MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Pobudo so sprožili nekdanji člani Odbora za varstvo človekovih pravic ob podpori dela civilne družbe, nevladnih organizacij in opozicijskih strank.
• Državni zbor bo predvidoma 11. oktobra izvedel zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.
• Kolegij predsednika Državnega zbora je za obravnavo referendumske zahteve dogovoril izredno sejo, pristojni odbor pa naj bi pripravil predlog odloka.
• Pobudniki nameravajo v kampanji pridobiti podporo civilne družbe, sindikatov in opozicijskih strank ter volivce pozvati k glasovanju proti zakonu.
• Po navedbah desno usmerjenih virov novela omogoča, da izpodbijanje akta o odreditvi preiskave zahtevata Sodni svet ali generalni državni tožilec, medtem ko kritiki menijo, da zmanjšuje pravno varstvo preiskovancev.
• Pobudniki so v Državni zbor vložili zahtevo, podprto s 44.619 podpisi volivk in volivcev.
• Referendumsko vprašanje se nanaša na uveljavitev zakona ZPPre-B, ki ga je Državni zbor sprejel 26. maja 2026.
• Pobudniki želijo ohraniti varovalke, ki potencialnim preiskovancem omogočajo predhodno ustavno presojo smiselnosti in upravičenosti parlamentarne preiskave.
• Novela omejuje možnost, da bi posamezniki pred Ustavnim sodiščem izpodbijali akt o odreditvi preiskave oziroma nezakonito ustanovljene komisije ali njihove sklepe.
• Franco Juri je ocenil, da referendum presega vsebino zakona in pomeni nasprotovanje politični samovolji.
• Vlado Miheljak je referendum predstavil kot širši spopad med demokracijo in antidemokracijo ter pozval k mobilizaciji demokratične javnosti.
• Po predlogu odloka bi bil 1. september dan razpisa referenduma, s katerim bi začeli teči izvedbeni roki.
• Pavel Gantar je dejal, da bo referendum odločanje o tem, ali bo Slovenija postala avtoritarna in represivna država ali ohranila minimalne standarde demokracije, pravic in svobode.

key differences

Državni zbor bo predvidoma 11. oktobra izvedel zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

Večina virov potrjuje datum, nekateri so nejasni, dva ga ne omenjata.

Franco Juri je ocenil, da referendum presega vsebino zakona in pomeni nasprotovanje politični samovolji.

STA in N1 ne omenjata; ostali navajajo, a brez nasprotij.

Kolegij predsednika Državnega zbora je za obravnavo referendumske zahteve dogovoril izredno sejo, pristojni odbor pa naj bi pripravil predlog odloka.

Večina potrjuje, nekateri le delno, nekateri ne omenjajo.

Novela omejuje možnost, da bi posamezniki pred Ustavnim sodiščem izpodbijali akt o odreditvi preiskave oziroma nezakonito ustanovljene komisije ali njihove sklepe.

STA in N1 ne omenjata; ostali potrjujejo omejitev.

Pavel Gantar je dejal, da bo referendum odločanje o tem, ali bo Slovenija postala avtoritarna in represivna država ali ohranila minimalne standarde demokracije, pravic in svobode.

Le 24ur in Mladina potrjujeta izjavo; ostali je ne omenjajo.

Po navedbah desno usmerjenih virov novela omogoča, da izpodbijanje akta o odreditvi preiskave zahtevata Sodni svet ali generalni državni tožilec, medtem ko kritiki menijo, da zmanjšuje pravno varstvo preiskovancev.

Le Nova24TV in Demokracija navajata trditev, drugi viri je ne omenjajo.

Po predlogu odloka bi bil 1. september dan razpisa referenduma, s katerim bi začeli teči izvedbeni roki.

STA, 24ur, Nova24TV, Mladina, N1 in Demokracija trditve ne omenjajo; RTV, Delo, Dnevnik in Večer jo potrjujejo.

Pobudniki nameravajo v kampanji pridobiti podporo civilne družbe, sindikatov in opozicijskih strank ter volivce pozvati k glasovanju proti zakonu.

STA in N1 ne omenjata; 24ur in Mladina potrjujeta; ostali delno.

Pobudniki so v Državni zbor vložili zahtevo, podprto s 44.619 podpisi volivk in volivcev.

N1 zaokroži na 44.600, ostali navajajo točno 44.619.

Pobudniki želijo ohraniti varovalke, ki potencialnim preiskovancem omogočajo predhodno ustavno presojo smiselnosti in upravičenosti parlamentarne preiskave.

Vsi viri razen STA trditev potrjujejo, brez nasprotij.

Pobudo so sprožili nekdanji člani Odbora za varstvo človekovih pravic ob podpori dela civilne družbe, nevladnih organizacij in opozicijskih strank.

STA trditve ne omenja, ostali viri jo potrjujejo, Nova24TV in Demokracija zgolj delno.

Referendumsko vprašanje se nanaša na uveljavitev zakona ZPPre-B, ki ga je Državni zbor sprejel 26. maja 2026.

Nekateri viri navajajo datum, drugi ga izpuščajo ali so nejasni.

Vlado Miheljak je referendum predstavil kot širši spopad med demokracijo in antidemokracijo ter pozval k mobilizaciji demokratične javnosti.

Vir: 24ur, Nova24TV, Mladina in Demokracija potrjujejo, ostali ne omenjajo.

source analyses

24ur

Državni zbor bo predvidoma 11. oktobra izvedel zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

Delno: Članek navaja le pričakovanje konca septembra ali začetka oktobra.

Franco Juri je ocenil, da referendum presega vsebino zakona in pomeni nasprotovanje politični samovolji.

Da: Članek dobesedno navaja to Jurijevo oceno.

Kolegij predsednika Državnega zbora je za obravnavo referendumske zahteve dogovoril izredno sejo, pristojni odbor pa naj bi pripravil predlog odloka.

Delno: Omenjeno je le, da mora predlog pripraviti matično delovno telo.

Novela omejuje možnost, da bi posamezniki pred Ustavnim sodiščem izpodbijali akt o odreditvi preiskave oziroma nezakonito ustanovljene komisije ali njihove sklepe.

Da: Članek potrjuje, da novela omejuje to možnost za posameznike.

Pavel Gantar je dejal, da bo referendum odločanje o tem, ali bo Slovenija postala avtoritarna in represivna država ali ohranila minimalne standarde demokracije, pravic in svobode.

Da: Članek potrjuje to Gantarjevo izjavo.

Po navedbah desno usmerjenih virov novela omogoča, da izpodbijanje akta o odreditvi preiskave zahtevata Sodni svet ali generalni državni tožilec, medtem ko kritiki menijo, da zmanjšuje pravno varstvo preiskovancev.

Delno: Članek navaja dejstvo o Sodnem svetu in tožilcu, a ne kot vir desnice.

Po predlogu odloka bi bil 1. september dan razpisa referenduma, s katerim bi začeli teči izvedbeni roki.

Ni omenjeno

Pobudniki nameravajo v kampanji pridobiti podporo civilne družbe, sindikatov in opozicijskih strank ter volivce pozvati k glasovanju proti zakonu.

Da: Članek potrjuje te namere pobudnikov.

Pobudniki so v Državni zbor vložili zahtevo, podprto s 44.619 podpisi volivk in volivcev.

Da: Članek potrjuje vložitev zahteve s točno 44.619 podpisi.

Pobudniki želijo ohraniti varovalke, ki potencialnim preiskovancem omogočajo predhodno ustavno presojo smiselnosti in upravičenosti parlamentarne preiskave.

Da: Članek potrjuje, da želijo preprečiti izbris teh varovalk.

Pobudo so sprožili nekdanji člani Odbora za varstvo človekovih pravic ob podpori dela civilne družbe, nevladnih organizacij in opozicijskih strank.

Da: Članek navaja te akterje kot pobudnike in podpornike.

Referendumsko vprašanje se nanaša na uveljavitev zakona ZPPre-B, ki ga je Državni zbor sprejel 26. maja 2026.

Delno: Omenjena je novela zakona, sprejeta konec maja, a letnica 2026 ni navedena.

Vlado Miheljak je referendum predstavil kot širši spopad med demokracijo in antidemokracijo ter pozval k mobilizaciji demokratične javnosti.

Da: Članek potrjuje to Miheljakovo izjavo.

Delo

Državni zbor bo predvidoma 11. oktobra izvedel zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

Da: Članek navaja, da bo referendum predvidoma 11. oktobra.

Franco Juri je ocenil, da referendum presega vsebino zakona in pomeni nasprotovanje politični samovolji.

Da: Juri je izjavil, da bo referendum proti politični samovolji.

Kolegij predsednika Državnega zbora je za obravnavo referendumske zahteve dogovoril izredno sejo, pristojni odbor pa naj bi pripravil predlog odloka.

Da: Članek potrjuje dogovor o izredni seji in pripravi odloka.

Novela omejuje možnost, da bi posamezniki pred Ustavnim sodiščem izpodbijali akt o odreditvi preiskave oziroma nezakonito ustanovljene komisije ali njihove sklepe.

Da: Članek potrjuje, da novela omejuje možnost izpodbijanja akta.

Pavel Gantar je dejal, da bo referendum odločanje o tem, ali bo Slovenija postala avtoritarna in represivna država ali ohranila minimalne standarde demokracije, pravic in svobode.

Ni omenjeno

Po navedbah desno usmerjenih virov novela omogoča, da izpodbijanje akta o odreditvi preiskave zahtevata Sodni svet ali generalni državni tožilec, medtem ko kritiki menijo, da zmanjšuje pravno varstvo preiskovancev.

Ni omenjeno

Po predlogu odloka bi bil 1. september dan razpisa referenduma, s katerim bi začeli teči izvedbeni roki.

Da: Članek navaja 1. september kot dan razpisa referenduma.

Pobudniki nameravajo v kampanji pridobiti podporo civilne družbe, sindikatov in opozicijskih strank ter volivce pozvati k glasovanju proti zakonu.

Delno: Omenjena je podpora civilne družbe in opozicije, a ne kampanja.

Pobudniki so v Državni zbor vložili zahtevo, podprto s 44.619 podpisi volivk in volivcev.

Da: Članek potrjuje vložitev zahteve s 44.619 podpisi.

Pobudniki želijo ohraniti varovalke, ki potencialnim preiskovancem omogočajo predhodno ustavno presojo smiselnosti in upravičenosti parlamentarne preiskave.

Da: Juri je pojasnil, da želijo preprečiti izbris teh varovalk.

Pobudo so sprožili nekdanji člani Odbora za varstvo človekovih pravic ob podpori dela civilne družbe, nevladnih organizacij in opozicijskih strank.

Da: Članek navaja te akterje kot pobudnike in podpornike.

Referendumsko vprašanje se nanaša na uveljavitev zakona ZPPre-B, ki ga je Državni zbor sprejel 26. maja 2026.

Da: Članek navaja točno referendumsko vprašanje in datum sprejetja.

Vlado Miheljak je referendum predstavil kot širši spopad med demokracijo in antidemokracijo ter pozval k mobilizaciji demokratične javnosti.

Ni omenjeno

Dnevnik

Državni zbor bo predvidoma 11. oktobra izvedel zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

Da: Članek navaja, da bo referendum predvidoma 11. oktobra.

Franco Juri je ocenil, da referendum presega vsebino zakona in pomeni nasprotovanje politični samovolji.

Da: Juri je izjavil, da bo referendum proti politični samovolji.

