MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Od tega približno 100 milijonov evrov predstavlja nezadostno financiranje obveznosti do ZZZS, dodatnih 100 milijonov evrov pa razlika med prevzetimi obveznostmi in zagotovljenimi proračunskimi sredstvi.
• ZZZS je bilo novembra 2025 zagotovljenih 520 milijonov evrov dodatnih sredstev, vendar ministrstvo zanje v finančnem načrtu ni imelo dovolj virov.
• Med ključnimi razlogi za izgube bolnišnic sta učinek uredbe o programih zdravstvenih storitev za leto 2026 in plačna reforma, ki povečuje stroške dela.
• Na ministrstvu so ugotovili zamude pri postopkih pred Evropsko komisijo in Sodiščem EU, črpanju evropskih sredstev ter pripravi podzakonskih aktov.
• Del financiranja storitev, med drugim transplantacij, je bil prenesen iz proračuna ZZZS na državni proračun.
• Ministrstvu za zdravje glede na prevzete obveznosti in zagotovljena sredstva manjka približno 200 milijonov evrov.
• Slovenske bolnišnice so v prvih petih mesecih leta ustvarile približno 22 milijonov evrov izgube.
• Ob nespremenjenih trendih bi lahko primanjkljaj bolnišnic do konca leta dosegel med 80 in 100 milijoni evrov.
• Ministrstvo bo od vodstev javnih zdravstvenih zavodov zahtevalo sanacijske načrte in iskanje notranjih rezerv za stabilizacijo poslovanja.
• Sredstva za nevladne organizacije in društva so se v nekaj letih povečala s približno štirih na več kot 12 milijonov evrov letno; ministrstvo bo preverilo njihovo učinkovitost in namenskost.
• Stanje na Onkološkem inštitutu je posebej zaskrbljujoče, podobna tveganja pa so navedli tudi drugi večji zdravstveni zavodi.
• Pri projektu nove Infekcijske klinike bo zaradi zamud mogoče počrpati približno 35 namesto načrtovanih 55 milijonov evrov evropskih sredstev.
• Od 20 predvidenih podzakonskih aktov za izvajanje zakona o zdravstveni dejavnosti jih je bilo sprejetih le šest.
• Država je lani za pokrivanje izgub bolnišnic namenila skoraj 64 milijonov evrov, zato nekateri njihovi pozitivni rezultati niso temeljili na dolgoročno vzdržnem modelu.

key differences

Del financiranja storitev, med drugim transplantacij, je bil prenesen iz proračuna ZZZS na državni proračun.

Večina virov potrjuje, STA, Delo in N1 ne omenjajo.

Država je lani za pokrivanje izgub bolnišnic namenila skoraj 64 milijonov evrov, zato nekateri njihovi pozitivni rezultati niso temeljili na dolgoročno vzdržnem modelu.

Večina virov trditve ne omenja; 24ur, Slovenske Novice in Žurnal24 jo podpirajo.

Med ključnimi razlogi za izgube bolnišnic sta učinek uredbe o programih zdravstvenih storitev za leto 2026 in plačna reforma, ki povečuje stroške dela.

Večina virov trditev podpira, nekateri je ne omenjajo, Domovina jo delno zanika.

Ministrstvo bo od vodstev javnih zdravstvenih zavodov zahtevalo sanacijske načrte in iskanje notranjih rezerv za stabilizacijo poslovanja.

Večina virov potrjuje, STA in N1 ne omenjata.

Ministrstvu za zdravje glede na prevzete obveznosti in zagotovljena sredstva manjka približno 200 milijonov evrov.

Nova24TV edini razdeli manko na 100 mio + 100 mio.

Na ministrstvu so ugotovili zamude pri postopkih pred Evropsko komisijo in Sodiščem EU, črpanju evropskih sredstev ter pripravi podzakonskih aktov.

Večina potrjuje, Dnevnik delno, Domovina in Slovenske Novice ne omenjajo.

Ob nespremenjenih trendih bi lahko primanjkljaj bolnišnic do konca leta dosegel med 80 in 100 milijoni evrov.

Večina virov navaja, STA in N1 ne omenjata.

Od 20 predvidenih podzakonskih aktov za izvajanje zakona o zdravstveni dejavnosti jih je bilo sprejetih le šest.

Nekateri viri navajajo, drugi ne omenjajo.

Od tega približno 100 milijonov evrov predstavlja nezadostno financiranje obveznosti do ZZZS, dodatnih 100 milijonov evrov pa razlika med prevzetimi obveznostmi in zagotovljenimi proračunskimi sredstvi.

Nekateri viri podrobno razčlenijo, drugi le omenijo.

Pri projektu nove Infekcijske klinike bo zaradi zamud mogoče počrpati približno 35 namesto načrtovanih 55 milijonov evrov evropskih sredstev.

Nekateri viri potrjujejo, drugi ne omenjajo.

Slovenske bolnišnice so v prvih petih mesecih leta ustvarile približno 22 milijonov evrov izgube.

Večina virov potrjuje izgubo, STA in N1 je ne omenjata.

Sredstva za nevladne organizacije in društva so se v nekaj letih povečala s približno štirih na več kot 12 milijonov evrov letno; ministrstvo bo preverilo njihovo učinkovitost in namenskost.

Večina virov potrjuje, nekateri ne omenjajo.

Stanje na Onkološkem inštitutu je posebej zaskrbljujoče, podobna tveganja pa so navedli tudi drugi večji zdravstveni zavodi.

Le 4 od 9 virov omenja trditev, ostali jo ignorirajo.

ZZZS je bilo novembra 2025 zagotovljenih 520 milijonov evrov dodatnih sredstev, vendar ministrstvo zanje v finančnem načrtu ni imelo dovolj virov.

Večina virov trditev podpira, STA in N1 je ne omenjata.

source analyses

24ur

Del financiranja storitev, med drugim transplantacij, je bil prenesen iz proračuna ZZZS na državni proračun.

Da: Ostrc navaja izvzem transplantacij iz ZZZS in prenos na državni proračun.

Država je lani za pokrivanje izgub bolnišnic namenila skoraj 64 milijonov evrov, zato nekateri njihovi pozitivni rezultati niso temeljili na dolgoročno vzdržnem modelu.

Da: članek navaja 64 mio za izgube in sklep o nevzdržnosti modela.

Med ključnimi razlogi za izgube bolnišnic sta učinek uredbe o programih zdravstvenih storitev za leto 2026 in plačna reforma, ki povečuje stroške dela.

Da: članek navaja učinke uredbe za 2026 in plačne reforme kot ključna razloga.

Ministrstvo bo od vodstev javnih zdravstvenih zavodov zahtevalo sanacijske načrte in iskanje notranjih rezerv za stabilizacijo poslovanja.

Da: Ostrc napoveduje zahtevo po sanacijskih načrtih in notranjih rezervah.

Ministrstvu za zdravje glede na prevzete obveznosti in zagotovljena sredstva manjka približno 200 milijonov evrov.

Da: članek navaja 200-milijonski primanjkljaj glede na obveznosti in sredstva.

Na ministrstvu so ugotovili zamude pri postopkih pred Evropsko komisijo in Sodiščem EU, črpanju evropskih sredstev ter pripravi podzakonskih aktov.

Da: članek omenja zamude pri postopkih pred EK in Sodiščem EU, črpanju in podzakonskih aktih.

Ob nespremenjenih trendih bi lahko primanjkljaj bolnišnic do konca leta dosegel med 80 in 100 milijoni evrov.

Da: Ostrc navaja možnost 80–100 mio primanjkljaja ob nespremenjenih trendih.

Od 20 predvidenih podzakonskih aktov za izvajanje zakona o zdravstveni dejavnosti jih je bilo sprejetih le šest.

Da: članek navaja 6 sprejetih od 20 predvidenih aktov.

Od tega približno 100 milijonov evrov predstavlja nezadostno financiranje obveznosti do ZZZS, dodatnih 100 milijonov evrov pa razlika med prevzetimi obveznostmi in zagotovljenimi proračunskimi sredstvi.

Da: Ostrc pojasni 100 mio za ZZZS in 100 mio razlike v obveznostih.

Pri projektu nove Infekcijske klinike bo zaradi zamud mogoče počrpati približno 35 namesto načrtovanih 55 milijonov evrov evropskih sredstev.

Da: članek navaja znižanje črpanja s 55 na 35 mio zaradi zamud.

Slovenske bolnišnice so v prvih petih mesecih leta ustvarile približno 22 milijonov evrov izgube.

