo, močni nasprotniki zakona ali pa bodo vsaj izražali dvom ob njegovem sprejemu," je dejal Logar. S pravosodnim ministrom Mihaelom Zupančičem sta si za lokacijo izjave simbolično izbrala propadajočo stavbo na Litijski 51, ki jo je za potrebe sodstva prejšnja vlada kupila za sedem milijonov evrov: "Danes smo tukaj, da povemo, da z uveljavitvijo Skoka ne bomo več čakali tri leta in še čez, da se bo dokončno preiskalo kaznivo dejanje in odgovornost belih ovratnikov." Predlog vzpostavlja enotno specializirano verigo policije, tožilstva in sodišča. Na zakonski ravni povezuje pristojnosti nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), specializiranega državnega tožilstva, ki se bo preimenovalo v specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK) in Specializiranega sodišča RS, ki bo nadomestilo obstoječe štiri specializirane oddelke v Ljubljani, Celju, Kopru in Mariboru. "Ustvarjamo eno linijo od NPU do sodišča, ki so popolnoma v tem sistemu," je opisal Zupančič. Skok bo deloval po procesnem modelu, ki je določen za zadeve Evropskega javnega tožilstva - uporabljali bodo tožilsko preiskavo in ne več sodne. "Za ta korak smo se odločili, ker s tem bistveno skrajšamo celotni postopek," je utemeljil pravosodni minister in dodal, da traja zdaj od začetka postopka do prvostopenjske sodbe, oprostile ali obsodilne, v najtežjih primerih korupcije in organiziranega kriminala v povprečju 76 mesecev, 16 mesecev od tega odpade na sodno preiskavo, ki jo zdaj torej nadomešča tožilska. Kriminal belih ovratnikov naj bi se obravnaval absolutno prednostno, v tem delu bi se moral spremeniti zakon o kazenskem postopku. Vodja Skoka bo imenovan po enakem vzorcu, kot je zdaj generalna državna tožilka, tožilci pa v nekoliko spremenjenih pravilih. "Doslej je bil minister vezan na mnenje državnotožilskega sveta, v bodoče pa bo svet dal seznam, minister pa bo odločil po lastnem vrstnem redu. S tem se ministrova vloga spremeni in ni več pismonoša, ampak ima večjo odgovornost," je eno od novosti predstavil Zupančič. Prav ta diskrecijska pravica ministrove izbire je sprožila pripombe o politiziranju organa. Med razlogi za vzpostavitev specializiranega sodišča namesto dosedanjih tako imenovanih x oddelkov je navedel neenotno sodno prakso in dejstvo, da so se sodniki na njih ukvarjali tudi z rednimi kazenskimi zadevami. Sodišče bo imelo sedež v Ljubljani, njegov predsednik bo enkrat na leto poročal državnemu zboru, pritožbeno sodišče pa bo v Mariboru. "Korupcija in organiziran kriminal državo vsako leto staneta 3,5 milijarde evrov, kar pomeni, da Slovenija vsak mesec "krvavi" 300 milijonov evrov, ki ne gredo v BDP. Toliko je izgubljenih prihodkov, davka in manj sredstev, ki bi jih lahko porabili za javne storitve. To je razlog več, da bika primemo za roge in ta ekosistem postavimo," je sklenil Zupančič, ki zagotavlja, da se je pri oblikovanju materije posvetoval z več tožilci, sodniki in tudi kakim odvetnikom ter da je nastala na podlagi strokovnih mnenj, vendar ne na očeh javnosti. Kot ministra ga je, poudarja, vodilo predvsem to, da je zakon ustaven. Svarila pred vplivom politike Za odziv smo se obrnili na institucije, ki jih spremembe neposredno zadevajo, torej NPU, sodstvo, državno tožilstvo in specializirano državno tožilstvo. Z vrhovnega sodišča so odgovorili, da sodstvo s predlogom ni bilo seznanjeno oziroma ga je videlo šele ob objavi, takrat kot splošna javnost. Za zdaj ga še preučujejo, a je prvi vtis skrb vzbujajoč, so sporočili. Predsednik vrhovnega sodišča dr. Damjan Orož se bo odzval v petek, prav tako vodja specializiranega državnega tožilstva Ivan Pridigar in generalna državna tožilka Katarina Bergant, ki pa je sicer že v sredo dejala, da po prvem pregledu ocenjujejo, da predlagane spremembe ne bodo prispevale k učinkovitejšemu pregonu najhujših kaznivih dejanj, slabijo pa strokovno avtonomijo tožilstva s povečanjem vpliva politike na kadrovske odločitve. "Osnutek zakona bomo analizirali, da bi ocenili morebitni vpliv predlaganih zakonodajnih sprememb na naše preiskave in splošno raven zaščite finančnih interesov EU v Sloveniji," so sporočili iz Evropskega javnega tožilstva. Po mnenju opozicije ta zakon ne bo rešil ključnih težav pri preganjanju korupcije. Luka Mesec (Levica) se med drugim sprašuje, v čem je njegov smisel, če se vlada ne pogovarja s stroko, ki ima izkušnje na tem področju. "Ironično je, da bodo korupcijo preganjali nekateri najbolj problematični profili v slovenski politiki, ki nismo zmožni dati niti glasu za to, da kriminalec ne bi mogel biti politik," je izjavila Lucija Tacer Perlin (GS). Sporno se jim, med drugim, zdi osredotočanje na organizacijske vidike in preimenovanja obstoječih institucij, ne pa na srž problema, na katerega stroka opozarja že leta, in to je kazenski postopek. "Gotovo se je lažje ukvarjati s preimenovanji, ni pa boljše za Slovenijo," je dejala poslanka Gibanja Svoboda. Struktura predloga zakona glede preoblikovanja specializiranega državnega tožilstva je zastavljena tako, da se lahko znotraj nekaterih organov in tožilstva lažje znebijo tistih, ki se jih želijo, je kritičen Luka Goršek (SD), ki meni, da si želijo podrediti določene organe. Neustrezen postopek Oglasili pa so se tudi predstojniki neodvisnih institucij - varuh človekovih pravic, računsko sodišče, komisija za preprečevanje korupcije, informacijski pooblaščenec in zagovornik načela enakosti - s skupnim opozorilom na neustreznost vodenja zakonodajnega postopka. "Zadostna in pravočasna strokovna ter javna razprava je nujna pred vsemi zakonodajnimi spremembami, še posebej pa tako korenitimi, kot jih predvideva ta predlog zakona," so zapisali in poudarili, da niti pristojne institucije niti zainteresirana javnost v proces sprememb niso bile vključene ter da niti ni znano, kateri strokovnjaki so sodelovali. S tem so bila kršena tako pravila poslovnika vlade, ki določajo sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov, kot tudi resolucija o normativni dejavnosti. Po njihovem mnenju je nujno, da se tako kompleksa materija sprejema po rednem postopku, in pričakujejo, da bo še pred začetkom obravnave besedila v državnem zboru omogočen čas za javno razpravo o teh sistemskih posegih ter nato ustrezni popravki.