Kolegij predsednika Državnega zbora je za obravnavo referendumske zahteve dogovoril izredno sejo, pristojni odbor pa naj bi pripravil predlog odloka.

Da: Članek potrjuje dogovor o izredni seji in pripravi odloka.

Novela omejuje možnost, da bi posamezniki pred Ustavnim sodiščem izpodbijali akt o odreditvi preiskave oziroma nezakonito ustanovljene komisije ali njihove sklepe.

Da: Članek potrjuje, da novela omejuje možnost izpodbijanja akta.

Pavel Gantar je dejal, da bo referendum odločanje o tem, ali bo Slovenija postala avtoritarna in represivna država ali ohranila minimalne standarde demokracije, pravic in svobode.

Ni omenjeno

Po navedbah desno usmerjenih virov novela omogoča, da izpodbijanje akta o odreditvi preiskave zahtevata Sodni svet ali generalni državni tožilec, medtem ko kritiki menijo, da zmanjšuje pravno varstvo preiskovancev.

Ni omenjeno

Po predlogu odloka bi bil 1. september dan razpisa referenduma, s katerim bi začeli teči izvedbeni roki.

Da: Članek navaja 1. september kot dan razpisa referenduma.

Pobudniki nameravajo v kampanji pridobiti podporo civilne družbe, sindikatov in opozicijskih strank ter volivce pozvati k glasovanju proti zakonu.

Delno: Omenjena je podpora civilne družbe in opozicije, a ne sindikatov ali kampanje.

Pobudniki so v Državni zbor vložili zahtevo, podprto s 44.619 podpisi volivk in volivcev.

Da: Članek potrjuje vložitev zahteve s 44.619 podpisi.

Pobudniki želijo ohraniti varovalke, ki potencialnim preiskovancem omogočajo predhodno ustavno presojo smiselnosti in upravičenosti parlamentarne preiskave.

Da: Juri je pojasnil, da želijo preprečiti izbris teh varovalk.

Pobudo so sprožili nekdanji člani Odbora za varstvo človekovih pravic ob podpori dela civilne družbe, nevladnih organizacij in opozicijskih strank.

Da: Članek navaja te akterje kot pobudnike in podpornike.

Referendumsko vprašanje se nanaša na uveljavitev zakona ZPPre-B, ki ga je Državni zbor sprejel 26. maja 2026.

Da: Članek navaja točno referendumsko vprašanje z datumom 26. maj 2026.

Vlado Miheljak je referendum predstavil kot širši spopad med demokracijo in antidemokracijo ter pozval k mobilizaciji demokratične javnosti.

Ni omenjeno

Mladina

Državni zbor bo predvidoma 11. oktobra izvedel zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

Delno: Članek navaja pričakovanje referenduma konec septembra ali v začetku oktobra.

Franco Juri je ocenil, da referendum presega vsebino zakona in pomeni nasprotovanje politični samovolji.

Da: Juri je izjavil, da referendum presega vsebino in je proti politični samovolji.

Kolegij predsednika Državnega zbora je za obravnavo referendumske zahteve dogovoril izredno sejo, pristojni odbor pa naj bi pripravil predlog odloka.

Delno: Članek omenja le, da mora predlog akta pripraviti matično delovno telo.

Novela omejuje možnost, da bi posamezniki pred Ustavnim sodiščem izpodbijali akt o odreditvi preiskave oziroma nezakonito ustanovljene komisije ali njihove sklepe.

Da: Članek potrjuje, da novela omejuje možnost izpodbijanja pred ustavnim sodiščem.

Pavel Gantar je dejal, da bo referendum odločanje o tem, ali bo Slovenija postala avtoritarna in represivna država ali ohranila minimalne standarde demokracije, pravic in svobode.

Da: Gantar je podal točno to oceno o prihodnosti države.

Po navedbah desno usmerjenih virov novela omogoča, da izpodbijanje akta o odreditvi preiskave zahtevata Sodni svet ali generalni državni tožilec, medtem ko kritiki menijo, da zmanjšuje pravno varstvo preiskovancev.

Ni omenjeno

Po predlogu odloka bi bil 1. september dan razpisa referenduma, s katerim bi začeli teči izvedbeni roki.

Ni omenjeno

Pobudniki nameravajo v kampanji pridobiti podporo civilne družbe, sindikatov in opozicijskih strank ter volivce pozvati k glasovanju proti zakonu.

Da: Juri je potrdil načrtovano podporo in poziv k glasovanju proti.

Pobudniki so v Državni zbor vložili zahtevo, podprto s 44.619 podpisi volivk in volivcev.

Da: Članek potrjuje vložitev zahteve s točno 44.619 podpisi.

Pobudniki želijo ohraniti varovalke, ki potencialnim preiskovancem omogočajo predhodno ustavno presojo smiselnosti in upravičenosti parlamentarne preiskave.

Da: Juri je pojasnil, da želijo preprečiti izbris teh varovalk.

Pobudo so sprožili nekdanji člani Odbora za varstvo človekovih pravic ob podpori dela civilne družbe, nevladnih organizacij in opozicijskih strank.

Da: Članek navaja te akterje kot pobudnike in podpornike.

Referendumsko vprašanje se nanaša na uveljavitev zakona ZPPre-B, ki ga je Državni zbor sprejel 26. maja 2026.

Ni omenjeno

Vlado Miheljak je referendum predstavil kot širši spopad med demokracijo in antidemokracijo ter pozval k mobilizaciji demokratične javnosti.

Da: Miheljak je referendum označil za vojno med demokracijo in antidemokracijo.

N1

Državni zbor bo predvidoma 11. oktobra izvedel zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

Delno: Članek omenja referendum jeseni, a ne navaja točnega datuma.

Franco Juri je ocenil, da referendum presega vsebino zakona in pomeni nasprotovanje politični samovolji.

Ni omenjeno

Kolegij predsednika Državnega zbora je za obravnavo referendumske zahteve dogovoril izredno sejo, pristojni odbor pa naj bi pripravil predlog odloka.

Ni omenjeno

Novela omejuje možnost, da bi posamezniki pred Ustavnim sodiščem izpodbijali akt o odreditvi preiskave oziroma nezakonito ustanovljene komisije ali njihove sklepe.

Ni omenjeno

Pavel Gantar je dejal, da bo referendum odločanje o tem, ali bo Slovenija postala avtoritarna in represivna država ali ohranila minimalne standarde demokracije, pravic in svobode.

Ni omenjeno

Po navedbah desno usmerjenih virov novela omogoča, da izpodbijanje akta o odreditvi preiskave zahtevata Sodni svet ali generalni državni tožilec, medtem ko kritiki menijo, da zmanjšuje pravno varstvo preiskovancev.

Ni omenjeno

Po predlogu odloka bi bil 1. september dan razpisa referenduma, s katerim bi začeli teči izvedbeni roki.

Ni omenjeno

Pobudniki nameravajo v kampanji pridobiti podporo civilne družbe, sindikatov in opozicijskih strank ter volivce pozvati k glasovanju proti zakonu.

Ni omenjeno

Pobudniki so v Državni zbor vložili zahtevo, podprto s 44.619 podpisi volivk in volivcev.

Delno: Članek navaja 44.600 podpisov, kar je blizu navedeni številki.

Pobudniki želijo ohraniti varovalke, ki potencialnim preiskovancem omogočajo predhodno ustavno presojo smiselnosti in upravičenosti parlamentarne preiskave.

Da: Članek potrjuje, da želijo preprečiti izbris teh varovalk.

Pobudo so sprožili nekdanji člani Odbora za varstvo človekovih pravic ob podpori dela civilne družbe, nevladnih organizacij in opozicijskih strank.

Delno: Omenjeni so člani odbora, civilna družba in nevladne organizacije.

Referendumsko vprašanje se nanaša na uveljavitev zakona ZPPre-B, ki ga je Državni zbor sprejel 26. maja 2026.

Ni omenjeno

Vlado Miheljak je referendum predstavil kot širši spopad med demokracijo in antidemokracijo ter pozval k mobilizaciji demokratične javnosti.

Ni omenjeno

Nova24TV

Državni zbor bo predvidoma 11. oktobra izvedel zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

Ni omenjeno

Franco Juri je ocenil, da referendum presega vsebino zakona in pomeni nasprotovanje politični samovolji.

Da: Juri je izjavil, da bo referendum proti politični samovolji.

Kolegij predsednika Državnega zbora je za obravnavo referendumske zahteve dogovoril izredno sejo, pristojni odbor pa naj bi pripravil predlog odloka.

Ni omenjeno

Novela omejuje možnost, da bi posamezniki pred Ustavnim sodiščem izpodbijali akt o odreditvi preiskave oziroma nezakonito ustanovljene komisije ali njihove sklepe.

Da: Članek potrjuje, da novela omejuje to možnost.

Pavel Gantar je dejal, da bo referendum odločanje o tem, ali bo Slovenija postala avtoritarna in represivna država ali ohranila minimalne standarde demokracije, pravic in svobode.

Ni omenjeno

Po navedbah desno usmerjenih virov novela omogoča, da izpodbijanje akta o odreditvi preiskave zahtevata Sodni svet ali generalni državni tožilec, medtem ko kritiki menijo, da zmanjšuje pravno varstvo preiskovancev.

Da: Članek navaja te spremembe in stališče kritikov.

Po predlogu odloka bi bil 1. september dan razpisa referenduma, s katerim bi začeli teči izvedbeni roki.

Ni omenjeno

Pobudniki nameravajo v kampanji pridobiti podporo civilne družbe, sindikatov in opozicijskih strank ter volivce pozvati k glasovanju proti zakonu.

Delno: Miheljak poziva k spopadu, a specifični načrti kampanje niso navedeni.

Pobudniki so v Državni zbor vložili zahtevo, podprto s 44.619 podpisi volivk in volivcev.

Da: Članek navaja vložitev 44.619 podpisov za referendum.

Pobudniki želijo ohraniti varovalke, ki potencialnim preiskovancem omogočajo predhodno ustavno presojo smiselnosti in upravičenosti parlamentarne preiskave.

Da: Juri pojasnjuje željo po ohranitvi teh varovalk.

Pobudo so sprožili nekdanji člani Odbora za varstvo človekovih pravic ob podpori dela civilne družbe, nevladnih organizacij in opozicijskih strank.

Delno: Članek omenja nekdanje člane odbora, nevladnike in politike.

Referendumsko vprašanje se nanaša na uveljavitev zakona ZPPre-B, ki ga je Državni zbor sprejel 26. maja 2026.

Ni omenjeno

Vlado Miheljak je referendum predstavil kot širši spopad med demokracijo in antidemokracijo ter pozval k mobilizaciji demokratične javnosti.

Da: Miheljak je referendum označil za vojno med demokracijo in antidemokracijo.

RTV Slovenija

Državni zbor bo predvidoma 11. oktobra izvedel zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

Da: Članek navaja, da bo referendum predvidoma 11. oktobra.

Franco Juri je ocenil, da referendum presega vsebino zakona in pomeni nasprotovanje politični samovolji.

Da: Juri je izjavil, da bo referendum proti politični samovolji.

Kolegij predsednika Državnega zbora je za obravnavo referendumske zahteve dogovoril izredno sejo, pristojni odbor pa naj bi pripravil predlog odloka.

Da: Članek potrjuje dogovor kolegija in nalogo odbora.

Novela omejuje možnost, da bi posamezniki pred Ustavnim sodiščem izpodbijali akt o odreditvi preiskave oziroma nezakonito ustanovljene komisije ali njihove sklepe.