Da: članek navaja 22-milijonsko izgubo bolnišnic v prvih petih mesecih.

Sredstva za nevladne organizacije in društva so se v nekaj letih povečala s približno štirih na več kot 12 milijonov evrov letno; ministrstvo bo preverilo njihovo učinkovitost in namenskost.

Da: članek navaja rast s 4 na 12 mio in napoved preverjanja.

Stanje na Onkološkem inštitutu je posebej zaskrbljujoče, podobna tveganja pa so navedli tudi drugi večji zdravstveni zavodi.

Da: članek omenja zaskrbljujoče stanje na OI in tveganja pri UKC Lj, UKC Mb in SB SG.

ZZZS je bilo novembra 2025 zagotovljenih 520 milijonov evrov dodatnih sredstev, vendar ministrstvo zanje v finančnem načrtu ni imelo dovolj virov.

Da: članek omenja 520 mio dodatnih sredstev novembra 2025 in pomanjkanje virov.

Delo

Del financiranja storitev, med drugim transplantacij, je bil prenesen iz proračuna ZZZS na državni proračun.

Ni omenjeno

Država je lani za pokrivanje izgub bolnišnic namenila skoraj 64 milijonov evrov, zato nekateri njihovi pozitivni rezultati niso temeljili na dolgoročno vzdržnem modelu.

Ni omenjeno

Med ključnimi razlogi za izgube bolnišnic sta učinek uredbe o programih zdravstvenih storitev za leto 2026 in plačna reforma, ki povečuje stroške dela.

Ni omenjeno

Ministrstvo bo od vodstev javnih zdravstvenih zavodov zahtevalo sanacijske načrte in iskanje notranjih rezerv za stabilizacijo poslovanja.

Da: članek navaja zahtevo po sanacijskih načrtih in pregled meril.

Ministrstvu za zdravje glede na prevzete obveznosti in zagotovljena sredstva manjka približno 200 milijonov evrov.

Da: članek navaja 200 milijonov evrov razlike med obveznostmi in sredstvi.

Na ministrstvu so ugotovili zamude pri postopkih pred Evropsko komisijo in Sodiščem EU, črpanju evropskih sredstev ter pripravi podzakonskih aktov.

Da: članek omenja odprte postopke, zamude pri črpanju in zaostanke pri podzakonskih aktih.

Ob nespremenjenih trendih bi lahko primanjkljaj bolnišnic do konca leta dosegel med 80 in 100 milijoni evrov.

Da: članek navaja možnost primanjkljaja med 80 in 100 milijoni evrov.

Od 20 predvidenih podzakonskih aktov za izvajanje zakona o zdravstveni dejavnosti jih je bilo sprejetih le šest.

Da: članek navaja 6 od 20 sprejetih aktov.

Od tega približno 100 milijonov evrov predstavlja nezadostno financiranje obveznosti do ZZZS, dodatnih 100 milijonov evrov pa razlika med prevzetimi obveznostmi in zagotovljenimi proračunskimi sredstvi.

Delno: omenjeni sta obe komponenti, vendar brez natančne razdelitve 100+100.

Pri projektu nove Infekcijske klinike bo zaradi zamud mogoče počrpati približno 35 namesto načrtovanih 55 milijonov evrov evropskih sredstev.

Da: članek navaja 35 namesto 55 milijonov evrov.

Slovenske bolnišnice so v prvih petih mesecih leta ustvarile približno 22 milijonov evrov izgube.

Da: članek navaja skoraj 22 milijonov evrov izgube v prvih petih mesecih.

Sredstva za nevladne organizacije in društva so se v nekaj letih povečala s približno štirih na več kot 12 milijonov evrov letno; ministrstvo bo preverilo njihovo učinkovitost in namenskost.

Da: članek navaja rast s 4 na 12 milijonov in pregled učinkovitosti.

Stanje na Onkološkem inštitutu je posebej zaskrbljujoče, podobna tveganja pa so navedli tudi drugi večji zdravstveni zavodi.

Ni omenjeno

ZZZS je bilo novembra 2025 zagotovljenih 520 milijonov evrov dodatnih sredstev, vendar ministrstvo zanje v finančnem načrtu ni imelo dovolj virov.

Ni omenjeno

Dnevnik

Del financiranja storitev, med drugim transplantacij, je bil prenesen iz proračuna ZZZS na državni proračun.

Da: članek navaja prenos transplantacij na državni proračun.

Država je lani za pokrivanje izgub bolnišnic namenila skoraj 64 milijonov evrov, zato nekateri njihovi pozitivni rezultati niso temeljili na dolgoročno vzdržnem modelu.

Ni omenjeno: članek ne omenja lanskih 64 milijonov evrov.

Med ključnimi razlogi za izgube bolnišnic sta učinek uredbe o programih zdravstvenih storitev za leto 2026 in plačna reforma, ki povečuje stroške dela.

Ni omenjeno: članek ne omenja uredbe za 2026 niti plačne reforme.

Ministrstvo bo od vodstev javnih zdravstvenih zavodov zahtevalo sanacijske načrte in iskanje notranjih rezerv za stabilizacijo poslovanja.

Da: članek navaja pričakovanje sanacijskih načrtov in notranjih rezerv.

Ministrstvu za zdravje glede na prevzete obveznosti in zagotovljena sredstva manjka približno 200 milijonov evrov.

Da: članek navaja ministrovo izjavo o manku 200 milijonov evrov.

Na ministrstvu so ugotovili zamude pri postopkih pred Evropsko komisijo in Sodiščem EU, črpanju evropskih sredstev ter pripravi podzakonskih aktov.

Delno: omenjene zamude pri podzakonskih aktih, ne pa pri EK in Sodišču EU.

Ob nespremenjenih trendih bi lahko primanjkljaj bolnišnic do konca leta dosegel med 80 in 100 milijoni evrov.

Da: članek navaja možnost primanjkljaja 80–100 milijonov evrov.

Od 20 predvidenih podzakonskih aktov za izvajanje zakona o zdravstveni dejavnosti jih je bilo sprejetih le šest.

Ni omenjeno: članek ne navaja številk 20 in 6.

Od tega približno 100 milijonov evrov predstavlja nezadostno financiranje obveznosti do ZZZS, dodatnih 100 milijonov evrov pa razlika med prevzetimi obveznostmi in zagotovljenimi proračunskimi sredstvi.

Delno: omenjenih 100 milijonov za ZZZS, drugih 100 milijonov ni izrecno opredeljenih.

Pri projektu nove Infekcijske klinike bo zaradi zamud mogoče počrpati približno 35 namesto načrtovanih 55 milijonov evrov evropskih sredstev.

Ni omenjeno: članek ne omenja Infekcijske klinike.

Slovenske bolnišnice so v prvih petih mesecih leta ustvarile približno 22 milijonov evrov izgube.

Da: članek navaja 22 milijonov evrov izgube v prvih petih mesecih.

Sredstva za nevladne organizacije in društva so se v nekaj letih povečala s približno štirih na več kot 12 milijonov evrov letno; ministrstvo bo preverilo njihovo učinkovitost in namenskost.

Ni omenjeno: članek ne omenja nevladnih organizacij.

Stanje na Onkološkem inštitutu je posebej zaskrbljujoče, podobna tveganja pa so navedli tudi drugi večji zdravstveni zavodi.

Ni omenjeno: članek ne omenja Onkološkega inštituta.

ZZZS je bilo novembra 2025 zagotovljenih 520 milijonov evrov dodatnih sredstev, vendar ministrstvo zanje v finančnem načrtu ni imelo dovolj virov.

Ni omenjeno: članek ne omenja novembra 2025 niti 520 milijonov.

Domovina

Del financiranja storitev, med drugim transplantacij, je bil prenesen iz proračuna ZZZS na državni proračun.

Delno: omenja prenos obveznosti na državni proračun, ne navaja pa transplantacij.

Država je lani za pokrivanje izgub bolnišnic namenila skoraj 64 milijonov evrov, zato nekateri njihovi pozitivni rezultati niso temeljili na dolgoročno vzdržnem modelu.

Ni omenjeno: članek ne omenja 64 mio za lanske izgube.

Med ključnimi razlogi za izgube bolnišnic sta učinek uredbe o programih zdravstvenih storitev za leto 2026 in plačna reforma, ki povečuje stroške dela.

Ne: članek omenja stroške dela, ne pa uredbe za 2026 ali plačne reforme.

Ministrstvo bo od vodstev javnih zdravstvenih zavodov zahtevalo sanacijske načrte in iskanje notranjih rezerv za stabilizacijo poslovanja.