  language

  slv

  published at

  2026-07-16T16:32:43

  source

  Delo

  title

  Dvomi, ali bo Skok res omogočil učinkovit pregon

  url

  https://www.delo.si/novice/slovenija/dvomi-ali-bo-skok-res-omogocil-ucinkovit-pregon

• article order

  14

  body

  Predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, ki naj bi močno izboljšal boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, je bil potrjen na vladi. Ta med drugim prinaša preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva v tožilski organ Skok. "Skok vsekakor potrebujemo. Že zato, ker je bil dosedanji sistem zelo slab in je Slovenijo pripeljal med največje kršiteljice pravice do sojenja v razumnem roku, ravno v zadevah organiziranega kriminala, korupcije, pranja denarja," med drugim izpostavlja nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec. V konkretnem primeru gre za "obsežno reformo specializiranih organov za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, ki združuje preiskavo, tožilstvo in sojenje v enotno specializirano verigo z novim samostojnim Specializiranim sodiščem RS", poroča portal Moja Dolenjska. Iz predloga zakona izhaja, da glavni cilj predloga predstavlja, da se na zakonski ravni povežejo pristojnosti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), Specializiranega tožilstva za pregon korupcije in organiziranega kriminala ter Specializiranega sodišča RS. "S tem ciljem je tudi na zakonski ravni poudarjena dolžnost sodelovanja drugih organov, med njimi Komisije za preprečevanje korupcije (KPK)." Specializirano državno tožilstvo (SDT), ki zdaj bdi nad pregonom najzahtevnejših oblik kriminala, bi se preimenovalo v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. V predlogu zakona se po navedbah STA tudi na novo opredeljuje "njegov katalog kaznivih dejanj in spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev". Predlog prinaša ustanovitev novega sodišča Obeta se ustanovitev novega sodišča. Namesto sedanjih štirih specializiranih oddelkov na okrožnih sodiščih bo Slovenija dobila Specializirano sodišče RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala, ki bo imelo sedež v Ljubljani. V skladu s predlogom bi NPU vedno začel ali prevzel preiskavo kaznivih dejanj iz kataloga kaznivih dejanj, ki so v pristojnosti Skoka. "Prav tako bi preiskavo začel ali prevzel na podlagi pisne zahteve vodje Skoka."

  language

  slv

  published at

  2026-07-16T22:09:44

  source

  Nova24TV

  title

  Nekdanji ustavni sodnik Zobec: "Skok vsekakor potrebujemo"