Da: Članek potrjuje, da novela omejuje možnost izpodbijanja akta.

Pavel Gantar je dejal, da bo referendum odločanje o tem, ali bo Slovenija postala avtoritarna in represivna država ali ohranila minimalne standarde demokracije, pravic in svobode.

Ni omenjeno

Po navedbah desno usmerjenih virov novela omogoča, da izpodbijanje akta o odreditvi preiskave zahtevata Sodni svet ali generalni državni tožilec, medtem ko kritiki menijo, da zmanjšuje pravno varstvo preiskovancev.

Ni omenjeno

Po predlogu odloka bi bil 1. september dan razpisa referenduma, s katerim bi začeli teči izvedbeni roki.

Da: Članek navaja 1. september kot dan razpisa.

Pobudniki nameravajo v kampanji pridobiti podporo civilne družbe, sindikatov in opozicijskih strank ter volivce pozvati k glasovanju proti zakonu.

Delno: Omenjena je podpora civilne družbe in opozicije, ne pa sindikatov.

Pobudniki so v Državni zbor vložili zahtevo, podprto s 44.619 podpisi volivk in volivcev.

Da: Članek potrjuje število zbranih podpisov in vložitev zahteve.

Pobudniki želijo ohraniti varovalke, ki potencialnim preiskovancem omogočajo predhodno ustavno presojo smiselnosti in upravičenosti parlamentarne preiskave.

Da: Juri je pojasnil, da želijo preprečiti izbris teh varovalk.

Pobudo so sprožili nekdanji člani Odbora za varstvo človekovih pravic ob podpori dela civilne družbe, nevladnih organizacij in opozicijskih strank.

Da: Članek navaja te akterje kot pobudnike in podpornike.

Referendumsko vprašanje se nanaša na uveljavitev zakona ZPPre-B, ki ga je Državni zbor sprejel 26. maja 2026.

Da: Članek navaja točno referendumsko vprašanje in datum sprejetja.

Vlado Miheljak je referendum predstavil kot širši spopad med demokracijo in antidemokracijo ter pozval k mobilizaciji demokratične javnosti.

Ni omenjeno

STA

Državni zbor bo predvidoma 11. oktobra izvedel zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

Da: Datum je naveden v naslovu članka.

Franco Juri je ocenil, da referendum presega vsebino zakona in pomeni nasprotovanje politični samovolji.

Ni omenjeno

Kolegij predsednika Državnega zbora je za obravnavo referendumske zahteve dogovoril izredno sejo, pristojni odbor pa naj bi pripravil predlog odloka.

Da: Članek potrjuje dogovor kolegija o izredni seji in sestanek odbora.

Novela omejuje možnost, da bi posamezniki pred Ustavnim sodiščem izpodbijali akt o odreditvi preiskave oziroma nezakonito ustanovljene komisije ali njihove sklepe.

Ni omenjeno

Pavel Gantar je dejal, da bo referendum odločanje o tem, ali bo Slovenija postala avtoritarna in represivna država ali ohranila minimalne standarde demokracije, pravic in svobode.

Ni omenjeno

Po navedbah desno usmerjenih virov novela omogoča, da izpodbijanje akta o odreditvi preiskave zahtevata Sodni svet ali generalni državni tožilec, medtem ko kritiki menijo, da zmanjšuje pravno varstvo preiskovancev.

Ni omenjeno

Po predlogu odloka bi bil 1. september dan razpisa referenduma, s katerim bi začeli teči izvedbeni roki.

Ni omenjeno

Pobudniki nameravajo v kampanji pridobiti podporo civilne družbe, sindikatov in opozicijskih strank ter volivce pozvati k glasovanju proti zakonu.

Ni omenjeno

Pobudniki so v Državni zbor vložili zahtevo, podprto s 44.619 podpisi volivk in volivcev.

Ni omenjeno

Pobudniki želijo ohraniti varovalke, ki potencialnim preiskovancem omogočajo predhodno ustavno presojo smiselnosti in upravičenosti parlamentarne preiskave.

Ni omenjeno

Pobudo so sprožili nekdanji člani Odbora za varstvo človekovih pravic ob podpori dela civilne družbe, nevladnih organizacij in opozicijskih strank.

Ni omenjeno

Referendumsko vprašanje se nanaša na uveljavitev zakona ZPPre-B, ki ga je Državni zbor sprejel 26. maja 2026.

Ni omenjeno

Vlado Miheljak je referendum predstavil kot širši spopad med demokracijo in antidemokracijo ter pozval k mobilizaciji demokratične javnosti.

Ni omenjeno

Tednik Demokracija

Državni zbor bo predvidoma 11. oktobra izvedel zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

Ni omenjeno

Franco Juri je ocenil, da referendum presega vsebino zakona in pomeni nasprotovanje politični samovolji.

Da: Članek navaja Jurijevo izjavo o referendumu proti samovolji.

Kolegij predsednika Državnega zbora je za obravnavo referendumske zahteve dogovoril izredno sejo, pristojni odbor pa naj bi pripravil predlog odloka.

Ni omenjeno

Novela omejuje možnost, da bi posamezniki pred Ustavnim sodiščem izpodbijali akt o odreditvi preiskave oziroma nezakonito ustanovljene komisije ali njihove sklepe.

Da: Članek navaja, da novela omejuje izpodbijanje akta pred US.

Pavel Gantar je dejal, da bo referendum odločanje o tem, ali bo Slovenija postala avtoritarna in represivna država ali ohranila minimalne standarde demokracije, pravic in svobode.

Ni omenjeno

Po navedbah desno usmerjenih virov novela omogoča, da izpodbijanje akta o odreditvi preiskave zahtevata Sodni svet ali generalni državni tožilec, medtem ko kritiki menijo, da zmanjšuje pravno varstvo preiskovancev.

Da: Članek navaja vlogo Sodnega sveta/tožilca in kritike o varstvu.

Po predlogu odloka bi bil 1. september dan razpisa referenduma, s katerim bi začeli teči izvedbeni roki.

Ni omenjeno

Pobudniki nameravajo v kampanji pridobiti podporo civilne družbe, sindikatov in opozicijskih strank ter volivce pozvati k glasovanju proti zakonu.

Delno: Omenjena je podpora civilne družbe in sindikatov v kontekstu širšega spopada.

Pobudniki so v Državni zbor vložili zahtevo, podprto s 44.619 podpisi volivk in volivcev.

Da: Članek navaja vložitev 44.619 podpisov za referendum.

Pobudniki želijo ohraniti varovalke, ki potencialnim preiskovancem omogočajo predhodno ustavno presojo smiselnosti in upravičenosti parlamentarne preiskave.

Da: Članek potrjuje, da želijo preprečiti izbris teh varovalk.

Pobudo so sprožili nekdanji člani Odbora za varstvo človekovih pravic ob podpori dela civilne družbe, nevladnih organizacij in opozicijskih strank.

Delno: Omenjeni so nekdanji člani odbora in nevladniki, a ne vse navedeno.

Referendumsko vprašanje se nanaša na uveljavitev zakona ZPPre-B, ki ga je Državni zbor sprejel 26. maja 2026.

Ni omenjeno

Vlado Miheljak je referendum predstavil kot širši spopad med demokracijo in antidemokracijo ter pozval k mobilizaciji demokratične javnosti.

Da: Članek citira Miheljakovo oceno o vojni med demokracijo in antidemokracijo.

Večer

Državni zbor bo predvidoma 11. oktobra izvedel zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

Da: Članek navaja, da bo referendum predvidoma 11. oktobra.

Franco Juri je ocenil, da referendum presega vsebino zakona in pomeni nasprotovanje politični samovolji.

Da: Juri je izjavil, da bo referendum proti politični samovolji.

Kolegij predsednika Državnega zbora je za obravnavo referendumske zahteve dogovoril izredno sejo, pristojni odbor pa naj bi pripravil predlog odloka.

Delno: Omenjena je seja kolegija, a ne izrecno izredna seja.

Novela omejuje možnost, da bi posamezniki pred Ustavnim sodiščem izpodbijali akt o odreditvi preiskave oziroma nezakonito ustanovljene komisije ali njihove sklepe.

Da: Članek potrjuje, da novela omejuje možnost izpodbijanja akta.

Pavel Gantar je dejal, da bo referendum odločanje o tem, ali bo Slovenija postala avtoritarna in represivna država ali ohranila minimalne standarde demokracije, pravic in svobode.

Ni omenjeno

Po navedbah desno usmerjenih virov novela omogoča, da izpodbijanje akta o odreditvi preiskave zahtevata Sodni svet ali generalni državni tožilec, medtem ko kritiki menijo, da zmanjšuje pravno varstvo preiskovancev.

Ni omenjeno

Po predlogu odloka bi bil 1. september dan razpisa referenduma, s katerim bi začeli teči izvedbeni roki.

Da: Članek navaja 1. september kot dan razpisa referenduma.

Pobudniki nameravajo v kampanji pridobiti podporo civilne družbe, sindikatov in opozicijskih strank ter volivce pozvati k glasovanju proti zakonu.

Delno: Omenjena je podpora civilne družbe in opozicije, a ne sindikatov.

Pobudniki so v Državni zbor vložili zahtevo, podprto s 44.619 podpisi volivk in volivcev.

Da: Članek potrjuje število podpisov in vložitev v proceduro.

Pobudniki želijo ohraniti varovalke, ki potencialnim preiskovancem omogočajo predhodno ustavno presojo smiselnosti in upravičenosti parlamentarne preiskave.

Da: Juri je pojasnil, da želijo preprečiti izbris teh varovalk.

Pobudo so sprožili nekdanji člani Odbora za varstvo človekovih pravic ob podpori dela civilne družbe, nevladnih organizacij in opozicijskih strank.

Da: Članek navaja te akterje kot pobudnike in podpornike.

Referendumsko vprašanje se nanaša na uveljavitev zakona ZPPre-B, ki ga je Državni zbor sprejel 26. maja 2026.

Da: Članek navaja točno referendumsko vprašanje z datumom 26. 5. 2026.

Vlado Miheljak je referendum predstavil kot širši spopad med demokracijo in antidemokracijo ter pozval k mobilizaciji demokratične javnosti.

Ni omenjeno

Analiza sentimenta

entities

• Zakon o parlamentarni preiskavi oziroma novela ZPPre-B
• civilna družba in nevladne organizacije
• Franco Juri
• Pavel Gantar
• Spomenka Hribar
• Gregor Tomc
• Rastko Močnik
• Vlado Miheljak
• Janez Janša
• Odbor za varstvo človekovih pravic
• Slovenija
• Državni zbor Republike Slovenije
• Ustavno sodišče Republike Slovenije
• opozicijske stranke in sindikati
• Igor Vidmar
• Odbor Državnega zbora za pravosodje
• Danijel Krivec
• Sodni svet Republike Slovenije
• generalni državni tožilec

key differences

Danijel Krivec

Večina virov ga ne omenja; Delo, Dnevnik, Večer ga nevtralno navajajo kot vodjo seje.

Državni zbor Republike Slovenije

Vsi viri so nevtralni, brez razlik.

Franco Juri

Večina virov nevtralna, Nova24TV in Demokracija negativno označita kot "propadel politik".

Gregor Tomc

Večina virov nevtralna, Nova24TV in Demokracija negativno.

Igor Vidmar

Vsi viri ga omenjajo nevtralno kot podpisnika.