Ni omenjeno: članek ne omenja zahtev po sanacijskih načrtih ali notranjih rezervah.

Ministrstvu za zdravje glede na prevzete obveznosti in zagotovljena sredstva manjka približno 200 milijonov evrov.

Da: članek navaja 200-milijonsko vrzel med obveznostmi in sredstvi.

Na ministrstvu so ugotovili zamude pri postopkih pred Evropsko komisijo in Sodiščem EU, črpanju evropskih sredstev ter pripravi podzakonskih aktov.

Ni omenjeno: članek ne omenja zamud pri EK, Sodišču EU ali podzakonskih aktih.

Ob nespremenjenih trendih bi lahko primanjkljaj bolnišnic do konca leta dosegel med 80 in 100 milijoni evrov.

Da: članek navaja možnost 80–100 mio primanjkljaja.

Od 20 predvidenih podzakonskih aktov za izvajanje zakona o zdravstveni dejavnosti jih je bilo sprejetih le šest.

Ni omenjeno: članek ne omenja podzakonskih aktov ali zakona o zdravstveni dejavnosti.

Od tega približno 100 milijonov evrov predstavlja nezadostno financiranje obveznosti do ZZZS, dodatnih 100 milijonov evrov pa razlika med prevzetimi obveznostmi in zagotovljenimi proračunskimi sredstvi.

Delno: omenja 100 mio za obveznosti iz proračuna in 100 mio razlike, ne pa izrecno 'do ZZZS'.

Pri projektu nove Infekcijske klinike bo zaradi zamud mogoče počrpati približno 35 namesto načrtovanih 55 milijonov evrov evropskih sredstev.

Ni omenjeno: članek ne omenja Infekcijske klinike.

Slovenske bolnišnice so v prvih petih mesecih leta ustvarile približno 22 milijonov evrov izgube.

Da: članek navaja 22 mio izgube v prvih petih mesecih.

Sredstva za nevladne organizacije in društva so se v nekaj letih povečala s približno štirih na več kot 12 milijonov evrov letno; ministrstvo bo preverilo njihovo učinkovitost in namenskost.

Ni omenjeno: članek ne omenja NVO ali društev.

Stanje na Onkološkem inštitutu je posebej zaskrbljujoče, podobna tveganja pa so navedli tudi drugi večji zdravstveni zavodi.

Ni omenjeno: članek ne omenja Onkološkega inštituta ali drugih zavodov.

ZZZS je bilo novembra 2025 zagotovljenih 520 milijonov evrov dodatnih sredstev, vendar ministrstvo zanje v finančnem načrtu ni imelo dovolj virov.

Delno: omenja 520 mio za ZZZS, vendar brez navedbe meseca 'november 2025'.

N1

Del financiranja storitev, med drugim transplantacij, je bil prenesen iz proračuna ZZZS na državni proračun.

Ni omenjeno: članek ne omenja prenosa financiranja transplantacij.

Država je lani za pokrivanje izgub bolnišnic namenila skoraj 64 milijonov evrov, zato nekateri njihovi pozitivni rezultati niso temeljili na dolgoročno vzdržnem modelu.

Ni omenjeno: članek ne omenja lanskih 64 milijonov za izgube.

Med ključnimi razlogi za izgube bolnišnic sta učinek uredbe o programih zdravstvenih storitev za leto 2026 in plačna reforma, ki povečuje stroške dela.

Ni omenjeno: članek ne navaja uredbe za 2026 ali plačne reforme.

Ministrstvo bo od vodstev javnih zdravstvenih zavodov zahtevalo sanacijske načrte in iskanje notranjih rezerv za stabilizacijo poslovanja.

Ni omenjeno: članek ne omenja zahtev po sanacijskih načrtih.

Ministrstvu za zdravje glede na prevzete obveznosti in zagotovljena sredstva manjka približno 200 milijonov evrov.

Da: članek navaja 200 milijonov evrov primanjkljaja glede na prevzete obveznosti in sredstva.

Na ministrstvu so ugotovili zamude pri postopkih pred Evropsko komisijo in Sodiščem EU, črpanju evropskih sredstev ter pripravi podzakonskih aktov.

Da: članek omenja zamude pri postopkih pred sodiščem EU, črpanju evropskih sredstev in pripravi podzakonskih aktov.

Ob nespremenjenih trendih bi lahko primanjkljaj bolnišnic do konca leta dosegel med 80 in 100 milijoni evrov.

Ni omenjeno: članek ne omenja napovedi primanjkljaja bolnišnic.

Od 20 predvidenih podzakonskih aktov za izvajanje zakona o zdravstveni dejavnosti jih je bilo sprejetih le šest.

Ni omenjeno: članek ne navaja števila 20 ali 6 podzakonskih aktov.

Od tega približno 100 milijonov evrov predstavlja nezadostno financiranje obveznosti do ZZZS, dodatnih 100 milijonov evrov pa razlika med prevzetimi obveznostmi in zagotovljenimi proračunskimi sredstvi.

Ni omenjeno: članek ne razčlenjuje primanjkljaja na dva dela po 100 milijonov.

Pri projektu nove Infekcijske klinike bo zaradi zamud mogoče počrpati približno 35 namesto načrtovanih 55 milijonov evrov evropskih sredstev.

Ni omenjeno: članek ne omenja Infekcijske klinike ali zneskov 35/55 milijonov.

Slovenske bolnišnice so v prvih petih mesecih leta ustvarile približno 22 milijonov evrov izgube.

Ni omenjeno: članek ne navaja izgube bolnišnic v prvih petih mesecih.

Sredstva za nevladne organizacije in društva so se v nekaj letih povečala s približno štirih na več kot 12 milijonov evrov letno; ministrstvo bo preverilo njihovo učinkovitost in namenskost.

Ni omenjeno: članek ne omenja sredstev za NVO.

Stanje na Onkološkem inštitutu je posebej zaskrbljujoče, podobna tveganja pa so navedli tudi drugi večji zdravstveni zavodi.

Ni omenjeno: članek ne omenja Onkološkega inštituta ali drugih zavodov.

ZZZS je bilo novembra 2025 zagotovljenih 520 milijonov evrov dodatnih sredstev, vendar ministrstvo zanje v finančnem načrtu ni imelo dovolj virov.

Ni omenjeno: članek ne omenja dodatnih sredstev ZZZS v novembru 2025.

Nova24TV

Del financiranja storitev, med drugim transplantacij, je bil prenesen iz proračuna ZZZS na državni proračun.

Da: Ostrc omenja izvzem transplantacij iz ZZZS in preložitev na državni proračun.

Država je lani za pokrivanje izgub bolnišnic namenila skoraj 64 milijonov evrov, zato nekateri njihovi pozitivni rezultati niso temeljili na dolgoročno vzdržnem modelu.

Ni omenjeno

Med ključnimi razlogi za izgube bolnišnic sta učinek uredbe o programih zdravstvenih storitev za leto 2026 in plačna reforma, ki povečuje stroške dela.

Da: Članek navaja uredbo za 2026 in plačno reformo kot ključna razloga.

Ministrstvo bo od vodstev javnih zdravstvenih zavodov zahtevalo sanacijske načrte in iskanje notranjih rezerv za stabilizacijo poslovanja.

Da: Ostrc napoveduje zahtevo po sanacijskih načrtih in iskanju notranjih rezerv.

Ministrstvu za zdravje glede na prevzete obveznosti in zagotovljena sredstva manjka približno 200 milijonov evrov.

Da: Minister Ostrc navaja 100 mio manka in 100 mio razlike, skupaj 200 mio.

Na ministrstvu so ugotovili zamude pri postopkih pred Evropsko komisijo in Sodiščem EU, črpanju evropskih sredstev ter pripravi podzakonskih aktov.

Da: Ostrc omenja zamude pri postopkih pred EK in Sodiščem EU, črpanju sredstev in podzakonskih aktih.

Ob nespremenjenih trendih bi lahko primanjkljaj bolnišnic do konca leta dosegel med 80 in 100 milijoni evrov.

Da: Ostrc navaja možnost 80-100 mio primanjkljaja ob nespremenjenih trendih.

Od 20 predvidenih podzakonskih aktov za izvajanje zakona o zdravstveni dejavnosti jih je bilo sprejetih le šest.

Da: Članek navaja 6 od 20 sprejetih podzakonskih aktov.

Od tega približno 100 milijonov evrov predstavlja nezadostno financiranje obveznosti do ZZZS, dodatnih 100 milijonov evrov pa razlika med prevzetimi obveznostmi in zagotovljenimi proračunskimi sredstvi.