  url

  https://nova24tv.si/o-nekdanji-ustavni-sodnik-zobec-skok-vsekakor-potrebujemo/

• article order

  20

  body

  Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Le slabih šest tednov po nastopu vlade je ena njenih najbolj izpostavljenih reform že nared za parlamentarno obravnavo. Vlada je v četrtek potrdila predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (Skok), ki je bila ena ključnih predvolilnih obljub Demokratov Anžeta Logarja, pozneje pa je postala tudi ena osrednjih zavez nove koalicije. Minister za pravosodje Mihael Zupančič napoveduje hitrejši in učinkovitejši pregon korupcije ter organiziranega kriminala, prvi odzivi pravosodnih institucij pa opozarjajo, da pri pripravi zakona niso sodelovale in da predlagane rešitve morda ne bodo dosegle zastavljenih ciljev. "Vzpostavljamo ekosistem, v katerem z roko v roki delujejo vsi organi, ki morajo sodelovati za učinkovit pregon korupcije in organiziranega kriminala," je ob predstavitvi poudaril Zupančič. Predsednik Demokratov ter minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar je dodal, da po uveljavitvi nove ureditve ne bomo več "tri leta ali še več čakali", da bi organi pregona preiskali najzahtevnejše primere gospodarskega kriminala in korupcije. Simbolike ob predstavitvi ni bilo mogoče spregledati. Predlog zakona, s katerim želi vlada okrepiti pregon korupcije, so predstavili na Litijski cesti 51 v Ljubljani - naslovu, ki je v zadnjih dveh letih postal sinonim za eno največjih političnih afer prejšnje vlade zaradi spornega nakupa stavbe za potrebe pravosodja. Predlog zakona, ki ga je vlada predložila DZ v obravnavo po nujnem postopku, pomeni največjo reorganizacijo pregona najtežjih oblik kriminalitete po ustanovitvi Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), specializiranega državnega tožilstva in specializiranih sodnih oddelkov leta 2011. Vlada nujni postopek utemeljuje s preprečitvijo težko popravljivih posledic za delovanje države ter z interesi varnosti. Predlog med drugim predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča Republike Slovenije, preoblikovanje specializiranega državnega tožilstva v specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK), tesnejšo povezavo med policijo, tožilstvom in sodstvom ter uvedbo tožilske preiskave po vzoru Evropskega javnega tožilstva. Na ministrstvu ocenjujejo, da sedanja ureditev po petnajstih letih delovanja ne zagotavlja dovolj hitrega in učinkovitega pregona najzahtevnejših oblik gospodarskega in organiziranega kriminala. Danes pristojnosti specializiranega državnega tožilstva in Nacionalnega preiskovalnega urada niso povsem usklajene, zato po besedah ministra nastajajo nepotrebni zapleti. Novi zakon naj bi vzpostavil jasno verigo od začetka policijske preiskave do pravnomočne sodne odločitve. Največja organizacijska sprememba je ustanovitev Specializiranega sodišča Republike Slovenije s sedežem v Ljubljani. To bo nadomestilo sedanje specializirane oddelke pri okrožnih sodiščih v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru ter odločalo o vseh najzahtevnejših primerih korupcije, gospodarskega in organiziranega kriminala. O pritožbah bo odločalo izključno Višje sodišče v Mariboru, kjer je po podatkih sodne statistike najmanj nerešenih pomembnejših kazenskih zadev. Na ministrstvu menijo, da sedanja ureditev ne omogoča prave specializacije, saj sodniki poleg zahtevnih gospodarskih in korupcijskih zadev obravnavajo tudi druge kazenske primere. Po novem bodo praviloma odločali le še v zadevah iz pristojnosti novega sodišča, ki bodo določene kot prednostne oziroma nujne. Pomembne spremembe čakajo tudi sedanje specializirano državno tožilstvo, ki bo nadaljevalo delo