Janez Janša

Nekateri viri negativni, drugi nevtralni; izrazita polarizacija.

Odbor Državnega zbora za pravosodje

Viri ga omenjajo le nevtralno, brez kritike ali pohvale.

Odbor za varstvo človekovih pravic

Večina nevtralna, Demokracija negativna (levičarji).

Pavel Gantar

Večina virov nevtralna, Nova24TV in Demokracija negativna.

Rastko Močnik

Večina virov nevtralna, Nova24TV in Demokracija negativno (Udba).

Slovenija

Večina virov nevtralna, 24ur izstopa z negativnim prikazom.

Sodni svet Republike Slovenije

Večina virov ne omenja; trije nevtralno navajajo ustavno presojo.

Spomenka Hribar

Večina virov nevtralna, Nova24TV in Demokracija negativna.

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Vsi viri so nevtralni; razlik ni.

Vlado Miheljak

Nova24TV in Demokracija ga označujeta negativno, ostali nevtralno.

Zakon o parlamentarni preiskavi oziroma novela ZPPre-B

Nekateri viri kritični, drugi nevtralni ali podporni.

civilna družba in nevladne organizacije

Nekateri viri (24ur) jih hvalijo, drugi (Nova24TV, Demokracija) obsojajo kot odvisne od denarja.

generalni državni tožilec

Večina virov ne omenja; trije ga nevtralno navajajo kot organ za ustavno presojo.

opozicijske stranke in sindikati

Vsi viri poročajo nevtralno, brez izrazitih razlik.

source analyses

24ur

Danijel Krivec

Ni omenjeno

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot institucija, kjer so vložili podpise in ki razpisuje referendum

Franco Juri

Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja

Gregor Tomc

Nevtralno: le naštet med prvopodpisniki

Igor Vidmar

Nevtralno: le naštet med prvopodpisniki

Janez Janša

Negativno: označen kot tisti, ki je 'vrgel rokavico' demokraciji in pravni državi

Odbor Državnega zbora za pravosodje

Ni omenjeno

Odbor za varstvo človekovih pravic

Nevtralno: omenjen kot ustanovitelj pobude, brez meta-vrednotenja

Pavel Gantar

Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja

Rastko Močnik

Nevtralno: le naštet med prvopodpisniki

Slovenija

Negativno: opisana kot država, ki ji grozi padec v avtoritarnost

Sodni svet Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot organ, ki lahko zahteva ustavno presojo

Spomenka Hribar

Nevtralno: le našteta med prvopodpisniki

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Nevtralno: omenjeno kot organ, kjer se lahko zahteva ustavna ocena

Vlado Miheljak

Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja

Zakon o parlamentarni preiskavi oziroma novela ZPPre-B

Negativno: kritizirana kot odpravljanje varovalk in omogočanje politične zlorabe

civilna družba in nevladne organizacije

Pozitivno: omenjene kot del demokratične fronte proti politični samovolji

generalni državni tožilec

Nevtralno: omenjen kot organ, ki lahko zahteva ustavno presojo

opozicijske stranke in sindikati

Nevtralno: omenjeni kot podporniki referendumske kampanje

Delo

Danijel Krivec

Nevtralno: omenjen kot vodja seje kolegija

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot institucija, ki obravnava zahtevo za referendum

Franco Juri

Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja

Gregor Tomc

Nevtralno: omenjen kot podpisnik pobude

Igor Vidmar

Nevtralno: omenjen kot podpisnik pobude

Janez Janša

Ni omenjeno

Odbor Državnega zbora za pravosodje

Nevtralno: omenjen kot pripravljalec predloga odloka

Odbor za varstvo človekovih pravic

Nevtralno: omenjen kot pobudnik referenduma

Pavel Gantar

Nevtralno: omenjen kot podpisnik pobude

Rastko Močnik

Nevtralno: omenjen kot podpisnik pobude

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država

Sodni svet Republike Slovenije

Ni omenjeno

Spomenka Hribar

Nevtralno: omenjena kot podpisnica pobude

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Nevtralno: omenjeno kot organ za ustavno presojo

Vlado Miheljak

Nevtralno: omenjen kot podpisnik pobude

Zakon o parlamentarni preiskavi oziroma novela ZPPre-B

Negativno: kritiziran zaradi omejevanja ustavne presoje

civilna družba in nevladne organizacije

Nevtralno: omenjeni kot podporniki pobude

generalni državni tožilec

Ni omenjeno

opozicijske stranke in sindikati

Nevtralno: omenjeni kot podporniki pobude

Dnevnik

Danijel Krivec

Nevtralno: omenjen kot vodja seje kolegija

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot institucija, ki obravnava zahtevo za referendum

Franco Juri

Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja

Gregor Tomc

Nevtralno: omenjen kot prvopodpisnik

Igor Vidmar

Nevtralno: omenjen kot prvopodpisnik

Janez Janša

Ni omenjeno

Odbor Državnega zbora za pravosodje

Nevtralno: omenjen kot pripravljalec predloga odloka

Odbor za varstvo človekovih pravic

Nevtralno: omenjen kot ustanovitelj pobudnikov

Pavel Gantar

Nevtralno: omenjen kot prvopodpisnik

Rastko Močnik

Nevtralno: omenjen kot prvopodpisnik

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu referenduma

Sodni svet Republike Slovenije

Ni omenjeno

Spomenka Hribar

Nevtralno: omenjena kot prvopodpisnica

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Nevtralno: omenjeno v kontekstu omejitve izpodbijanja

Vlado Miheljak

Nevtralno: omenjen kot prvopodpisnik

Zakon o parlamentarni preiskavi oziroma novela ZPPre-B

Nevtralno: opisan kot predmet referenduma, brez vrednotenja

civilna družba in nevladne organizacije

Nevtralno: omenjeni kot pomoč pri zbiranju podpisov

generalni državni tožilec

Ni omenjeno

opozicijske stranke in sindikati

Nevtralno: omenjeni kot pomoč pri zbiranju podpisov

Mladina

Danijel Krivec

Ni omenjeno

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot institucija, kjer je vložena zahteva za referendum

Franco Juri

Nevtralno: citiran kot pobudnik referenduma brez meta-vrednotenja

Gregor Tomc

Nevtralno: omenjen kot prvopodpisnik brez meta-vrednotenja

Igor Vidmar

Nevtralno: omenjen kot prvopodpisnik brez meta-vrednotenja

Janez Janša

Negativno: označen kot tisti, ki je 'vrgel rokavico demokratični javnosti'

Odbor Državnega zbora za pravosodje

Ni omenjeno

Odbor za varstvo človekovih pravic

Nevtralno: omenjen kot ustanovitelj pobude za referendum

Pavel Gantar

Nevtralno: citiran brez meta-vrednotenja

Rastko Močnik

Nevtralno: omenjen kot prvopodpisnik brez meta-vrednotenja

Slovenija

Nevtralno: omenjena v kontekstu boja za demokracijo brez meta-vrednotenja

Sodni svet Republike Slovenije

Ni omenjeno

Spomenka Hribar

Nevtralno: omenjena kot prvopodpisnica brez meta-vrednotenja

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Nevtralno: omenjeno kot organ, pred katerim novela omejuje izpodbijanje

Vlado Miheljak

Nevtralno: citiran brez meta-vrednotenja

Zakon o parlamentarni preiskavi oziroma novela ZPPre-B

Negativno: opisana kot omejevanje ustavne presoje in namenjena preiskovanju civilne družbe

civilna družba in nevladne organizacije

Nevtralno: omenjene kot podpornice referenduma brez meta-vrednotenja

generalni državni tožilec

Ni omenjeno

opozicijske stranke in sindikati

Nevtralno: omenjeni kot podporniki referenduma brez meta-vrednotenja

N1

Danijel Krivec

Ni omenjeno

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot kraj predaje podpisov

Franco Juri

Nevtralno: citiran kot pojasnjevalec namena

Gregor Tomc

Nevtralno: omenjen kot prvopodpisani

Igor Vidmar

Nevtralno: omenjen kot prvopodpisani

Janez Janša

Ni omenjeno

Odbor Državnega zbora za pravosodje

Ni omenjeno

Odbor za varstvo človekovih pravic

Nevtralno: omenjen kot ustanovitelj pobude

Pavel Gantar

Nevtralno: omenjen kot prvopodpisani

Rastko Močnik

Nevtralno: omenjen kot prvopodpisani

Slovenija

Ni omenjeno

Sodni svet Republike Slovenije

Ni omenjeno

Spomenka Hribar

Nevtralno: omenjena kot prvopodpisana

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Nevtralno: omenjeno v kontekstu varovalk

Vlado Miheljak

Nevtralno: omenjen kot prvopodpisani

Zakon o parlamentarni preiskavi oziroma novela ZPPre-B

Nevtralno: omenjen kot cilj referenduma

civilna družba in nevladne organizacije

Nevtralno: omenjene kot pomočnice pri zbiranju

generalni državni tožilec

Ni omenjeno

opozicijske stranke in sindikati

Ni omenjeno

Nova24TV

Danijel Krivec

Ni omenjeno

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot kraj vložitve podpisov

Franco Juri

Negativno: označen kot 'propadli politik'

Gregor Tomc

Negativno: del 'FDV-garniture'

Igor Vidmar

Ni omenjeno

Janez Janša

Nevtralno: citiran kot predsednik vlade, brez meta-vrednotenja

Odbor Državnega zbora za pravosodje

Ni omenjeno

Odbor za varstvo človekovih pravic

Nevtralno: omenjen kot nekdanji člani

Pavel Gantar

Negativno: označen kot 'propadli politik'

Rastko Močnik

Negativno: označen kot 'registrirani informator Udbe'

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država

Sodni svet Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot organ, ki lahko zahteva ustavno presojo

Spomenka Hribar

Negativno: označena kot 'ustavljalka desnice' v narekovajih

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Nevtralno: omenjeno v povezavi z novelo

Vlado Miheljak

Negativno: del 'FDV-garniture', 'vidni predstavnik tranzicijske levice'

Zakon o parlamentarni preiskavi oziroma novela ZPPre-B

Nevtralno: opisane spremembe brez vrednotenja

civilna družba in nevladne organizacije

Negativno: označeni kot 'trepetajo za javni denar'

generalni državni tožilec

Nevtralno: omenjen kot organ, ki lahko zahteva ustavno presojo

opozicijske stranke in sindikati

Nevtralno: omenjeni v citatu Miheljaka

RTV Slovenija

Danijel Krivec

Ni omenjeno

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot institucija, ki obravnava zahtevo za referendum

Franco Juri

Nevtralno: citiran kot pobudnik referenduma brez meta-vrednotenja

Gregor Tomc

Nevtralno: omenjen kot podpisnik pobude brez vrednotenja

Igor Vidmar

Nevtralno: omenjen kot podpisnik pobude brez vrednotenja

Janez Janša

Ni omenjeno

Odbor Državnega zbora za pravosodje

Nevtralno: omenjen kot organ, ki pripravlja predlog odloka

Odbor za varstvo človekovih pravic

Nevtralno: omenjen kot ustanovitelj pobude za referendum

Pavel Gantar

Nevtralno: omenjen kot podpisnik pobude brez vrednotenja

Rastko Močnik

Nevtralno: omenjen kot podpisnik pobude brez vrednotenja

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država brez vrednotenja

Sodni svet Republike Slovenije

Ni omenjeno

Spomenka Hribar

Nevtralno: omenjena kot podpisnica pobude brez vrednotenja

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Nevtralno: omenjeno kot organ, pred katerim se izpodbija akt