Da: Ostrc omenja 100 mio za ZZZS in 100 mio razlike obveznosti.

Pri projektu nove Infekcijske klinike bo zaradi zamud mogoče počrpati približno 35 namesto načrtovanih 55 milijonov evrov evropskih sredstev.

Da: Članek navaja 35 namesto 55 mio evropskih sredstev zaradi zamud.

Slovenske bolnišnice so v prvih petih mesecih leta ustvarile približno 22 milijonov evrov izgube.

Da: Članek navaja 22 mio izgube v prvih petih mesecih.

Sredstva za nevladne organizacije in društva so se v nekaj letih povečala s približno štirih na več kot 12 milijonov evrov letno; ministrstvo bo preverilo njihovo učinkovitost in namenskost.

Da: Članek navaja rast s 4 na 12 mio in napoved preverjanja učinkovitosti.

Stanje na Onkološkem inštitutu je posebej zaskrbljujoče, podobna tveganja pa so navedli tudi drugi večji zdravstveni zavodi.

Da: Članek omenja zaskrbljujoče stanje na OI in tveganja pri UKC Ljubljana, Maribor in SB Slovenj Gradec.

ZZZS je bilo novembra 2025 zagotovljenih 520 milijonov evrov dodatnih sredstev, vendar ministrstvo zanje v finančnem načrtu ni imelo dovolj virov.

Da: Članek navaja 520 mio dodatnih sredstev novembra 2025 in pomanjkanje virov.

STA

Del financiranja storitev, med drugim transplantacij, je bil prenesen iz proračuna ZZZS na državni proračun.

Ni omenjeno

Država je lani za pokrivanje izgub bolnišnic namenila skoraj 64 milijonov evrov, zato nekateri njihovi pozitivni rezultati niso temeljili na dolgoročno vzdržnem modelu.

Ni omenjeno

Med ključnimi razlogi za izgube bolnišnic sta učinek uredbe o programih zdravstvenih storitev za leto 2026 in plačna reforma, ki povečuje stroške dela.

Ni omenjeno

Ministrstvo bo od vodstev javnih zdravstvenih zavodov zahtevalo sanacijske načrte in iskanje notranjih rezerv za stabilizacijo poslovanja.

Ni omenjeno

Ministrstvu za zdravje glede na prevzete obveznosti in zagotovljena sredstva manjka približno 200 milijonov evrov.

Da: naslov in vsebina navajata primanjkljaj 200 milijonov evrov.

Na ministrstvu so ugotovili zamude pri postopkih pred Evropsko komisijo in Sodiščem EU, črpanju evropskih sredstev ter pripravi podzakonskih aktov.

Da: članek omenja zamude pri postopkih pred sodiščem EU, črpanju evropskih sredstev in pripravi podzakonskih aktov.

Ob nespremenjenih trendih bi lahko primanjkljaj bolnišnic do konca leta dosegel med 80 in 100 milijoni evrov.

Ni omenjeno

Od 20 predvidenih podzakonskih aktov za izvajanje zakona o zdravstveni dejavnosti jih je bilo sprejetih le šest.

Ni omenjeno

Od tega približno 100 milijonov evrov predstavlja nezadostno financiranje obveznosti do ZZZS, dodatnih 100 milijonov evrov pa razlika med prevzetimi obveznostmi in zagotovljenimi proračunskimi sredstvi.

Delno: članek omenja primanjkljaj, ne pa natančne razdelitve na 100+100.

Pri projektu nove Infekcijske klinike bo zaradi zamud mogoče počrpati približno 35 namesto načrtovanih 55 milijonov evrov evropskih sredstev.

Ni omenjeno

Slovenske bolnišnice so v prvih petih mesecih leta ustvarile približno 22 milijonov evrov izgube.

Ni omenjeno

Sredstva za nevladne organizacije in društva so se v nekaj letih povečala s približno štirih na več kot 12 milijonov evrov letno; ministrstvo bo preverilo njihovo učinkovitost in namenskost.

Ni omenjeno

Stanje na Onkološkem inštitutu je posebej zaskrbljujoče, podobna tveganja pa so navedli tudi drugi večji zdravstveni zavodi.

Ni omenjeno

ZZZS je bilo novembra 2025 zagotovljenih 520 milijonov evrov dodatnih sredstev, vendar ministrstvo zanje v finančnem načrtu ni imelo dovolj virov.

Ni omenjeno

Slovenske Novice

Del financiranja storitev, med drugim transplantacij, je bil prenesen iz proračuna ZZZS na državni proračun.

Da: minister omenja izvzem transplantacij iz ZZZS in prenos na državni proračun.

Država je lani za pokrivanje izgub bolnišnic namenila skoraj 64 milijonov evrov, zato nekateri njihovi pozitivni rezultati niso temeljili na dolgoročno vzdržnem modelu.

Da: članek navaja 64 mio za izgube in da rezultati niso bili vzdržni.

Med ključnimi razlogi za izgube bolnišnic sta učinek uredbe o programih zdravstvenih storitev za leto 2026 in plačna reforma, ki povečuje stroške dela.

Da: članek navaja uredbo za 2026 in plačno reformo kot ključna razloga.

Ministrstvo bo od vodstev javnih zdravstvenih zavodov zahtevalo sanacijske načrte in iskanje notranjih rezerv za stabilizacijo poslovanja.

Da: minister napoveduje sanacijske načrte in iskanje notranjih rezerv.

Ministrstvu za zdravje glede na prevzete obveznosti in zagotovljena sredstva manjka približno 200 milijonov evrov.

Da: članek navaja 200-milijonski primanjkljaj glede na obveznosti in sredstva.

Na ministrstvu so ugotovili zamude pri postopkih pred Evropsko komisijo in Sodiščem EU, črpanju evropskih sredstev ter pripravi podzakonskih aktov.

Ni omenjeno: članek ne omenja zamud pri EK, Sodišču EU ali črpanju evropskih sredstev.

Ob nespremenjenih trendih bi lahko primanjkljaj bolnišnic do konca leta dosegel med 80 in 100 milijoni evrov.

Da: minister navaja možnost 80–100 mio primanjkljaja ob nespremenjenih trendih.

Od 20 predvidenih podzakonskih aktov za izvajanje zakona o zdravstveni dejavnosti jih je bilo sprejetih le šest.

Ni omenjeno: članek ne omenja podzakonskih aktov za zakon o zdravstveni dejavnosti.

Od tega približno 100 milijonov evrov predstavlja nezadostno financiranje obveznosti do ZZZS, dodatnih 100 milijonov evrov pa razlika med prevzetimi obveznostmi in zagotovljenimi proračunskimi sredstvi.

Da: minister omenja 100 mio za ZZZS in 100 mio razlike v obveznostih.

Pri projektu nove Infekcijske klinike bo zaradi zamud mogoče počrpati približno 35 namesto načrtovanih 55 milijonov evrov evropskih sredstev.

Ni omenjeno: članek ne omenja Infekcijske klinike ali zmanjšanja evropskih sredstev.

Slovenske bolnišnice so v prvih petih mesecih leta ustvarile približno 22 milijonov evrov izgube.

Da: članek navaja 22 mio izgube v prvih petih mesecih.

Sredstva za nevladne organizacije in društva so se v nekaj letih povečala s približno štirih na več kot 12 milijonov evrov letno; ministrstvo bo preverilo njihovo učinkovitost in namenskost.

Da: članek navaja rast s 4 na 12 mio in napoved preverjanja.

Stanje na Onkološkem inštitutu je posebej zaskrbljujoče, podobna tveganja pa so navedli tudi drugi večji zdravstveni zavodi.

Da: članek omenja zaskrbljujoče stanje na Onkološkem inštitutu in tveganja pri UKC Ljubljana, Maribor in SB Slovenj Gradec.

ZZZS je bilo novembra 2025 zagotovljenih 520 milijonov evrov dodatnih sredstev, vendar ministrstvo zanje v finančnem načrtu ni imelo dovolj virov.

Da: članek navaja 520 mio dodatnih sredstev novembra 2025 in pomanjkanje virov.

Tednik Demokracija

Del financiranja storitev, med drugim transplantacij, je bil prenesen iz proračuna ZZZS na državni proračun.

Da: Minister je to navedel kot primer izvzetja iz proračuna ZZZS.

Država je lani za pokrivanje izgub bolnišnic namenila skoraj 64 milijonov evrov, zato nekateri njihovi pozitivni rezultati niso temeljili na dolgoročno vzdržnem modelu.