kot specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK). Predlog predvideva povečanje najmanjšega števila specializiranih tožilcev z deset na petindvajset, ustanovitev analitične enote ter večjo organizacijsko samostojnost novega organa. Spreminjajo se tudi pravila imenovanja specializiranih tožilcev. Če je bil minister doslej pri imenovanju vezan na mnenje državnotožilskega sveta, bo po novem med predlaganimi kandidati izbral tiste, ki jih bo posredoval vladi. Kot je dejal Zupančič, minister tako "ne bo več le pismonoša". Na ministrstvu ob tem poudarjajo, da bo minister lahko izbiral le med kandidati, za katere bo državnotožilski svet ocenil, da izpolnjujejo strokovne pogoje, ne bo pa vezan na njihov vrstni red. Pomembnejšo vlogo dobiva tudi Nacionalni preiskovalni urad. Po novem bo moral prevzeti vse preiskave iz pristojnosti StKOK pa tudi druge zadeve, če bo to pisno zahteval njegov vodja. Današnja pobuda vodje specializiranega tožilstva bo tako postala zavezujoča zahteva. Po besedah ministra bo prav jasnejša razmejitev pristojnosti med policijo, tožilstvom in sodstvom omogočila hitrejše zaključevanje najzahtevnejših kazenskih postopkov. Čeprav vlada reformo predstavlja kot enega ključnih protikorupcijskih projektov mandata, prvi odzivi institucij, ki bodo zakon izvajale, kažejo precej več zadržanosti. Skupna točka njihovih odgovorov je, da pri pripravi zakona niso sodelovale. Na vrhovnem državnem tožilstvu poudarjajo, da jim predlog zakona ni bil posredovan in z njimi ni bil strokovno usklajevan. Po prvem pregledu ocenjujejo, da predlagane spremembe po vsebini niso takšne, da bi zahtevale ukinitev in nadomestitev sedanjega specializiranega državnega tožilstva z novim organom. Še bolj kritični pa so do predlaganih kadrovskih rešitev. Po njihovem mnenju zakon ne bo prispeval k učinkovitejšemu pregonu najtežjih kaznivih dejanj, temveč predvsem slabi strokovno avtonomijo tožilstva s povečevanjem vpliva politike na kadrovske odločitve. Podobno kritični so tudi na specializiranem državnem tožilstvu. Opozarjajo, da predlog širi katalog kaznivih dejanj na primere, ki po njihovem mnenju ne zahtevajo posebne specializacije. Posledično se bo povečalo število zadev, ki jih bodo obravnavali StKOK, Nacionalni preiskovalni urad in novo specializirano sodišče. "To po našem mnenju postopkov ne bo skrajšalo, temveč jih lahko celo podaljša," opozarjajo. Dodajajo, da iz predloga tudi ne izhaja potreba po ustanovitvi novega tožilskega organa, saj njegove pristojnosti ostajajo vsebinsko enake kot doslej. Če želi država učinkovitejši pregon najtežjih oblik kriminalitete, bi bilo po njihovem mnenju treba okrepiti predvsem pristojnosti specializiranega tožilstva, česar predlog ne prinaša. Z vrhovnega sodišča v prvem odzivu sporočajo, da se je sodstvo s predlogom seznanilo šele po njegovi javni objavi. Predlog še preučujejo, vendar je njihov prvi vtis skrb vzbujajoč. "Ker je predlog zakona še v postopku obravnave, posameznih predlaganih rešitev ter njihovih kadrovskih, organizacijskih in finančnih posledic v tej fazi ne moremo komentirati," pa so kratki na Generalni policijski upravi. Tudi na KPK izpostavljajo, da pri pripravi zakona niso sodelovali in se z njim še seznanjajo, zato njegove učinkovitosti za zdaj ne morejo ocenjevati. Menijo pa, da bi morale biti tako pomembne sistemske spremembe pripravljene v sodelovanju s strokovno javnostjo in pristojnimi institucijami. Pozdravljajo pa eno od rešitev, ki jih predlog prinaša. Ministrstvo za pravosodje je po njihovem mnenju upoštevalo dolgoletna opozorila komisije, da morata biti preprečevanje korupcije in njen pregon organizirana v ločenih sistemih. To ocenjujejo kot korak v pravo smer.