Vlado Miheljak

Nevtralno: omenjen kot podpisnik pobude brez vrednotenja

Zakon o parlamentarni preiskavi oziroma novela ZPPre-B

Negativno: Juri kritizira omejevanje ustavne presoje

civilna družba in nevladne organizacije

Nevtralno: omenjeni kot pomoč pri zbiranju podpisov

generalni državni tožilec

Ni omenjeno

opozicijske stranke in sindikati

Nevtralno: omenjeni kot podporniki pobude brez vrednotenja

STA

Danijel Krivec

Ni omenjeno

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot organ, ki sklicuje sejo in obravnava zahtevo

Franco Juri

Ni omenjeno

Gregor Tomc

Ni omenjeno

Igor Vidmar

Ni omenjeno

Janez Janša

Ni omenjeno

Odbor Državnega zbora za pravosodje

Nevtralno: omenjen kot pristojni odbor, ki se bo sestal

Odbor za varstvo človekovih pravic

Ni omenjeno

Pavel Gantar

Ni omenjeno

Rastko Močnik

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država v datumu in viru

Sodni svet Republike Slovenije

Ni omenjeno

Spomenka Hribar

Ni omenjeno

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Ni omenjeno

Vlado Miheljak

Ni omenjeno

Zakon o parlamentarni preiskavi oziroma novela ZPPre-B

Nevtralno: omenjen kot predmet referendumske zahteve

civilna družba in nevladne organizacije

Ni omenjeno

generalni državni tožilec

Ni omenjeno

opozicijske stranke in sindikati

Ni omenjeno

Tednik Demokracija

Danijel Krivec

Ni omenjeno

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot kraj vložitve podpisov in sprejema novele.

Franco Juri

Negativno: označen kot 'propadli politik SD' brez meta-vrednotenja govora.

Gregor Tomc

Negativno: omenjen kot del 'FDV-garniture' v negativnem kontekstu.

Igor Vidmar

Ni omenjeno

Janez Janša

Nevtralno: citiran kot tarča kritike, brez meta-vrednotenja s strani avtorja.

Odbor Državnega zbora za pravosodje

Ni omenjeno

Odbor za varstvo človekovih pravic

Negativno: avtor diskreditira člane kot 'trde levičarje' in 'komuniste'.

Pavel Gantar

Negativno: označen kot 'propadli politik LDS in Zares'.

Rastko Močnik

Negativno: označen kot 'registrirani informator Udbe' s kodnim imenom.

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu, brez vrednotenja.

Sodni svet Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot organ, ki lahko zahteva ustavno presojo.

Spomenka Hribar

Negativno: označena kot 'ustavljalka desnice' v kritičnem tonu.

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Nevtralno: omenjeno v kontekstu omejitve izpodbijanja in možnosti pritožbe.

Vlado Miheljak

Negativno: avtor zavrača njegovo oceno, ga označi za 'radikalnega kolumnista'.

Zakon o parlamentarni preiskavi oziroma novela ZPPre-B

Pozitivno: avtor brani novelo, opisuje jo kot izboljšavo s sodnim varstvom.

civilna družba in nevladne organizacije

Negativno: označeni kot 'trepetajoči za javni denar' in 'nevladniki'.

generalni državni tožilec

Nevtralno: omenjen kot organ, ki lahko zahteva ustavno presojo.

opozicijske stranke in sindikati

Nevtralno: omenjeni v citatu Miheljaka, brez meta-vrednotenja.

Večer

Danijel Krivec

Nevtralno: omenjen kot vodja seje

Državni zbor Republike Slovenije

Nevtralno: omenjen kot sprejemnik zakona

Franco Juri

Nevtralno: citiran brez meta-vrednotenja

Gregor Tomc

Nevtralno: omenjen kot podpisnik

Igor Vidmar

Nevtralno: omenjen kot podpisnik

Janez Janša

Ni omenjeno

Odbor Državnega zbora za pravosodje

Nevtralno: omenjen v gradivu

Odbor za varstvo človekovih pravic

Pozitivno: omenjen kot pobudnik referenduma

Pavel Gantar

Nevtralno: omenjen kot podpisnik

Rastko Močnik

Nevtralno: omenjen kot podpisnik

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država

Sodni svet Republike Slovenije

Ni omenjeno

Spomenka Hribar

Nevtralno: omenjena kot podpisnica

Ustavno sodišče Republike Slovenije

Nevtralno: omenjeno kot možnost izpodbijanja

Vlado Miheljak

Nevtralno: omenjen kot podpisnik

Zakon o parlamentarni preiskavi oziroma novela ZPPre-B

Negativno: kritiziran zaradi omejevanja ustavnih varovalk

civilna družba in nevladne organizacije

Nevtralno: omenjene kot podporniki referenduma

generalni državni tožilec

Ni omenjeno

opozicijske stranke in sindikati

Nevtralno: omenjene kot podporniki referenduma

Scenariji

scenarios

• description

  Volivci na referendumu 11. oktobra zavrnejo novelo zakona o parlamentarni preiskavi. Posledično ostane v veljavi prejšnja ureditev, ki posameznikom omogoča ustavno presojo preiskave, kar okrepi pravno varnost in zaščiti civilno družbo ter nevladne organizacije pred morebitnimi politično motiviranimi preiskavami.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Referendum zavrne novelo, okrepljene varovalke

  valence

  positive

• description

  Referendum prinese ozko zmago ene strani, kar poglobi razkol med koalicijo pod vodstvom Janeza Janše in opozicijsko-civilnodružbeno fronto, ki jo vodijo Juri, Gantar in Miheljak. Ne glede na izid se nadaljujejo politične napetosti in nove pobude za ustavne spremembe, kar ohranja negotovost glede prihodnosti parlamentarnih preiskav.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Tesen izid referenduma, politična polarizacija

  valence

  neutral

• description

  Referendum potrdi novelo, s čimer posamezniki izgubijo možnost predhodne ustavne presoje parlamentarnih preiskav. Vlada Janeza Janše in koalicija SDS, NSi, SLS in Fokus tako pridobita orodje za lažje preiskovanje civilne družbe in nevladnih organizacij, kar kritiki označijo za korak k avtoritarnosti po madžarskem vzoru.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Novela potrjena, omejene pravice preiskovancev

  valence

  negative

• description

  Po zmagi nasprotnikov novele na referendumu se oblikuje širša 'demokratična fronta', ki vključuje sindikate, nevladne organizacije in opozicijske stranke. To spodbudi vladajočo koalicijo k pogajanjem o kompromisni rešitvi, ki ohrani sodno varstvo, a pospeši preiskovalne postopke, kar izboljša delovanje DZ.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Široka koalicija zavrne novelo, dialog okrepljen

  valence

  positive

• description

  Ustavno sodišče na predlog Sodnega sveta ali generalnega državnega tožilca začasno zadrži izvedbo referenduma zaradi domnevne neskladnosti novele z ustavo. To povzroči večmesečno odločanje, medtem ko zakon ostane v veljavi, a se njegova uporaba začasno ustavi, kar pusti vse akterje v negotovosti.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Referendum odpove zaradi pravnega zapleta

  valence

  neutral

• description

  Po potrditvi novele na referendumu izbruhnejo množični protesti, ki jih organizirajo Juri, Gantar in nevladne organizacije, s podporo sindikatov. Protesti prerastejo v blokade parlamenta in stavke, kar privede do padca javne podpore vladi Janeza Janše in pospeši politično krizo.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  short

  title

  Novela potrjena, množični protesti in blokade

  valence

  negative

• description

  Po potrditvi novele na referendumu se Evropska unija odzove z ostrimi kritikami in grožnjami z zamrznitvijo sredstev, kar prisili vlado Janeza Janše k umiku zakona. Slovenija namesto tega sprejme celovito reformo parlamentarnih preiskav v sodelovanju z Beneško komisijo, kar okrepi demokratične standarde.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Mednarodni pritisk prepreči uveljavitev novele

  valence

  positive

• description

  Zaradi nizke udeležbe na referendumu 11. oktobra (pod 20 %) izid ni veljaven, kar povzroči pravno praznino. DZ nato poskuša novelo ponovno sprejeti s poenostavljenim postopkom, a se sooči z obstrukcijo opozicije, kar vodi v dolgotrajno zastoj zakonodajnega procesa.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  mid

  title

  Referendum odpade zaradi premalo volivcev na dan glasovanja

  valence

  neutral

• description

  Po potrditvi novele vlada Janeza Janše sproži vrsto parlamentarnih preiskav proti ključnim nevladnim organizacijam in opozicijskim politikom, vključno s podpisniki referenduma. To vodi v aretacije in obsodbe, kar Slovenijo potisne v avtoritaren režim, podoben madžarskemu pod Orbanom, kot je opozarjal Miheljak.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Novela sproži verigo preiskav in politično obračunavanje

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  29

  body

  Ljubljana, 23. julija (STA) Poslanci bodo na izredni seji državnega zbora obravnavali predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki je predviden za 11. oktober. Državni zbor bo o predlogu odloka glasoval po tistem, ko so zahtevo za referendum s ...

  language

  slv

  published at

  2026-07-23T03:02:59

  source

  STA

  title

  Poslanci o razpisu referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi

  url

  https://www.sta.si/3580856/

• article order

  20

  body

  Predlog odloka, ki ga je v sredo s 15 glasovi za in nobenim proti potrdil tudi odbor DZ-ja za pravosodje, določa, da bodo roki za opravila, potrebna za izvedbo referenduma, začeli teči 1. septembra, glasovanje pa bo 11. oktobra. Referendumsko vprašanje bi se glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?". Pobudo za referendum so sprožili i nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. S pomočjo dela civilne družbe, predstavnikov nekaterih nevladnih organizacij in opozicijskih strank so uspeli zbrati 44.619 podpisov volivcev. Ob vložitvi podpisov je Juri v torek pojasnil, da želijo preprečiti izbris varovalk, ki potencialnim preiskovancem omogočajo, da predhodno zahtevajo ustavno oceno o smiselnosti in upravičenosti preiskave. Novela zakona, ki jo je DZ sprejel maja, med drugim namreč omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. Posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. Pobudniki menijo, da novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav. Preiskovanec bi lahko zaradi kršitev človekovih pravic vložil tožbo v upravnem sporu šele v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ-ja.

  language

  slv

  published at

  2026-07-23T05:48:32

  source

  RTV Slovenija

  title

  DZ bo odločal o razpisu referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi

  url

  https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-bo-odlocal-o-razpisu-referenduma-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/788903