Ni omenjeno

Med ključnimi razlogi za izgube bolnišnic sta učinek uredbe o programih zdravstvenih storitev za leto 2026 in plačna reforma, ki povečuje stroške dela.

Da: Članek navaja oba razloga kot ključna za izgube bolnišnic.

Ministrstvo bo od vodstev javnih zdravstvenih zavodov zahtevalo sanacijske načrte in iskanje notranjih rezerv za stabilizacijo poslovanja.

Da: Minister je napovedal naročilo sanacijskih načrtov.

Ministrstvu za zdravje glede na prevzete obveznosti in zagotovljena sredstva manjka približno 200 milijonov evrov.

Da: Članek navaja 200-milijonsko luknjo na ministrstvu.

Na ministrstvu so ugotovili zamude pri postopkih pred Evropsko komisijo in Sodiščem EU, črpanju evropskih sredstev ter pripravi podzakonskih aktov.

Da: Minister je izpostavil zamude na vseh naštetih področjih.

Ob nespremenjenih trendih bi lahko primanjkljaj bolnišnic do konca leta dosegel med 80 in 100 milijoni evrov.

Da: Minister je podal to oceno za primanjkljaj bolnišnic.

Od 20 predvidenih podzakonskih aktov za izvajanje zakona o zdravstveni dejavnosti jih je bilo sprejetih le šest.

Da: Članek navaja točno te številke za podzakonske akte.

Od tega približno 100 milijonov evrov predstavlja nezadostno financiranje obveznosti do ZZZS, dodatnih 100 milijonov evrov pa razlika med prevzetimi obveznostmi in zagotovljenimi proračunskimi sredstvi.

Da: Minister Ostrc je potrdil obe navedeni postavki primanjkljaja.

Pri projektu nove Infekcijske klinike bo zaradi zamud mogoče počrpati približno 35 namesto načrtovanih 55 milijonov evrov evropskih sredstev.

Da: Minister je potrdil razliko med 55 in 35 milijoni evrov.

Slovenske bolnišnice so v prvih petih mesecih leta ustvarile približno 22 milijonov evrov izgube.

Da: Podatek je naveden v članku.

Sredstva za nevladne organizacije in društva so se v nekaj letih povečala s približno štirih na več kot 12 milijonov evrov letno; ministrstvo bo preverilo njihovo učinkovitost in namenskost.

Da: Članek potrjuje povečanje sredstev in napoved preverjanja.

Stanje na Onkološkem inštitutu je posebej zaskrbljujoče, podobna tveganja pa so navedli tudi drugi večji zdravstveni zavodi.

Da: Članek izpostavlja Onkološki inštitut in druge zavode.

ZZZS je bilo novembra 2025 zagotovljenih 520 milijonov evrov dodatnih sredstev, vendar ministrstvo zanje v finančnem načrtu ni imelo dovolj virov.

Da: Minister je potrdil zagotovitev sredstev in pomanjkanje virov.

Žurnal24

Del financiranja storitev, med drugim transplantacij, je bil prenesen iz proračuna ZZZS na državni proračun.

Da: članek navaja izvzem transplantacij iz ZZZS v državni proračun.

Država je lani za pokrivanje izgub bolnišnic namenila skoraj 64 milijonov evrov, zato nekateri njihovi pozitivni rezultati niso temeljili na dolgoročno vzdržnem modelu.

Da: članek navaja 64 mio in sklep o nevzdržnosti.

Med ključnimi razlogi za izgube bolnišnic sta učinek uredbe o programih zdravstvenih storitev za leto 2026 in plačna reforma, ki povečuje stroške dela.

Delno: omenjena uredba za leto 2026 in plačna reforma, vendar brez izrecne navedbe 'povečuje stroške dela'.

Ministrstvo bo od vodstev javnih zdravstvenih zavodov zahtevalo sanacijske načrte in iskanje notranjih rezerv za stabilizacijo poslovanja.

Da: članek navaja zahtevo po sanacijskih načrtih in notranjih rezervah.

Ministrstvu za zdravje glede na prevzete obveznosti in zagotovljena sredstva manjka približno 200 milijonov evrov.

Da: članek navaja 200 milijonov evrov primanjkljaja.

Na ministrstvu so ugotovili zamude pri postopkih pred Evropsko komisijo in Sodiščem EU, črpanju evropskih sredstev ter pripravi podzakonskih aktov.

Da: članek omenja vse tri vrste zamud.

Ob nespremenjenih trendih bi lahko primanjkljaj bolnišnic do konca leta dosegel med 80 in 100 milijoni evrov.

Da: članek navaja 80–100 mio ob nespremenjenih trendih.

Od 20 predvidenih podzakonskih aktov za izvajanje zakona o zdravstveni dejavnosti jih je bilo sprejetih le šest.

Da: članek navaja 6 od 20 sprejetih.

Od tega približno 100 milijonov evrov predstavlja nezadostno financiranje obveznosti do ZZZS, dodatnih 100 milijonov evrov pa razlika med prevzetimi obveznostmi in zagotovljenimi proračunskimi sredstvi.

Da: članek razdeli na 100 mio za ZZZS in 100 mio razlike.

Pri projektu nove Infekcijske klinike bo zaradi zamud mogoče počrpati približno 35 namesto načrtovanih 55 milijonov evrov evropskih sredstev.

Da: članek navaja 35 namesto 55 mio.

Slovenske bolnišnice so v prvih petih mesecih leta ustvarile približno 22 milijonov evrov izgube.

Da: članek navaja 22 mio izgube v prvih petih mesecih.

Sredstva za nevladne organizacije in društva so se v nekaj letih povečala s približno štirih na več kot 12 milijonov evrov letno; ministrstvo bo preverilo njihovo učinkovitost in namenskost.

Da: članek navaja rast s 4 na 12 mio in napoved preverjanja.

Stanje na Onkološkem inštitutu je posebej zaskrbljujoče, podobna tveganja pa so navedli tudi drugi večji zdravstveni zavodi.

Da: članek omenja skrb za Onkološki inštitut in tveganja pri UKC Ljubljana, Maribor, SB Slovenj Gradec.

ZZZS je bilo novembra 2025 zagotovljenih 520 milijonov evrov dodatnih sredstev, vendar ministrstvo zanje v finančnem načrtu ni imelo dovolj virov.

Delno: omenjen november lani (2024) in 520 mio, brez letnice 2025.

Analiza sentimenta

entities

• Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije
• Slovenske javne bolnišnice
• Vlada Republike Slovenije
• Valentina Prevolnik Rupel
• Onkološki inštitut
• Univerzitetni klinični center Ljubljana
• Univerzitetni klinični center Maribor
• Splošna bolnišnica Slovenj Gradec
• Tadej Ostrc
• Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)
• Sodišče Evropske unije
• Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije
• nevladne organizacije in društva
• Evropska komisija

key differences

Evropska komisija

Vsi viri so nevtralni, brez izrazitih razlik.

Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije

Nekateri viri poudarjajo luknjo, drugi le navajajo dejstva.

Onkološki inštitut

Nekateri viri negativni, drugi nevtralni.

Slovenske javne bolnišnice

Nekateri viri poudarjajo izgubo, drugi le navajajo.

Sodišče Evropske unije

Vsi viri so nevtralni, brez izrazitih razlik.

Splošna bolnišnica Slovenj Gradec

Nekateri viri (24ur, Slovenske novice, Žurnal24) poudarjajo tveganja, drugi (Nova24TV, Demokracija) so nevtralni.

Tadej Ostrc

Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik.

Univerzitetni klinični center Ljubljana

Nekateri viri negativni, drugi nevtralni; večina ga ne omenja.

Univerzitetni klinični center Maribor

Nekateri viri (24ur, Slovenske novice, Žurnal24) ga prikazujejo negativno, drugi nevtralno.

Valentina Prevolnik Rupel

Nekateri viri nevtralni, drugi (Nova24TV, Demokracija) izrazito negativni.