  language

  slv

  published at

  2026-07-16T16:35:50

  source

  Večer

  title

  Skok za hitrejši pregon korupcije, prvi odzivi pa že prinašajo pomisleke

  url

  https://vecer.com/slovenija/skok-za-hitrejsi-pregon-korupcije-prvi-odzivi-pa-ze-prinasajo-pomisleke-10421222

• article order

  25

  body

  Predlog zakona, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje, povezuje okrepljeno specializirano tožilstvo, Nacionalni preiskovalni urad in novo specializirano sodišče v celovit sistem za obravnavo najzahtevnejših zadev korupcije, organiziranega in gospodarskega kriminala. Cilj je hitrejši in učinkovitejši pregon ter preprečevanje zastaranja tovrstnih zadev. Vlada Republike Slovenije je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala ter ga predložila Državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku. Z novo ureditvijo se po petnajstih letih celovito prenavlja sistem specializirane obravnave najzahtevnejših kaznivih dejanj - od preiskave in pregona do sojenja. Sedanja ureditev štirih specializiranih oddelkov pri okrožnih sodiščih v Celju, Kopru, Ljubljani in Mariboru v tem obdobju ni bila celovito ovrednotena. Po podatkih Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je v teh oddelkih v letu 2025 delalo 28 sodnikov - leta 2023 jih je bilo še 33 - ob koncu leta 2025 pa je ostalo nerešenih 199 zadev. Obremenitev je izrazito neenakomerna: ljubljanski oddelek obravnava približno 55,3 odstotka vseh nerešenih zadev. Sodniki specializiranih oddelkov so lahko poleg tega obremenjeni tudi z drugimi kazenskimi zadevami, kar omejuje njihovo popolno osredotočenost na najzahtevnejše postopke. Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije pa je pri svojem delu odvisno od začasnih dodelitev tožilcev z okrožnih državnih tožilstev. Gospodarska kriminaliteta po podatkih policije predstavlja 16,6 odstotka vseh obravnavanih kaznivih dejanj, po nekaterih ocenah pa Slovenija zaradi nje letno izgubi 3,5 milijarde evrov. Ocenjene finančne posledice nove ureditve znašajo 13,81 milijona evrov za obdobje 2026-2029 in so v primerjavi z navedenimi ocenami sorazmerno omejene. Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije se preimenuje v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK) ter se kadrovsko in analitično krepi. Najmanjše število imenovanih državnih tožilcev se povečuje z najmanj 10 na najmanj 25, vodja bo lahko imel dva namestnika, ustanavlja se notranja enota za informacijsko in analitično podporo. StKOK dobiva tudi večji vpliv pri pripravi kadrovskega in finančnega načrta v delu, ki se nanaša nanj, za imenovanje vodje pa se določa dodaten pogoj najmanj treh let izkušenj z obravnavanjem zadev iz pristojnosti tožilstva. Nova ureditev na zakonski ravni povezuje pristojnosti StKOK in Nacionalnega preiskovalnega urada. Ta bo vedno začel ali prevzel preiskavo kaznivih dejanj iz kataloga pristojnosti StKOK, dosedanja pobuda vodje tožilstva pa postane zavezujoča pisna zahteva. S tem se povečujeta predvidljivost pristojnosti in kontinuiteta specializiranih ekip, pričakovani učinek pa je pospešitev in skrajšanje postopkov. Na zakonski ravni je poudarjena tudi dolžnost sodelovanja Komisije za preprečevanje korupcije, Urada za preprečevanje pranja denarja, Finančne uprave, Javne agencije za varstvo konkurence, Agencije za trg vrednostnih papirjev in inšpekcijskih organov s StKOK. O morebitnem nesodelovanju bo lahko vodja StKOK obvestil predstojnika organa, ki sprejme potrebne ukrepe. V postopku imenovanja državnih tožilcev strokovno mnenje Državnotožilskega sveta ostaja temelj postopka: ministrova izbira in priprava predloga za imenovanje sta omejeni na kandidate, ki po oceni sveta izpolnjujejo strokovne pogoje, pri čemer minister ni vezan na vrstni red kandidatov iz dokončnega mnenja. Namesto štirih specializiranih oddelkov se ustanavlja Specializirano sodišče Republike Slovenije za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. Imelo bo položaj okrožnega sodišča, sedež v Ljubljani in krajevno pristojnost za območje celotne države. Njegova pristojnost bo praviloma vezana na to, da predkazenski postopek vodi oziroma usmerja, zahtevo za preiskavo ali obtožni akt pa vloži StKOK. Sodišče bo imelo lastnega predsednika, sodno upravo, letni razpored dela in sodniška mesta, namenjena izključno specializiranim kazenskim zadevam. Te se določajo kot prednostne oziroma nujne. Sodniki bodo delo praviloma opravljali na sedežu sodišča, ob izpolnjenih zakonskih pogojih pa tudi na sedežih drugih okrožnih sodišč. O pritožbah zoper odločbe sodišča bo izključno pristojno odločati Višje sodišče v Mariboru, ki po sodni statistiki za leto 2025 med rednimi višjimi sodišči izkazuje najnižje število pomembnejših zadev, ki predstavljajo sodni zaostanek. Prilagajajo se tudi kazenska procesna pravila. S 33. členom predloga zakona se za zadeve iz pristojnosti StKOK določa smiselna uporaba procesnega modela, ki v Zakonu o kazenskem postopku že velja za postopke Evropskega javnega tožilstva; v Zakon o kazenskem postopku se ne posega. Državni tožilec pridobiva aktivnejšo preiskovalno vlogo, preiskovalni sodnik pa opravlja predvsem garantno funkcijo. Sodna odreditev oziroma izvedba preiskovalnih dejanj, za katera je potrebna sodna odločba, ostaja zagotovljena. Ureditev izhaja iz izhodišča, da se procesni položaj in pravice osumljenca ne znižujejo. Predsednik specializiranega sodišča bo Državnemu zboru enkrat letno poročal o obsegu dela, rezultatih, kadrovskih in materialnih pogojih, trajanju postopkov ter ugotovljenih sistemskih težavah, nadzor nad opravljanjem zadev sodne uprave pa se bo izvajal vsako leto. Uspešnost ureditve se bo presojala po vnaprej opredeljenih kazalnikih, med drugim po povprečnem trajanju postopkov, deležu zadev, v katerih je nastopilo zastaranje pregona, in deležu razveljavljenih prvostopenjskih odločb. Namen ureditve ni poseganje v neodvisnost sodnega odločanja. Kontinuiteta delovanja je zagotovljena: StKOK bo nadaljeval delo kot univerzalni pravni naslednik Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije, do imenovanja novega vodje pa bo naloge opravljal sedanji vodja tožilstva kot začasni vodja. Sodniki, ki so razporejeni ali dodeljeni v specializirane oddelke, bodo z dnem začetka uporabe zakona sodniško službo opravljali kot sodniki, dodeljeni na specializirano sodišče. Zakon se začne uporabljati 1. januarja 2027, sodniška mesta specializiranega sodišča pa bodo zapolnjena najpozneje do 1. januarja 2028.

  language

  slv

  published at

  2026-07-16T15:00:35

  source

  Portal GOV.SI

  title

  Vlada potrdila predlog zakona o specializiranem pregonu korupcije in organiziranega kriminala

  url

  https://www.gov.si/novice/2026-07-16-vlada-potrdila-predlog-zakona-o-specializiranem-pregonu-korupcije-in-organiziranega-kriminala/