• article order

  7

  body

  Zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, podprto s 44.619 podpisi volivk in volivcev, so pobudniki vložili v DZ. Pričakujejo, da bo referendum konec septembra ali v začetku oktobra. Pred vložitvijo zahteve pa so ocenili, da referendum presega samo vsebino zakona, saj gre za odnos do demokracije. Pobudo za referendum so sprožili in prvopodpisali nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic, ki so ga ustanovili pred 38 leti, Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. Nekateri med njimi so danes skupaj s predstavniki civilne družbe in nevladnih organizacij, ki so pomagali pri zbiranju podpisov, pod referendumsko zahtevo zbrane podpise prinesli v DZ. Kot je ob tem pojasnil Juri, želijo preprečiti izbris varovalk, ki potencialnim preiskovancem omogočajo, da predhodno zahtevajo ustavno oceno o smiselnosti in upravičenosti preiskave. icon-chevron-right 1 5 icon-chevron-right Novela namreč med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem, posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. A kot meni Juri, bo referendum presegel pomen same zakonodajne vsebine in bo "to referendum proti politični samovolji". Kot je pojasnil, je politična večina večkrat poudarila, da bodo preiskovali civilno družbo, nevladne organizacije in "je bilo jasno, čemu je ta novela namenjena". "Pred nami ni posamična bitka, pred nami je vojna, vojna med demokracijo in antidemokracijo," je ocenil Miheljak. Kot je dejal, je predsednik vlade Janez Janša "očitno vrgel rokavico demokratični javnosti, civilni družbi, sindikatom, medijem, na koncu koncev pravni državi in tu nimamo izbire, to rokavico je treba pobrati in iti v spopad, sicer se nam bo dogajalo to, kar se je 16 let dogajalo Madžarom pod Orbanom". Tudi po besedah Gantarja se bo na referendumu odločalo o tem, "ali Slovenija pada v obliko avtoritarne in represivne države ali bo ostala in se borila za to, da obstajajo vsaj minimalni standardi demokracije, pravice in svobode". Zbrani podpisi pod zahtevo so tako, kot je dejal, prvi korak, nadaljnji pa bo, da animirajo državljanke in državljane, da gredo na referendum in glasujejo proti zakonu. Juri je pojasnil, da v referendumski kampanji računajo na podporo predstavnikov civilne družbe, tudi sindikatov in opozicijskih strank, ki so jim pomagali tudi pri zbiranju podpisov. "Demokratična fronta mora biti čim širša," je menil. Po vložitvi so stekli roki za razpis referenduma. DZ referendum z odlokom razpiše v sedmih dneh po vložitvi popolne zahteve. Pred tem mora predlog akta pripraviti še matično delovno telo DZ. Za kakšno novelo gre? Novela zakona, ki jo je DZ na predlog SDS in trojčka NSi, SLS in Fokus sprejel konec maja, ukinja možnost, da bi se posamezniki, ki so predmet preiskave, pri ustavnem sodišču pritožili zoper nezakonito ustanovljene komisije ali njihove nezakonite sklepe. Presojo skladnosti z ustavo in zakonom lahko v 30 dneh po odreditvi parlamentarne preiskave na ustavnem sodišču po novem zahtevata le Sodni svet ali generalni državni tožilec. Po mnenju pobudnikov torej novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki danes preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav in zagotovilo, da o dopustnosti najhujših posegov v pravice posameznikov in organizacij ne odločajo zgolj politiki sami.

  language

  slv

  published at

  2026-07-21T10:05:19

  source

  24ur

  title

  Vložili podpise za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi

  url

  https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlozili-okoli-44600-podpisov-za-referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi.html

• article order

  14

  body

  Kolegij predsednika državnega se je dogovoril o izredni seji DZ, na kateri bodo obravnavali zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Seja se bo v četrtek začela ob 10. uri. Že danes popoldne pa se bo sestal pristojni odbor, da pripravi predlog odloka o razpisu referenduma. Ta bo predvidoma 11. oktobra. Pobudo za referendum so sprožili in prvopodpisali nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic, ki so ga ustanovili pred 38 leti, Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. S pomočjo dela civilne družbe, predstavnikov nekaterih nevladnih organizacij in opozicijskih strank so uspeli zbrati 44.619 podpisov volivk in volivcev. Zahtevo s zbranimi podpisi so v parlamet vložili včeraj. Ob tem je Juri pojasnil, da želijo preprečiti izbris varovalk, ki potencialnim preiskovancem omogočajo, da predhodno zahtevajo ustavno oceno o smiselnosti in upravičenosti preiskave. Novela namreč med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem, posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. A kot meni Juri, bo referendum presegel pomen same zakonodajne vsebine in bo "to referendum proti politični samovolji". Kot izhaja iz gradiva za sejo odbora državnega zbora za pravosodje, ki bo popoldne obravnaval zahtevo in za četrtkovo sejo predvidoma pripravil predlog odloka o razpisu referenduma, bo ta v nedeljo, 11. oktobra. Za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, pa bi z odlokom določili 1. september. Referendumsko vprašanje bi se glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026? Današnjo sejo kolegija je vodil podpredsednik DZ Danijel Krivec.

  language

  slv

  published at

  2026-07-22T10:39:54

  source

  Delo

  title

  Znan datum referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi

  url

  https://www.delo.si/novice/slovenija/znan-datum-referenduma-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi

• article order

  16

  body

  Nekdanji pripadnik Udbe, številni nevladniki, ki trepetajo za javni denar in propadli politiki so danes v Državni zbor vložili podpise za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Tranzicijska levica, nevajena izgube oblasti, je danes v Državni zbor vložila 44.619 podpisov z zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma. Medijsko podprta akcija je pubudnike in prvopodpisnike predstavila kot nekdanje člane odbora za varstvo človekovih pravic. A v resnici gre za trde levičarje, ki demokracije in človekovih pravic nikoli niso ponotranjili v pravi meri. V resnici ne gre za levičarje, temveč komuniste. To nenazadnje pove podatek, da je bil med njimi Rastko Močnik, registrirani informator Udbe, s kodnim imenom "Albert Arko". Poleg njega smo lahko videli propadlega politika SD Franca Jurija, propadlega politika LDS in Zares Pavla Gantarja, "ustavljalko desnice" Spomenko Hribar, FDV-garnituro Gregorja Tomca in Vlada Miheljaka. Skupaj z njimi je bilo še cel kup nevladnikov, ki te dni tarnajo nad izgubo davkoplačevalskega denarja: Nika Kovač, Goran Forbici in Jaša Jenull - ter celo njegova mama Jožka Hegler, ki je bila v sodnem postopku zaradi oškodovanja stanovanjskega sklada MOL v višini 650 tisoč evrov. Čez nekaj tednov pa poteče zastaralni rok in se zna zgoditi, da do novega postopka in epiloga sploh ne bo prišlo. Levica je v vojni Kot je ob tem pojasnil Juri, želijo preprečiti izbris varovalk, ki potencialnim preiskovancem omogočajo, da predhodno zahtevajo ustavno oceno o smiselnosti in upravičenosti preiskave. Novela namreč med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem, posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. A kot meni Juri, bo referendum presegel pomen same zakonodajne vsebine in bo "to referendum proti politični samovolji". Vidni predstavnik tranzicijske levice med publicistično sceno Vlado Miheljak je bil še bolj dramatičen. "Pred nami ni posamična bitka, pred nami je vojna, vojna med demokracijo in antidemokracijo," je ocenil Miheljak. Kot je dejal, je predsednik vlade Janez Janša "očitno vrgel rokavico demokratični javnosti, civilni družbi, sindikatom, medijem, na koncu koncev pravni državi in tu nimamo izbire, to rokavico je treba pobrati in iti v spopad, sicer se nam bo dogajalo to, kar se je 16 let dogajalo Madžarom pod Orbanom". Kaj v resnici prinaša novela V izogib morebitnim dvomom v novelo, ki jo je sprejela nova koalicija, naj pojansimo naslednje. Novela zakona omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. To bosta odslej lahko zahtevala Sodni svet ali generalni državni tožilec. Prejšnja ureditev, sprejeta v mandatu vlade Roberta Goloba, je namreč omogočala dolgotrajne proceduralne zaplete in blokade. Da se uvaja "politična policija", je še toliko bolj absurdno - ne le zato, ker parlamentarna preiskava nima nobene zveze s policijo, pač pa tudi zato, ker novela zakona uvaja sodno varstvo v postopku parlamentarne preiskave in možnost tožbe v upravnem sporu v primeru, da bi preiskovanec menil, da so mu bile kršene človekove pravice. Novela prinaša tudi to, da DZ ne more odrediti preiskave o isti stvari, o kateri je že sprejel končno poročilo. Kot smo že poročali, nova ureditev omogoča, da se preiskava lahko začne hitreje, tudi če se pritožnik obrne na ustavno sodišče. Preiskava se bo lahko začela, tudi če bo o tej odločalo ustavno sodišče. Novela prinaša tudi spremembe glede tega, kdo lahko sodeluje v parlamentarni preiskovalni komisiji in koga bi se zaradi konflikta interesov lahko izločilo, saj se s tem zmanjšuje možnost, da bi politična večina s procesnimi manevri blokirala delo komisije.

  language

  slv

  published at

  2026-07-21T11:34:16

  source

  Nova24TV

  title

  Udbaši, nevladniki in propadli politiki so v vojni

  url

  https://nova24tv.si/foto-udbasi-nevladniki-in-propadli-politiki-so-v-vojni/

• article order

  0

  body

  Vloženih več kot 44.600 podpisov za referendum proti politični policiji Zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, podprto s 44.619 podpisi volivk in volivcev, so pobudniki danes vložili v DZ. Pričakujejo, da bo referendum konec septembra ali v začetku oktobra. Pred vložitvijo zahteve pa so ocenili, da referendum presega samo vsebino zakona, saj gre za odnos do demokracije. Pobudo za referendum so sprožili in prvopodpisali nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic, ki so ga ustanovili pred 38 leti, Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. Nekateri med njimi so danes skupaj s predstavniki civilne družbe in nevladnih organizacij, ki so pomagali pri zbiranju podpisov, pod referendumsko zahtevo zbrane podpise prinesli v DZ. Kot je ob tem pojasnil Juri, želijo preprečiti izbris varovalk, ki potencialnim preiskovancem omogočajo, da predhodno zahtevajo ustavno oceno o smiselnosti in upravičenosti preiskave. Novela namreč med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem, posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. A kot meni Juri, bo referendum presegel pomen same zakonodajne vsebine in bo "to referendum proti politični samovolji". Kot je pojasnil, je politična večina večkrat poudarila, da bodo preiskovali civilno družbo, nevladne organizacije in "je bilo jasno, čemu je ta novela namenjena". "Pred nami ni posamična bitka, pred nami je vojna, vojna med demokracijo in antidemokracijo." "Pred nami ni posamična bitka, pred nami je vojna, vojna med demokracijo in antidemokracijo," je ocenil Miheljak. Kot je dejal, je predsednik vlade Janez Janša "očitno vrgel rokavico demokratični javnosti, civilni družbi, sindikatom, medijem, na koncu koncev pravni državi in tu nimamo izbire, to rokavico je treba pobrati in iti v spopad, sicer se nam bo dogajalo to, kar se je 16 let dogajalo Madžarom pod Orbanom". Tudi po besedah Gantarja se bo na referendumu odločalo o tem, "ali Slovenija pada v obliko avtoritarne in represivne države ali bo ostala in se borila za to, da obstajajo vsaj minimalni standardi demokracije, pravice in svobode". Zbrani podpisi pod zahtevo so tako, kot je dejal, prvi korak, nadaljnji pa bo, da animirajo državljanke in državljane, da gredo na referendum in glasujejo proti zakonu. Juri je pojasnil, da v referendumski kampanji računajo na podporo predstavnikov civilne družbe, tudi sindikatov in opozicijskih strank, ki so jim pomagali tudi pri zbiranju podpisov. "Demokratična fronta mora biti čim širša," je menil. Po vložitvi so stekli roki za razpis referenduma. DZ referendum z odlokom razpiše v sedmih dneh po vložitvi popolne zahteve. Pred tem mora predlog akta pripraviti še matično delovno telo DZ.