Vlada Republike Slovenije

Levičarski viri nevtralni, desničarski (Nova24TV, Demokracija) negativni.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije

Vsi viri ga navajajo nevtralno, brez vrednotenja.

nevladne organizacije in društva

Nekateri viri poudarjajo rast sredstev, drugi namigujejo na jemanje denarja bolnikom.

source analyses

24ur

Evropska komisija

Nevtralno: omenjena v zvezi s postopki in roki brez vrednotenja

Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije

Negativno: Ostrc izpostavi 200-milijonski primanjkljaj in zamude

Onkološki inštitut

Negativno: Ostrc označi stanje kot posebej zaskrbljujoče

Slovenske javne bolnišnice

Negativno: Ostrc navaja 22-milijonsko izgubo in potrebo po sanacijskih načrtih

Sodišče Evropske unije

Nevtralno: omenjeno v zvezi z odprtimi postopki brez vrednotenja

Splošna bolnišnica Slovenj Gradec

Negativno: opozorjen na podobna tveganja kot ostale bolnišnice

Tadej Ostrc

Nevtralno: minister je govorec, poročilo ga ne vrednoti

Univerzitetni klinični center Ljubljana

Negativno: omenjen v kontekstu tveganj in izgube evropskih sredstev

Univerzitetni klinični center Maribor

Negativno: opozorjen na podobna tveganja kot ostale bolnišnice

Valentina Prevolnik Rupel

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: omenjena le kot vir sredstev za izgube

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)

Nevtralno: omenjen v kontekstu dodatnih sredstev brez vrednotenja

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije

Nevtralno: citirano kot vir ocen o razlogih za izgube

nevladne organizacije in društva

Negativno: Ostrc omeni izrazito rast sredstev in napoved preverjanja učinkovitosti

Delo

Evropska komisija

Nevtralno: omenjena v zvezi s postopki in odgovori, brez vrednotenja

Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije

Nevtralno: omenjeno kot nosilec ukrepov in ugotovitev, brez vrednotenja

Onkološki inštitut

Ni omenjeno

Slovenske javne bolnišnice

Negativno: omenjene z izgubo 22 milijonov evrov, kar je kritično stanje

Sodišče Evropske unije

Nevtralno: omenjeno v zvezi z odprtimi postopki, brez vrednotenja

Splošna bolnišnica Slovenj Gradec

Ni omenjeno

Tadej Ostrc

Nevtralno: minister je govorec, ki predstavlja ugotovitve brez meta-vrednotenja avtorja

Univerzitetni klinični center Ljubljana

Ni omenjeno

Univerzitetni klinični center Maribor

Ni omenjeno

Valentina Prevolnik Rupel

Nevtralno: omenjena le kot prejšnja ministrica, brez vrednotenja

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: omenjena v povezavi z imenovanjem in rebalansom, brez vrednotenja

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)

Nevtralno: omenjen v kontekstu obveznosti in usklajevanj, brez vrednotenja

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije

Ni omenjeno

nevladne organizacije in društva

Negativno: omenjena rast sredstev, ki jo ministrstvo preverja glede učinkovitosti

Dnevnik

Evropska komisija

Ni omenjeno

Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije

Nevtralno: omenjeno v povezavi s pomanjkanjem sredstev, ni vrednoteno

Onkološki inštitut

Ni omenjeno

Slovenske javne bolnišnice

Nevtralno: navedena izguba brez vrednotenja bolnišnic

Sodišče Evropske unije

Ni omenjeno

Splošna bolnišnica Slovenj Gradec

Ni omenjeno

Tadej Ostrc

Nevtralno: minister je govorec, ki poroča o finančnem stanju brez meta-vrednotenja

Univerzitetni klinični center Ljubljana

Ni omenjeno

Univerzitetni klinični center Maribor

Ni omenjeno

Valentina Prevolnik Rupel

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: omenjena v citatu Ostrca kot avtor potez brez meta-vrednotenja

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)

Nevtralno: navedeno kot prejemnik sredstev brez vrednotenja

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije

Ni omenjeno

nevladne organizacije in društva

Ni omenjeno

Domovina

Evropska komisija

Ni omenjeno

Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije

Nevtralno: omenjeno kot nosilec primopredaje in finančnih ugotovitev, brez vrednotenja

Onkološki inštitut

Ni omenjeno

Slovenske javne bolnišnice

Negativno: opisane kot ustvarjalke izgube in v finančnih težavah

Sodišče Evropske unije

Ni omenjeno

Splošna bolnišnica Slovenj Gradec

Ni omenjeno

Tadej Ostrc

Nevtralno: minister je predstavnik, ki razkriva finančno stanje, brez meta-vrednotenja

Univerzitetni klinični center Ljubljana

Ni omenjeno

Univerzitetni klinični center Maribor

Ni omenjeno

Valentina Prevolnik Rupel

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: omenjena v kontekstu proračunskih sredstev, brez vrednotenja

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)

Nevtralno: omenjen kot partner in prejemnik dodatnih sredstev, brez vrednotenja

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije

Nevtralno: omenjeno kot vir podatkov o izgubah, brez vrednotenja

nevladne organizacije in društva

Ni omenjeno

N1

Evropska komisija

Ni omenjeno

Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije

Negativno: omenjen primanjkljaj 200 milijonov evrov kot izziv

Onkološki inštitut

Ni omenjeno

Slovenske javne bolnišnice

Ni omenjeno

Sodišče Evropske unije

Nevtralno: omenjeno v kontekstu zamud v postopkih, brez vrednotenja

Splošna bolnišnica Slovenj Gradec

Ni omenjeno

Tadej Ostrc

Nevtralno: minister je govorec, ki poroča o stanju, brez meta-vrednotenja

Univerzitetni klinični center Ljubljana

Ni omenjeno

Univerzitetni klinični center Maribor

Ni omenjeno

Valentina Prevolnik Rupel

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Ni omenjeno

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)

Ni omenjeno

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije

Ni omenjeno

nevladne organizacije in društva

Ni omenjeno

Nova24TV

Evropska komisija

Nevtralno: omenjena v kontekstu postopkov, brez vrednotenja

Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije

Negativno: avtor ga označi kot 'skopalo 200-milijonsko luknjo'

Onkološki inštitut

Nevtralno: omenjen kot 'zaskrbljujoče stanje', brez vrednotenja inštituta

Slovenske javne bolnišnice

Nevtralno: omenjene kot nosilke izgube, brez meta-vrednotenja

Sodišče Evropske unije

Nevtralno: omenjeno v kontekstu zamud, brez vrednotenja

Splošna bolnišnica Slovenj Gradec

Nevtralno: omenjena kot opozorilo na tveganja, brez vrednotenja

Tadej Ostrc

Nevtralno: minister je glavni govorec, citiran brez meta-vrednotenja avtorja

Univerzitetni klinični center Ljubljana

Nevtralno: omenjen v kontekstu tveganj in zamud, brez vrednotenja

Univerzitetni klinični center Maribor

Nevtralno: omenjen kot opozorilo na tveganja, brez vrednotenja

Valentina Prevolnik Rupel

Negativno: avtor jo okvirja kot odgovorno za 'katastrofično zapuščino'

Vlada Republike Slovenije

Negativno: avtor ji pripiše 'skopano 200-milijonsko luknjo'

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)

Nevtralno: omenjen v kontekstu zagotovljenih sredstev, brez vrednotenja

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije

Nevtralno: citirano kot vir ocene, brez vrednotenja

nevladne organizacije in društva

Negativno: avtor namiguje, da so denar jemale bolnikom ('raje namenjali nevladnikom')

STA

Evropska komisija

Ni omenjeno

Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije

Negativno: Ostrc omenja primanjkljaj in zamude, kar kaže na težave

Onkološki inštitut

Ni omenjeno

Slovenske javne bolnišnice

Ni omenjeno

Sodišče Evropske unije

Nevtralno: omenjeno v kontekstu zamud v postopkih brez vrednotenja

Splošna bolnišnica Slovenj Gradec

Ni omenjeno

Tadej Ostrc

Nevtralno: minister je naveden kot govorec brez meta-vrednotenja

Univerzitetni klinični center Ljubljana

Ni omenjeno

Univerzitetni klinični center Maribor

Ni omenjeno

Valentina Prevolnik Rupel

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Ni omenjeno

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)

Ni omenjeno

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije

Ni omenjeno

nevladne organizacije in društva

Ni omenjeno

Slovenske Novice

Evropska komisija

Ni omenjeno

Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije

Negativno: omenjeno kot 200-milijonska luknja in finančni primanjkljaj

Onkološki inštitut

Negativno: označen kot posebej zaskrbljujoče stanje

Slovenske javne bolnišnice

Negativno: opisane kot izgube in potreba po sanacijskih načrtih

Sodišče Evropske unije

Ni omenjeno

Splošna bolnišnica Slovenj Gradec

Negativno: omenjena kot tveganje, potreben sanacijski načrt

Tadej Ostrc

Nevtralno: minister je govorec, ki poroča o finančnem stanju brez meta-vrednotenja