• article order

  21

  body

  Vlada je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala ter ga predložila Državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku. Zakon so pripravili na ministrstvu za pravosodje, ki ga vodi Mihael Zupančič (Demokrati). Pravosodni minister ter gospodarski minister Anže Logar (Demokrati) sta zakon predstavila v stavbi na Litijski, ki po mnenju Demokratov predstavlja simbol korupcije iz časa vlade Roberta Goloba. "Skok pomeni oblikovanje ekosistema uspešnega in učinkovitega pregona zoper korupcijo, organizirano kriminaliteto in kriminal belih ovratnikov. Vendar pa je to okvir, ki terja odgovornost vseh, ki so v to vključeni," je povedal Anže Logar in poudaril, da vlada s tem zakonom daje vsem v tej verigi pristojnosti, da so učinkoviti. Pravosodni minister Mihael Zupančič je pojasnil, da je bil dosedanji sistem pregona korupcije in organiziranega kriminala razdrobljen, saj pristojnosti Specializiranega državnega tožilstva in Nacionalnega preiskovalnega urada niso bile povsem usklajene. Po njegovih besedah je lahko NPU v posameznih primerih zavrnil prevzem zadeve, čeprav ga je za to zaprosilo tožilstvo. Z novim zakonom želijo vzpostaviti enotno verigo pregona - od Nacionalnega preiskovalnega urada prek Skoka do novega specializiranega sodišča. Po predvideni ureditvi bo Skok usmerjal preiskavo, NPU opravil preiskovalna dejanja, o zadevah pa bo nato odločalo specializirano sodišče. Predlog Zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala vzpostavlja funkcionalno povezano institucionalno verigo oz. krepi sodelovanje med Nacionalnim preiskovalnim uradom, Specializiranim tožilstvom za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK) in novoustanovljenim Specializiranim sodiščem Republike Slovenije za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. Nacionalni preiskovalni urad bo vedno začel ali prevzel preiskavo kaznivih dejanj iz kataloga pristojnosti StKOK, dosedanja pobuda vodje tožilstva pa postane zavezujoča pisna zahteva. Število imenovanih državnih tožilcev na StKOK se povečuje z najmanj 10 na najmanj 25, vodja bo lahko imel dva namestnika, ustanovi se notranja enota za informacijsko in analitično podporo, StKOK pa pridobiva večji vpliv pri pripravi lastnega kadrovskega in finančnega načrta. Na zakonski ravni je poudarjena dolžnost sodelovanja Komisije za preprečevanje korupcije, Urada za preprečevanje pranja denarja, Finančne uprave, Javne agencije za varstvo konkurence, Agencije za trg vrednostnih papirjev in inšpekcijskih organov s StKOK. Namesto dosedanjih štirih specializiranih oddelkov pri okrožnih sodiščih se ustanavlja enotno Specializirano sodišče Republike Slovenije s sedežem v Ljubljani in pristojnostjo za celotno državo. Sodišče bo imelo lastnega predsednika, sodno upravo in sodniška mesta, namenjena izključno obravnavi specializiranih kazenskih zadev. Predlog zakona krepi tudi preglednost in institucionalno odgovornost. Zakon se začne uporabljati 1. januarja 2027. Sistem po 15 letih delovanja potrebuje prenovo Predlagatelji zakon utemeljujejo z oceno, da sedanji sistem po 15 letih delovanja potrebuje prenovo. Po njihovih navedbah specializirani oddelki delujejo neenakomerno, odgovornost je razpršena med več organov, sodniki pa niso vedno popolnoma razbremenjeni drugih zadev. Zato želijo vzpostaviti bolj povezano verigo med Nacionalnim preiskovalnim uradom, specializiranim tožilstvom in novim specializiranim sodiščem ter s tem pospešiti pregon in sojenje v najzahtevnejših primerih korupcije, gospodarskega in organiziranega kriminala. Med drugim so predvidene tudi spremembe kazenskega postopka. Za zadeve iz pristojnosti StKOK naj bi se uporabljal poseben procesni model, ki trenutno velja za Evropsko javno tožilstvo in med drugim krepi vlogo državnega tožilca v preiskavi. Predsednik novega specializiranega sodišča bi moral enkrat letno poročati državnemu zboru o delu sodišča, statističnih kazalnikih, trajanju postopkov in sistemskih težavah. Vlada v obrazložitvi poudarja, da namen takšnega poročanja ni poseganje v neodvisnost sodnega odločanja, temveč večja transparentnost in institucionalna odgovornost. Po oceni vlade bodo dodatni stroški vzpostavitve nove ureditve v obdobju od leta 2026 do 2029 znašali 13,81 milijona evrov. Največji del sredstev je predviden za ustanovitev novega specializiranega sodišča, kadrovske okrepitve tožilstva in dodatne zmogljivosti Nacionalnega preiskovalnega urada.

  language

  slv

  published at

  2026-07-16T14:38:36

  source

  Domovina

  title

  Logar: Zakon o Skoku bo izboljšal učinkovitost pregona korupcije in organizirane kriminalitete

  url

  https://www.domovina.je/logar-zakon-o-skoku-bo-izboljsal-ucinkovitost-pregona-korupcije-in-organizirane-kriminalitete

• article order

  12

  body

  Predlog dolgo pričakovanih zakonskih rešitev so bile ena od glavnih predvolilnih obljub stranke Demokratov Anžeta Logarja. Vlada je danes obravnavala predlog dolgo pričakovanega zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, ki so ga pripravili na ministrstvu za pravosodje. Predlog med drugim prinaša preoblikovanje SDT v tožilski organ Skok in ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja. Glavni cilj predloga je na zakonski ravni povezati pristojnosti Nacionalnega preiskovanega urada (NPU), Specializiranega tožilstva za pregon korupcije in organiziranega kriminala ter Specializiranega sodišča RS. S tem ciljem je tudi na zakonski ravni poudarjena dolžnost sodelovanja drugih organov, med njimi Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), izhaja iz predloga zakona.

  language

  slv

  published at

  2026-07-16T12:06:52

  source

  Slovenske Novice

  title

  Logar in pravosodni minister končno pred javnost z zakonskim predlogom: Skok bo!

  url

  https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/logar-in-pravosodni-minister-koncno-pred-javnost-z-zakonskim-predlogom-skok-bo