  language

  slv

  published at

  2026-07-21T12:34:52

  source

  Mladina

  title

  "Pred nami je vojna"

  url

  https://www.mladina.si/249931/pred-nami-je-vojna/

• article order

  21

  body

  Pobudo za referendum so sprožili in prvopodpisani nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic, ki so ga ustanovili pred 38 leti, Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. Nekateri med njimi so danes skupaj s predstavniki civilne družbe in nevladnih organizacij, ki so pomagali pri zbiranju podpisov, pod referendumsko zahtevo zbrane podpise prinesli v DZ. Kot je ob tem pojasnil Juri, želijo preprečiti izbris varovalk, ki potencialnim preiskovancem omogočajo, da predhodno zahtevajo ustavno oceno o smiselnosti in upravičenosti preiskave.

  language

  slv

  published at

  2026-07-21T09:34:09

  source

  N1

  title

  Pobudniki referenduma v DZ prinesli 44.600 podpisov, referendum bo predvidoma jeseni

  url

  https://n1info.si/novice/slovenija/pobudniki-referenduma-v-dz-prinesli-44600-podpisov-referendum-bo-predvidoma-jeseni/

• article order

  11

  body

  Kolegij predsednika DZ se je dogovoril o izredni seji DZ, na kateri bodo obravnavali zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Seja se bo v četrtek začela ob 10. uri. Že danes popoldne pa se bo sestal pristojni odbor, da pripravi predlog odloka o razpisu referenduma. Ta bo predvidoma 11. oktobra. Pobudo za referendum so sprožili in prvopodpisali nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic, ki so ga ustanovili pred 38 leti, Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. S pomočjo dela civilne družbe, predstavnikov nekaterih nevladnih organizacij in opozicijskih strank jim je uspelo zbrati 44.619 podpisov volilk in volilcev. Zahtevo z zbranimi podpisi so v DZ vložili v torek. Ob tem pa je Juri pojasnil, da želijo preprečiti izbris varovalk, ki potencialnim preiskovancem omogočajo, da predhodno zahtevajo ustavno oceno o smiselnosti in upravičenosti preiskave. Novela namreč med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem, posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. A kot meni Juri, bo referendum presegel pomen same zakonodajne vsebine in bo "to referendum proti politični samovolji". Kot izhaja iz gradiva za sejo odbora DZ za pravosodje, ki bo popoldne obravnaval zahtevo in za četrtkovo sejo DZ predvidoma pripravil predlog odloka o razpisu referenduma, bo ta v nedeljo, 11. oktobra. Za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, pa bi z odlokom določili 1. september. Referendumsko vprašanje bi se glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?" Današnjo sejo kolegija je vodil podpredsednik DZ Danijel Krivec.

  language

  slv

  published at

  2026-07-22T10:44:38

  source

  Dnevnik

  title

  Znano, kdaj bo referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/znano-kdaj-bo-referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-2816861/

• article order

  10

  body

  Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Pobudo za zakonodajni referendum so sprožili in prvopodpisali nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic, ki so ga ustanovili pred 38 leti, Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. S pomočjo dela civilne družbe, predstavnikov nekaterih nevladnih organizacij in opozicijskih strank so pod referendumsko zahtevo zbrali 44.619 podpisov volivk in volivcev in jo v torek vložili v parlamentaarno proceduro. Ob tem je Juri pojasnil, da želijo preprečiti izbris varovalk, ki potencialnim preiskovancem omogočajo, da predhodno zahtevajo ustavno oceno o smiselnosti in upravičenosti preiskave. Novela namreč med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem, posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. A, tako Juri, bo referendum presegel pomen same zakonodajne vsebine in bo "to referendum proti politični samovolji". Kot izhaja iz gradiva za sejo odbora DZ, bo referendum v nedeljo, 11. oktobra. Za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, pa bi z odlokom določili 1. september. Referendumsko vprašanje bi se glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?". Sejo kolegija predsednika DZ je sicer vodil podpredsednik Danijel Krivec iz SDS.

  language

  slv

  published at

  2026-07-22T10:56:52

  source

  Večer

  title

  Na referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi predvidoma 11. oktobra

  url

  https://vecer.com/slovenija/na-referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-predvidoma-11-oktobra-10421676

• article order

  15

  body

  Nekdanji pripadnik Udbe, številni nevladniki, ki trepetajo za javni denar in propadli politiki so danes v Državni zbor vložili podpise za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Tranzicijska levica, nevajena izgube oblasti, je danes v Državni zbor vložila 44.619 podpisov z zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma. Medijsko podprta akcija je pubudnike in prvopodpisnike predstavila kot nekdanje člane odbora za varstvo človekovih pravic. A v resnici gre za trde levičarje, ki demokracije in človekovih pravic nikoli niso ponotranjili v pravi meri. V resnici ne gre za levičarje, temveč komuniste. To nenazadnje pove podatek, da je bil med njimi Rastko Močnik, registrirani informator Udbe, s kodnim imenom "Albert Arko". Poleg njega smo lahko videli propadlega politika SD Franca Jurija, propadlega politika LDS in Zares Pavla Gantarja, "ustavljalko desnice" Spomenko Hribar, FDV-garnituro Gregorja Tomca in Vlada Miheljaka. Skupaj z njimi je bilo še cel kup nevladnikov, ki te dni tarnajo nad izgubo davkoplačevalskega denarja: Nika Kovač, Goran Forbici in Jaša Jenull - ter celo njegova mama Jožka Hegler, ki je bila v sodnem postopku zaradi oškodovanja stanovanjskega sklada MOL v višini 650 tisoč evrov. Čez nekaj tednov pa poteče zastaralni rok in se zna zgoditi, da do novega postopka in epiloga sploh ne bo prišlo. Levica je v vojni Kot je ob tem pojasnil Juri, želijo preprečiti izbris varovalk, ki potencialnim preiskovancem omogočajo, da predhodno zahtevajo ustavno oceno o smiselnosti in upravičenosti preiskave. Novela namreč med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem, posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. A kot meni Juri, bo referendum presegel pomen same zakonodajne vsebine in bo "to referendum proti politični samovolji". Vidni predstavnik tranzicijske levice med publicistično sceno Vlado Miheljak je bil še bolj dramatičen. "Pred nami ni posamična bitka, pred nami je vojna, vojna med demokracijo in antidemokracijo," je ocenil Miheljak. Pri čemer je prvi del ocene točen, vojna res divja, toda to je sprožila levica, ki predstavlja antidemokratično stran. Kot je dejal kolumnist radikalne Mladine, je predsednik vlade Janez Janša "očitno vrgel rokavico demokratični javnosti, civilni družbi, sindikatom, medijem, na koncu koncev pravni državi in tu nimamo izbire, to rokavico je treba pobrati in iti v spopad, sicer se nam bo dogajalo to, kar se je 16 let dogajalo Madžarom pod Orbanom". Kaj v resnici prinaša novela V izogib morebitnim dvomom v novelo, ki jo je sprejela nova koalicija, naj pojasnimo naslednje. Novela zakona omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. To bosta odslej lahko zahtevala Sodni svet ali generalni državni tožilec. Prejšnja ureditev, sprejeta v mandatu vlade Roberta Goloba, je namreč omogočala dolgotrajne proceduralne zaplete in blokade. Da se uvaja "politična policija", je še toliko bolj absurdno - ne le zato, ker parlamentarna preiskava nima nobene zveze s policijo, pač pa tudi zato, ker novela zakona uvaja sodno varstvo v postopku parlamentarne preiskave in možnost tožbe v upravnem sporu v primeru, da bi preiskovanec menil, da so mu bile kršene človekove pravice. Novela prinaša tudi to, da DZ ne more odrediti preiskave o isti stvari, o kateri je že sprejel končno poročilo. Kot smo že poročali, nova ureditev omogoča, da se preiskava lahko začne hitreje, tudi če se pritožnik obrne na ustavno sodišče. Preiskava se bo lahko začela, tudi če bo o tej odločalo ustavno sodišče. Novela prinaša tudi spremembe glede tega, kdo lahko sodeluje v parlamentarni preiskovalni komisiji in koga bi se zaradi konflikta interesov lahko izločilo, saj se s tem zmanjšuje možnost, da bi politična večina s procesnimi manevri blokirala delo komisije.

  language

  slv

  published at

  2026-07-21T12:36:49

  source

  Tednik Demokracija

  title

  Udbaši, nevladniki in propadli politiki so v vojni

  url

  https://demokracija.si/fokus/udbasi-nevladniki-in-propadli-politiki-so-v-vojni/

source scope

analyzed source count

10

omitted articles

• article order

  18

  body

  Pobudniki referenduma proti noveli zakona o parlamentarni preiskavi so v Državni zbor vložili 44.619 overjenih podpisov volivcev, s čimer so presegli zakonsko določen prag 40.000 podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. Po njihovem mnenju novela odpravlja pomemben zaščitni mehanizem pred političnimi zlorabami parlamentarnih preiskav, zato želijo odločitev o njej prepustiti volivcem. Opozorila pred večjimi pooblastili politike Podpise so zbirali pod geslom 'Proti uvedbi politične policije', saj menijo, da bi spremembe zakona politiki omogočile bistveno večja pooblastila pri ustanavljanju preiskovalnih komisij. Novela namreč ukinja možnost, da bi posamezniki, zoper katere je odrejena parlamentarna preiskava, sklep o njeni uvedbi izpodbijali pred Ustavnim sodiščem. Novela ukinja možnost, da bi posamezniki, zoper katere je odrejena parlamentarna preiskava, sklep o njeni uvedbi izpodbijali pred Ustavnim sodiščem. Pobudniki opozarjajo, da bi lahko parlamentarne preiskovalne komisije brez učinkovitega sodnega nadzora posegale tudi v zasebnost ljudi, ki niso osumljeni kaznivih dejanj. Po njihovih navedbah bi bilo mogoče pridobivati podatke o komunikacijah, telefonskih stikih ali bančnih računih posameznikov ter njihovih družinskih članov in drugih oseb iz njihovega zasebnega okolja. Predlagatelji novele temu ostro nasprotujejo. Pobudniki: Na referendumu bo šlo za vprašanje demokratičnih varovalk Prvopodpisani pod pobudo, Franco Juri, je ob vložitvi podpisov dejal, da gre za pobudo proti politični samovolji. Ob tem je opozoril na napovedi predstavnikov vladajoče koalicije o preiskovanju civilne družbe in nevladnih organizacij ter izrazil prepričanje, da novela odpira prostor za politične zlorabe. Izpostavil je tudi, da vlada hkrati skuša preprečiti ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o domnevnem delovanju izraelskega podjetja Black Cube v Sloveniji. Ob tem je bil oster tudi v oceni posledic sprejete novele in dejal, da je "ta zakon uvod v fašizem". Med pobudniki je tudi nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar, ki je dejal, da bo referendum odločal o tem, ali bo Slovenija ohranila demokratične standarde in varovalke pred pretiranim poseganjem oblasti v pravice posameznikov. Po njegovih besedah pričakujejo, da bo glasovanje izvedeno konec septembra oziroma v začetku oktobra. Referendum predvidoma jeseni Zakonodajni referendum mora Državni zbor razpisati v sedmih dneh po vložitvi popolne zahteve. Pred tem bo predlog odloka obravnavalo pristojno delovno telo parlamenta. Novela zakona, ki jo je sprejela koalicija, je že med zakonodajnim postopkom sprožila precej polemik. Zagovorniki sprememb poudarjajo, da bo postopek parlamentarnih preiskav učinkovitejši, nasprotniki pa svarijo pred zmanjšanjem ustavnopravnih varovalk in možnostjo politično motiviranih preiskav.