Univerzitetni klinični center Ljubljana

Negativno: omenjen kot tveganje, potreben sanacijski načrt

Univerzitetni klinični center Maribor

Negativno: omenjen kot tveganje, potreben sanacijski načrt

Valentina Prevolnik Rupel

Nevtralno: omenjena kot prejemnica zahvale, brez meta-vrednotenja

Vlada Republike Slovenije

Ni omenjeno

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)

Nevtralno: omenjen v kontekstu dodatnih sredstev brez vrednotenja

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije

Nevtralno: citirano kot vir ocen o razlogih za izgube

nevladne organizacije in društva

Negativno: omenjena izrazita rast sredstev, potrebna preveritev učinkovitosti

Tednik Demokracija

Evropska komisija

Nevtralno: omenjena v zvezi s postopki, brez meta-vrednotenja

Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije

Negativno: označeno kot vir 200-milijonske luknje, skopane s strani vlade

Onkološki inštitut

Nevtralno: omenjen kot zaskrbljujoče stanje, brez vrednotenja inštituta

Slovenske javne bolnišnice

Nevtralno: omenjene kot subjekt z izgubo, brez meta-vrednotenja

Sodišče Evropske unije

Nevtralno: omenjeno v zvezi s postopki, brez meta-vrednotenja

Splošna bolnišnica Slovenj Gradec

Nevtralno: omenjena kot tveganje, brez meta-vrednotenja

Tadej Ostrc

Nevtralno: le citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja

Univerzitetni klinični center Ljubljana

Nevtralno: omenjen kot tveganje in zamude pri projektu, brez meta-vrednotenja

Univerzitetni klinični center Maribor

Nevtralno: omenjen kot tveganje, brez meta-vrednotenja

Valentina Prevolnik Rupel

Negativno: označena kot vodja ministrstva, ki je skopala luknjo; zahvala je sarkastična

Vlada Republike Slovenije

Negativno: opisana kot tista, ki je 'skopala' 200-milijonsko luknjo

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)

Nevtralno: omenjen v kontekstu sredstev, brez meta-vrednotenja

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije

Nevtralno: omenjeno kot vir ocene, brez meta-vrednotenja

nevladne organizacije in društva

Negativno: namig, da so denar jemale bolnikom; 'izrazita rast sredstev' kot problem

Žurnal24

Evropska komisija

Nevtralno: omenjena v povezavi s postopkom glede lekarniške dejavnosti, brez vrednotenja

Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije

Negativno: Ostrc izrecno navaja 200 milijonov evrov primanjkljaja in finančno stanje kot izziv

Onkološki inštitut

Negativno: Ostrc izrazi posebno skrb glede stanja inštituta

Slovenske javne bolnišnice

Negativno: izpostavljena izguba 22 milijonov evrov in napoved sanacijskih načrtov

Sodišče Evropske unije

Nevtralno: omenjeno v povezavi z odprtimi postopki, brez meta-vrednotenja

Splošna bolnišnica Slovenj Gradec

Negativno: omenjena med zavodi s tveganji, ki potrebujejo sanacijske načrte

Tadej Ostrc

Nevtralno: minister je glavni govorec, članek ga ne vrednoti meta-ocenjevalno

Univerzitetni klinični center Ljubljana

Negativno: omenjen med zavodi s tveganji, ki potrebujejo sanacijske načrte

Univerzitetni klinični center Maribor

Negativno: omenjen med zavodi s tveganji, ki potrebujejo sanacijske načrte

Valentina Prevolnik Rupel

Nevtralno: Ostrc se ji zahvali za delo, brez izrecne pohvale ali kritike

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: omenjena v povezavi z rebalansom proračuna, brez vrednotenja

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)

Nevtralno: omenjen v kontekstu prenosa obveznosti, brez meta-vrednotenja

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije

Nevtralno: omenjeno kot vir podatkov o izgubah, brez meta-vrednotenja

nevladne organizacije in društva

Negativno: Ostrc izpostavi izrazito rast sredstev in napoved preverjanja učinkovitosti

Scenariji

scenarios

• description

  Minister Tadej Ostrc bo z Ministrstvom za finance v rebalansu prerazporedil notranje rezerve in zagotovil sredstva za obveznosti do ZZZS. S tem bi se zmanjšalo tveganje za motnje pri financiranju transplantacij in drugih zdravstvenih storitev.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Rebalans zapolni finančno vrzel zdravstva

  valence

  positive

• description

  Onkološki inštitut, UKC Ljubljana, UKC Maribor in Splošna bolnišnica Slovenj Gradec bodo do konca poletja pripravili načrte z notranjimi rezervami, omejitvami stroškov in spremembami organizacije dela. Ukrepi lahko stabilizirajo poslovanje, vendar brez dodatnega denarja verjetno ne bodo odpravili sistemskega primanjkljaja.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Bolnišnice pripravijo omejevalne sanacijske načrte

  valence

  neutral

• description

  Če uredba o programih zdravstvenih storitev za leto 2026 in učinki plačne reforme ostaneta nespremenjena, bi izguba javnih bolnišnic do konca leta lahko dosegla 80 do 100 milijonov evrov. Največji pritisk bi občutili Onkološki inštitut ter oba klinična centra, kar bi lahko povečalo omejevanje programov in čakalne dobe.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Primanjkljaj bolnišnic naraste proti sto milijonom

  valence

  negative

• description

  Ostrčevo ministrstvo bo skupaj z javnimi zdravstvenimi zavodi preverilo merila za delovno uspešnost in nagrade vodstev. Če bo pregled povezal izplačila z merljivimi rezultati, bi lahko povečal odgovornost vodstev in spodbudil bolj vzdržen finančni model.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Pregled nagrad izboljša upravljanje zavodov

  valence

  positive

• description

  Ministrstvo za zdravje bo pregledalo več kot 12 milijonov evrov letnih sredstev za nevladne organizacije in društva ter ocenilo njihovo namenskost in učinkovitost. Del programov bi lahko ostal financiran, del sredstev pa bi se po reviziji preusmeril v neposredne zdravstvene potrebe.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Nadzor nevladnega financiranja prerazporedi sredstva

  valence

  neutral

• description

  Evropska komisija in Sodišče Evropske unije bi zaradi zamud pri javnem naročanju zdravil ali ureditvi lekarniške dejavnosti lahko zahtevala hitre zakonodajne spremembe oziroma uvedla finančne posledice. Ministrstvo Tadeja Ostrca bi moralo ob že ugotovljeni 200-milijonski vrzeli sredstva nameniti še odpravi teh tveganj.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Evropski postopki povzročijo dodatne proračunske pritiske

  valence

  negative

• description

  Vlada, Ministrstvo za zdravje, ZZZS in Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije bi lahko po razkritju vrzeli oblikovali nov model plačevanja storitev in upravljanja bolnišnic. Dolgoročno bi ta reforma uskladila plačno reformo, obseg programov in proračunske obveznosti ter zmanjšala odvisnost od vsakoletnih finančnih injekcij.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Celovita reforma odpravi financiranje izgub

  valence

  positive

• description

  Zaradi zamud pri projektu nove Infekcijske klinike bi Slovenija lahko počrpala le približno 35 namesto 55 milijonov evrov iz Načrta za okrevanje in odpornost. Ministrstvo in vodstva bolnišnic bi morala investicijo zmanjšati, preložiti ali financirati z domačimi viri, kar bi ohranilo projekt, vendar zmanjšalo prostor za druge zdravstvene naložbe.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Izguba evropskih sredstev spremeni investicijske načrte

  valence

  neutral

• description

  Če Ostrc, Ministrstvo za finance in vodstva UKC Ljubljana, UKC Maribor ter Onkološkega inštituta ne bi našli vzdržnega financiranja, bi lahko sledili odlogi investicij, zmanjšanje programov in daljše čakalne dobe. Hkratni izpad evropskih sredstev in bolnišnične izgube bi še posebej prizadela zahtevne obravnave, kot so onkološke storitve in transplantacije.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Krizni ukrepi omejijo dostop do zdravljenja

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  2

  body

  z dodatnimi izjavami Ostrca v 4., 7. in 9. odstavku Ljubljana, 21. julija (STA) - Minister za zdravje Tadej Ostrc je ob zaključku primopredaje izpostavil nekatere zamude v postopkih pred sodiščem EU, črpanju evropskih sredstev in pripravi podzakonskih aktov. Največji izziv predstavlja ...