• article order

  0

  body

  Med vladnimi gradivi je objavljen predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, ki naj bi ga vlada predvidoma obravnavala na četrtkovi seji. Predlog med drugim prinaša preoblikovanje SDT v tožilski organ Skok in ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja. Kot izhaja iz kratkega povzetka predloga zakona, "ta vzpostavlja povezano specializirano obravnavo najzahtevnejših zadev korupcije, organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma ter drugih podobnih kaznivih dejanj". Prvi cilj predloga je na zakonski ravni povezati pristojnosti Nacionalnega preiskovanega urada (NPU), Specializiranega tožilstva za pregon korupcije in organiziranega kriminala ter Specializiranega sodišča RS, je ministrstvo navedlo v obrazložitvi predloga. Zadeva, ki bo po zakonskem katalogu sodila v pristojnost Skoka, bo praviloma že od faze policijske preiskave obravnavana v specializirani institucionalni verigi, poudarja predlagatelj. "S tem ciljem je tudi na zakonski ravni poudarjena dolžnost sodelovanja Komisije za preprečevanje korupcije, Urada za preprečevanje pranja denarja, Finančne uprave RS, Javne agencije za varstvo konkurence, Agencije za trg vrednostnih papirjev, inšpekcijskih organov ... s Skokom za potrebe izvajanja njegovih pristojnosti kot tudi možnost, da vodja Skoka o nesodelovanju obvesti predstojnika organa, ki sprejme potrebne ukrepe," navaja predlagatelj. Po predlogu se Specializirano državno tožilstvo (SDT) preimenuje v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala, predlog na novo opredeljuje tudi njegov katalog kaznivih dejanj, spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev ter omogoča imenovanje dveh namestnikov vodje. SDT bo nadaljevalo delo kot Skok ter ohranilo prostore, sredstva, opremo, dokumentacijo, arhivsko gradivo in osebje. Imenovani in dodeljeni državni tožilci bodo nadaljevali delo, dodeljeni državni tožilci pa do izteka obdobja dodelitve, navaja predlagatelj. Ustanovili bi novo sodišče Predlog predvideva tudi ustanovitev novega sodišča. Kot navaja predlagatelj, se namesto štirih specializiranih oddelkov ustanovi Specializirano sodišče RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. Sodišče bo imelo položaj okrožnega sodišča, sedež v Ljubljani in krajevno pristojnost za območje celotne države. Za odločanje o pritožbah pa bi bilo izključno pristojno Višje sodišče v Mariboru. Predlog nadalje določa, da NPU vedno začne ali prevzame preiskavo kaznivih dejanj iz kataloga kaznivih dejanj, za obravnavo katerih je pristojen Skok. NPU preiskavo začne ali prevzame tudi na podlagi pisne zahteve vodje Skoka. "Pobuda vodje SDT tako postane zavezujoča zahteva, bistveni obseg pristojnosti NPU pa se na zakonski ravni povezuje s pristojnostjo Skoka," izhaja iz predloga. Predlog ob tem ne izključuje pristojnosti NPU za druge zahtevne zadeve po splošnih določbah zakona o organiziranosti in delu v policiji. Predlagatelj med cilji navaja tudi koncentracijo sodne odgovornosti in trajno specializacijo sodnikov, učinkovitejše in bolj predvidljive kazenske postopke ob ohranitvi procesnih jamstev, krepitev kadrovskih in organizacijskih zmogljivosti Skoka in NPU in krepitev transparentnosti, institucionalne odgovornosti in vrednotenja učinkov, med drugim izhaja iz predloga zakona. Predlog prilagaja kazensko procesna pravila, ureja poročanje in spremljanje učinkov ter prehod kadrov, zadev, dokumentacije, opreme in sredstev. Ministrstvo predlaga obravnavo po nujnem ali skrajšanem postopku in predvideva začetek uporabe 1. januarja 2027.

  language

  slv

  published at

  2026-07-15T13:08:14

  source

  SiOL

  title

  Zakon o Skoku je pripravljen. Znano je, kaj predlaga.

  url

  https://siol.net/novice/slovenija/zakon-o-skoku-pripravljen-za-obravnavo-na-vladi-696674