  language

  slv

  published at

  2026-07-21T09:34:57

  source

  Domovina

  title

  V DZ vloženih več kot 44 tisoč podpisov za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi

  url

  https://www.domovina.je/v-dz-vlozenih-vec-kot-44-tisoc-podpisov-za-referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi

• article order

  32

  body

  Odbor DZ za pravosodje je na današnji nujni seji soglasno sprejel predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki med drugim določa, da bo referendum 11. oktobra. O predlogu odloka bo DZ odločal na izredni seji v četrtek. Predlog odloka določa, da bodo roki za opravila, potrebna za izvedbo referenduma, začeli teči 1. septembra, glasovanje na referendumu pa bo 11. oktobra. Referendumsko vprašanje bi se glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?". Po mnenju zakonodajno-pravne službe DZ je bila zahteva za referendum vložena pravočasno in skladno z zakonom. Pobudo za referendum so sprožili in prvopodpisali nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. S pomočjo dela civilne družbe, predstavnikov nekaterih nevladnih organizacij in opozicijskih strank so uspeli zbrati 44.619 podpisov volivk in volivcev. Zahtevo s zbranimi podpisi so v DZ vložili v torek. Ob tem pa je Juri pojasnil, da želijo preprečiti izbris varovalk, ki potencialnim preiskovancem omogočajo, da predhodno zahtevajo ustavno oceno o smiselnosti in upravičenosti preiskave. Novela namreč med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem, posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. Da se z novelo odpravlja možnost sodnega varstva zoper sklep o uvedbi parlamentarne preiskave, so v današnji razpravi opozorili tudi člani odbora iz vrst opozicije. Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je kot najbolj problematično izpostavila določilo novele, da lahko preiskovanec zaradi kršitev človekovih pravic vloži tožbo v upravnem sporu, a šele po vročitvi končnega poročila preiskovalne komisije DZ. Kot je opozorila, to določilo na videz uvaja pravno sredstvo, "hkrati pa ga izvotli, ker ga omogoča le takrat, če je komisija sprejela končno poročilo." Poslanka Levice in Vesne Tina Brecelj pa je koaliciji med drugim očitala dvojnost meril. Medtem ko se z novelo zakona po eni strani črta sodno varstvo, koalicija po drugi strani ni pripravljena podpreti preiskovalne komisije v zadevi Black Cube, je opozorila. Člani odbora iz vrst koalicije so opoziciji med drugim očitali zlorabo termina politična policija, pa tudi zavajanje javnosti glede razlage določila novele, da bo parlamentarna preiskava lahko podlaga za preiskovanje vsakega posameznika, na kar je opozoril poslanec Resnice Nedeljko Todorović. Kot je poudaril, je lahko parlamentarna preiskava podlaga za odločanje DZ o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij, "torej ne vseh državljanov". Ob tem je opozicijo pozval, naj neha zavajati. Parlamentarne preiskovalne komisije niso instrument kazenskega pregona, so pa instrument politične odgovornosti posameznika, pa je poudaril poslanec SDS Andrej Poglajen. Spomnil je, da je boj proti korupciji eno od glavnih vodil vladajoče koalicije, odločanje na referendumu pa bo po njegovem tudi odločanje o boju proti korupciji. "Tisti, ki bo glasoval proti temu zakonu, pomeni, da je proti boju in tudi pregonu korupcije v Sloveniji, za katero velika večina državljank in državljanov priznava, da imamo v Sloveniji problem," je poudaril Poglajen. Predlagani odlok je bil na odboru DZ sprejet s 15 glasovi za in nobenim proti. Predlog odloka bodo posredovali v obravnavo DZ, ki bo o razpisu referenduma odločal na izredni seji v četrtek.

  language

  slv

  published at

  2026-07-22T18:23:40

  source

  SiOL

  title

  Odbor DZ pripravil predlog odloka o razpisu referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi

  url

  https://siol.net/novice/slovenija/odbor-dz-pripravil-predlog-odloka-o-razpisu-referenduma-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-697273

• article order

  1

  body

  Kolegij predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića se bo na jutrišnji zadnji seji pred odhodom poslancev na počitnice dogovoril o sklicu izredne seje DZ, na kateri bodo predvidoma v četrtek obravnavali zahtevo za razpis referenduma. * Podpisi za referendum glede zakona o parlamentarni preiskavi oddani v DZ * O razpisu referenduma poslanci najverjetneje v četrtek * Predlagatelji pričakujejo, da bo referendum septembra ali oktobra Zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, podprto s 44.619 podpisi volivk in volivcev, so pobudniki danes vložili v DZ. Pričakujejo, da bo referendum konec septembra ali v začetku oktobra. Pobudo za referendum so sprožili in prvopodpisali nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic, ki so ga ustanovili pred 38 leti, Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. Nekateri med njimi so danes skupaj s predstavniki civilne družbe in nevladnih organizacij, ki so pomagali pri zbiranju podpisov, pod referendumsko zahtevo zbrane podpise prinesli v DZ. Kot je ob tem pojasnil Juri, želijo preprečiti izbris varovalk, ki potencialnim preiskovancem omogočajo, da predhodno zahtevajo ustavno oceno o smiselnosti in upravičenosti preiskave. Novela namreč med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem, posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. A kot meni Juri, bo referendum presegel pomen same zakonodajne vsebine in bo "to referendum proti politični samovolji". Kot je pojasnil, je politična večina večkrat poudarila, da bodo preiskovali civilno družbo, nevladne organizacije in "je bilo jasno, čemu je ta novela namenjena". "Pred nami ni posamična bitka, pred nami je vojna, vojna med demokracijo in antidemokracijo," je ocenil Miheljak. Kot je dejal, je predsednik vlade Janez Janša "očitno vrgel rokavico demokratični javnosti, civilni družbi, sindikatom, medijem, na koncu koncev pravni državi in tu nimamo izbire, to rokavico je treba pobrati in iti v spopad, sicer se nam bo dogajalo to, kar se je 16 let dogajalo Madžarom pod Orbanom". Tudi po besedah Gantarja se bo na referendumu odločalo o tem, "ali Slovenija pada v obliko avtoritarne in represivne države ali bo ostala in se borila za to, da obstajajo vsaj minimalni standardi demokracije, pravice in svobode". Zbrani podpisi pod zahtevo so tako, kot je dejal, prvi korak, nadaljnji pa bo, da animirajo državljanke in državljane, da gredo na referendum in glasujejo proti zakonu. Juri je pojasnil, da v referendumski kampanji računajo na podporo predstavnikov civilne družbe, tudi sindikatov in opozicijskih strank, ki so jim pomagali tudi pri zbiranju podpisov. "Demokratična fronta mora biti čim širša," je menil.

  language

  slv

  published at

  2026-07-21T11:08:34

  source

  Žurnal24

  title

  "Rokavico, ki jo je vrgel Janša, je treba pobrati!"

  url

  https://www.zurnal24.si/slovenija/rokavico-ki-jo-je-vrgel-jansa-je-treba-pobrati-462489

• article order

  19

  body

  Pobudo za referendum so sprožili Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. S pomočjo dela civilne družbe, predstavnikov nekaterih nevladnih organizacij in opozicijskih strank so uspeli zbrati 44.619 podpisov volivcev. Ob vložitvi podpisov je Juri v izjavi za medije pojasnil, da želijo preprečiti izbris varovalk, ki potencialnim preiskovancem omogočajo, da predhodno zahtevajo ustavno oceno o smiselnosti in upravičenosti preiskave. Novela zakona, ki jo je DZ sprejel maja, med drugim namreč omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. Posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. Pobudniki menijo, da novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav. Preiskovanec bi lahko zaradi kršitev človekovih pravic vložil tožbo v upravnem sporu šele v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ. Referendumsko vprašanje bi se glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?".

  language

  slv

  published at

  2026-07-23T04:28:17

  source

  Svet24

  title

  Le še poslanci morajo potrditi datum, ko bomo odšli na referendum

  url

  https://svet24.si/novice/slovenija/referendum-parlamentarna-preiskava-politicna-policija-poslanci-1914619

• article order

  9

  body

  Kolegij predsednika DZ se je dogovoril o izredni seji DZ, na kateri bodo obravnavali zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Seja se bo v četrtek začela ob 10. uri. Že danes popoldne pa se bo sestal pristojni odbor, da pripravi predlog odloka o razpisu referenduma. Ta bo predvidoma 11. oktobra. Pobudo za referendum proti politični policiji so sprožili in prvopodpisali nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic, ki so ga ustanovili pred 38 leti, Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. S pomočjo dela civilne družbe, predstavnikov nekaterih nevladnih organizacij in opozicijskih strank so uspeli zbrati 44.619 podpisov volivk in volivcev. Zahtevo s zbranimi podpisi so v DZ vložili v torek. Ob tem pa je Juri pojasnil, da želijo preprečiti izbris varovalk, ki potencialnim preiskovancem omogočajo, da predhodno zahtevajo ustavno oceno o smiselnosti in upravičenosti preiskave. Novela namreč med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem, posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. A kot meni Juri, bo referendum presegel pomen same zakonodajne vsebine in bo "to referendum proti politični samovolji". Kot izhaja iz gradiva za sejo odbora DZ za pravosodje, ki bo popoldne obravnaval zahtevo in za četrtkovo sejo DZ predvidoma pripravil predlog odloka o razpisu referenduma, bo ta v nedeljo, 11. oktobra. Za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, pa bi z odlokom določili 1. september. Referendumsko vprašanje bi se glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?".

  language

  slv

  published at

  2026-07-22T16:22:20

  source

  PortalPolitikis

  title

  Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi predvidoma 11. oktobra

  url

  https://www.politikis.si/2026/07/referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-predvidoma-11-oktobra/

• article order

  13

  body

  LJUBLJANA * Pobudo za referendum so sprožili in prvopodpisali nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic, ki so ga ustanovili pred 38 leti, Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. S pomočjo dela civilne družbe, predstavnikov nekaterih nevladnih organizacij in opozicijskih strank so uspeli zbrati 44.619 podpisov volilk in volilcev. Zahtevo s zbranimi podpisi so v DZ vložili v torek. Ob tem je Juri pojasnil, da želijo preprečiti izbris varovalk, ki potencialnim preiskovancem omogočajo, da predhodno zahtevajo ustavno oceno o smiselnosti in upravičenosti preiskave. Novela namreč med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem, posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. A kot meni Juri, bo referendum presegel pomen same zakonodajne vsebine in bo "to referendum proti politični samovolji". Kot izhaja iz gradiva za sejo odbora DZ za pravosodje, ki bo popoldne obravnaval zahtevo in za četrtkovo sejo DZ predvidoma pripravil predlog odloka o razpisu referenduma, bo ta v nedeljo, 11. oktobra. Za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, pa bi z odlokom določili 1. september. Referendumsko vprašanje bi se glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?". Današnjo sejo kolegija je vodil podpredsednik DZ Danijel Krivec.

  language

  slv

  published at

  2026-07-22T09:59:27

  source

  primorske.si

  title

  Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi predvidoma 11. oktobra

  url

  https://primorske.si/slovenija/referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-predvidoma-11-oktobra/

omitted source count

6

total source count

16