• article order

  8

  body

  Ministri Janševe vlade bodo danes razpravljali o dolgo pričakovanem zakonu o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala Skok. Za Anžeta Logarja in Demokrate predlog predstavlja preizkus politične verodostojnosti. * Na vladni mizi dane predlog Skoka * Reorganizacija institucij za pregon kriminala in korupcije * KPK in državno tožilstvo pri nastajanju zakona nista sodelovala Ustanovitev Skoka je bila ena ključnih predvolilnih zavez Demokratov Anžeta Logarja, po volitvah pa je postala tudi del koalicijske pogodbe. Predlog je nastal za strogo zaprtimi vrati ministrstva za pravosodje, stroka ni sodelovala. Glavni cilj predloga je na zakonski ravni povezati pristojnosti Nacionalnega preiskovanega urada (NPU), Specializiranega tožilstva za pregon korupcije in organiziranega kriminala ter Specializiranega sodišča RS. Predlog med drugim prinaša preoblikovanje SDT v tožilski organ Skok in ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja. Po predlogu bi se Specializirano državno tožilstvo (SDT), ki zdaj bdi nad pregonom najzahtevnejših oblik kriminala, preimenoval v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Predlog na novo opredeljuje tudi njegov katalog kaznivih dejanj in spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev. Samostojna KPK ostaja? Čeprav je v koalicijski pogodbi predvideni, da bo Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) integrirana v Skok, pa tega v predlogu ni. KPK je omenjena le v delu, kjer so zapisani cilji zakona v zvezi s povezovanjem pristojnosti NPU, Skoka in novega specializiranega sodišča. Predvideva tudi ustanovitev novega sodišča. Namesto štirih specializiranih oddelkov bi se ustanovilo Specializirano sodišče RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. NPU bi po predlogu vedno začel ali prevzel preiskavo kaznivih dejanj iz kataloga kaznivih dejanj, za obravnavo katerih je pristojen Skok. Prav tako bi preiskavo začel ali prevzel na podlagi pisne zahteve vodje Skoka. Stroka: Skok ne bo v ničemer prispeval k učinkovitosti pregona Po prvih ocenah tožilstva predlog zakona o Skoku v ničemer ne bo prispeval k bolj učinkovitemu pregonu najtežjih kaznivih dejanj, bi pa lahko predlagane rešitve oslabile avtonomijo tožilstva. Na KPK medtem pozdravljajo, da je predlagatelj upošteval njihove pozive k ločitvi sistema preprečevanja korupcije od sistema njenega pregona. Po oceni tožilstva predlogi ne prispevajo k učinkovitejšemu pregonu najhujših kaznivih dejanj, "ampak predvsem slabijo strokovno avtonomijo tožilstva s povečevanjem vpliva politike na kadrovske odločitve". Več pa bodo lahko povedali po podrobnejši preučitvi predloga, so zapisali. Da vsebina predlaganih zakonskih rešitev v ničemer ne bo prispevala k učinkovitejšemu pregonu najtežjih kaznivih dejanj, po hitrem pregledu predloga ocenjujejo tudi na Specializiranem državnem tožilstvu (SDT). Kot poudarjajo, se s predlogom širi katalog kaznivih dejanj iz pristojnosti SDT oz. Skoka, in sicer na kazniva dejanja, ki ne zahtevajo specializiranih znanj in posebne organiziranosti.

  language

  slv

  published at

  2026-07-16T07:29:51

  source

  Žurnal24

  title

  Vlada danes o glavni Logarjevi predvolilni obljubi, stroka kritična

  url

  https://www.zurnal24.si/slovenija/vlada-danes-o-glavni-logarjevi-predvolilni-obljubi-stroka-kriticna-462248

source scope

analyzed source count

10

omitted articles

• article order

  21

  body

  Zupančič je na današnji predstavitvi predloga zakona, ki so jo organizirali v stavbi na Litijski v Ljubljani, dejal, da bo predlog vzpostavil ekosistem, "v katerem z roko v roki delujejo vsi organi, ki morajo sodelovati za učinkovit pregon korupcije in organiziranega kriminala". V sedanjem sistemu Specializirano državno tožilstvo (SDT) preganja določena kazniva dejanja, ki pa niso nujno skladna s katalogom kaznivih dejanj Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), je povedal. S predlogom pa po Zupančičevih besedah "ustvarjajo jasno linijo" med organi. Predlog namreč med drugim prinaša preoblikovanje SDT v tožilski organ Skok in ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja. Skok bo uporabljal pravila tožilske preiskave, kot jo poznajo evropsko tožilstvo, ne torej sodne preiskave, je navedel minister. "Naš namen je, da postopke bistveno skrajšamo," je dejal. Sodniki na novoustanovljenem sodišču, ki so sedaj zadolženi tudi za redne kazenske zadeve, pa bodo obravnavali samo najtežje primere korupcije in organiziranega kriminala. Vodja Skoka bo imenovan po enakem vzorcu kot generalna državna tožilka, tožilci pa po spremenjenih pravilih. Sedaj je bil minister pri izbiri teh vezan na mnenje Državnotožilskega sveta, skladno s predlogom zakona pa bo dobil od sveta seznam imen in jih bo po lastni presoji posredoval na vlado. "S tem se vloga ministra malo spremeni, in sicer ni več pismonoša," je dejal Zupančič. Predsednik Demokratov Logar je danes poudaril, da daje vlada s tem predlogom vsem v verigi pristojnosti za učinkovitost. "Z uveljavitvijo Skoka ne bomo več tri leta ali še več čakali, da se bo dokončno preiskalo kaznivo dejanje ali odgovornost belih ovratnikov," je poudaril Logar. "Ko bo neka oddaja razgalila koruptivna dejanja, ne bomo nemo opazovali, kdaj bodo organi pregona začeli hišne preiskave," je še povedal. Predlog dolgo pričakovanih zakonskih rešitev, ki med drugim prinašajo ustanovitev Skoka, so bile sicer ena od glavnih predvolilnih obljub stranke Demokratov Anžeta Logarja. Ustanovitev Skoka in novega specializiranega sodišča za pregon korupcije je zapisana tudi v koalicijski pogodbi.

  language

  slv

  published at

  2026-07-16T13:30:18

  source

  Reporter

  title

  Zupančič in Logar na Litijski o Skoku; obljubljata hitrejše postopke

  url

  https://reporter.si/clanek/slovenija/zupancic-in-logar-na-litijski-o-skoku-obljubila-hitrejse-postopke-1913284

omitted source count

1

total source count

11