  language

  slv

  published at

  2026-07-21T10:15:05

  source

  STA

  title

  Ostrc: Ministrstvo za zdravje s približno 200 milijoni evrov primanjkljaja (dopolnjeno)

  url

  https://www.sta.si/3580236/

• article order

  0

  body

  Minister za zdravje Tadej Ostrc je ob zaključku primopredaje izpostavil nekatere zamude v postopkih pred sodiščem EU, črpanju evropskih sredstev in pripravi podzakonskih aktov. Največji izziv predstavlja finančno stanje ministrstva, ki ima približno 200 milijonov evrov primanjkljaja glede na prevzete obveznosti in zagotovljena sredstva, je dejal. Ostrc je spomnil, da so Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) novembra 2025 zagotovili 520 milijonov evrov dodatnih sredstev, a zadostnih sredstev niso zagotovili v finančnem načrtu ministrstva. "Manjka 100 milijonov evrov, ob čemer so del storitev, kot so na primer transplantacije, izvzeli iz proračuna ZZZS in ga preložili na državni proračun. Ob tem smo ugotovili še dodatnih približno 100 milijonov evrov razlike med prevzetimi obveznostmi in zagotovljenimi proračunskimi sredstvi," je na današnji novinarski konferenci povedal Ostrc. Bolnišnice v prvih petih mesecih z 22-milijonsko izgubo Poslovanje bolnišnic po njegovih besedah kaže podobno sliko, saj so bolnišnice v prvih petih mesecih ustvarile približno 22 milijonov evrov izgube. "Ob nespremenjenih trendih in brez dodatnih ukrepov bi lahko skupni primanjkljaj bolnišnic do konca leta dosegel med 80 in 100 milijoni evrov," je dejal Ostrc. Po oceni vodstev bolnišnic in Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije so ključni razlogi za izgube učinki uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2026 in učinki plačne reforme na stroške dela. Dodal je, da je posebej zaskrbljujoče stanje na onkološkem inštitutu, na podobna tveganja pa opozarjajo tudi vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, UKC Maribor in Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. "Zato bom vodstvom javnih zdravstvenih zavodov naročil pripravo sanacijskih načrtov, da poiščejo notranje rezerve za stabilizacijo njihovega poslovanja," je poudaril. Spomnil je, da je država lani za pokrivanje izgub bolnišnic namenila skoraj 64 milijonov evrov, kar pomeni, da številni pozitivni poslovni rezultati za lani niso temeljili na dolgoročno vzdržnem poslovnem modelu, ampak na dodatnih državnih sredstvih. "Zato bomo pregledali tudi merila in utemeljenost izplačil delovne uspešnosti oziroma nagrad vodstvom javnih zdravstvenih zavodov," je napovedal. Po njegovih besedah to jasno kaže, da sedanji sistem vodenja in financiranja potrebuje korenite spremembe. Rast sredstev za nevladne organizacije in društva Ugotovili so tudi "izrazito rast sredstev za nevladne organizacije in društva". Sredstva so se namreč v nekaj letih povečala s približno štirih na več kot 12 milijonov evrov letno. Tudi na tem področju bodo zato preverili učinkovitost, namenskost in preglednost porabe javnih sredstev. Prevzeli so tudi več odprtih postopkov pred evropsko komisijo in sodiščem EU, med drugim postopek glede ureditve javnega naročanja zdravil iz leta 2024. Rok za vložitev zakonodajnih sprememb je bil 30. junij, Evropski komisiji pa so "nemudoma odgovorili", da bodo pripravili potrebne spremembe. Namesto 55 za infekcijsko kliniko 35 evropskih milijonov Po podrobnem pregledu projekta nove infekcijske klinike UKC Ljubljana pa so ugotovili, da bo zaradi zamud in neusklajenosti postopkov v začetnih fazah od predvidenih približno 55 milijonov evrov evropskih sredstev mogoče uspešno črpati le približno 35 milijonov evrov, je pojasnil Ostrc. Ugotovili so tudi zaostanek pri sprejemanju podzakonskih predpisov zakona o zdravstveni dejavnosti. Od predvidenih 20 podzakonskih aktov jih je bilo sprejetih šest. Prav tako niso sprejeli več podzakonskih aktov zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu, zato se več kot leto dni niso izvajali izredni strokovni nadzori. Minister bi najprej poiskal notranje rezerve Ostrc je dejal, da so prve ukrepe že sprejeli, med drugim so imenovali direktorico agencije za kakovost in začeli vzpostavljati sistem izrednih nadzorov. Pospešili so aktivnosti pri projektih iz načrta za okrevanje in odpornost, z vodstvi ZZZS, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in zdravstvenih zavodov pa so začeli usklajevanja o finančni stabilizaciji sistema. "Pripravljamo organizacijske, kadrovske in zakonodajne spremembe, ki jih bomo predstavili v prihodnjih mesecih," je napovedal. "Naše jasno izhodišče je, da moramo na vseh področjih zdravstvenega sistema najprej poiskati notranje rezerve, izboljšati organizacijo in povečati učinkovitost poslovanja. Cilj vsega je dostopno, bolje upravljano in finančno vzdržno javno zdravstvo," je še poudaril Ostrc.

  language

  slv

  published at

  2026-07-21T09:49:54

  source

  24ur

  title

  Ostrc: Ministrstvo za zdravje s približno 200 milijoni evrov primanjkljaja

  url

  https://www.24ur.com/novice/slovenija/ostrc-ministrstvo-za-zdravje-s-priblizno-200-milijoni-evrov-primanjkljaja.html

• article order

  13

  body

  Minister za zdravje dr. Tadej Ostrc, ki je primopredajo poslov podpisal šele včeraj, ne 5. junija ob prevzemu funkcije - takrat niso bili zbrani vsi podatki, finančni podatki so bili z dne 15. maja, zato ni imel popolne slike o dejanskem stanju -, ugotavlja, da ima to ministrstvo 200 milijonov evrov primanjkljaja. V rebalansu proračuna bodo najprej iskali notranje rezerve. Bolnišnice imajo v letošnjih prvih petih mesecih 22 milijonov evrov izgube, pozvali so jih, da do konca poletja pripravijo sanacijske načrte. Lani je država za pokrivanje izgub bolnišnic namenila skoraj 64 milijonov evrov. To pomeni, da številni pozitivni poslovni rezultati lanskega leta niso temeljili na realnih podatkih, ampak na dodatnih državnih sredstvih, je povedal minister Ostrc: "Zato bomo pregledali tudi merila in utemeljenost izplačil delovne uspešnosti oziroma nagrad vodstvom javnih zdravstvenih zavodov. Sedanji sistem vodenja in financiranja potrebuje korenite spremembe." Infekcijski kliniki 35 milijonov evropskih sredstev od predvidenih 55. Več kot leto dni v zdravstvu ni bilo izrednih strokovnih nadzorov.

  language

  slv

  published at

  2026-07-21T15:17:03

  source

  Delo

  title

  V zdravstvu 200 milijonov evrov primanjkljaja, bolnišnice z 22 milijoni izgube

  url

  https://www.delo.si/novice/slovenija/v-zdravstvu-200-milijonov-evrov-primanjkljaja-bolnisnice-z-22-milijoni-izgube

• article order

  4

  body

  Kar 200-milijonsko luknjo je na ministrstvu za zdravje skopala Golobova vlada z nekdanjo ministrico Valentino Prevolnik Rupel na čelu. 100-milijonsko luknja se obeta tudi v bilancah slovenskih bolnišnic. Denar za bolnike pa so namenjali nevladnim organizacijam. Minister za zdravje Tadej Ostrc je ob zaključku primopredaje izpostavil nekatere zamude v postopkih pred sodiščem EU, črpanju evropskih sredstev in pripravi podzakonskih aktov. Ostrc je spomnil, da so Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) novembra 2025 zagotovili 520 milijonov evrov dodatnih sredstev, a zadostnih sredstev niso zagotovili v finančnem načrtu ministrstva. "Manjka 100 milijonov evrov, ob čemer so del storitev, kot so na primer transplantacije, izvzeli iz proračuna ZZZS in ga preložili na državni proračun. Ob tem smo ugotovili še dodatnih približno 100 milijonov evrov razlike med prevzetimi obveznostmi in zagotovljenimi proračunskimi sredstvi," je na današnji novinarski konferenci povedal Ostrc. Skoraj 100-milijonsko luknjo navrtali v slovenske bolnišnice Poslovanje bolnišnic po njegovih besedah kaže podobno sliko, saj so bolnišnice v prvih petih mesecih ustvarile približno 22 milijonov evrov izgube. "Ob nespremenjenih trendih in brez dodatnih ukrepov bi lahko skupni primanjkljaj bolnišnic do konca leta dosegel med 80 in 100 milijoni evrov," je dejal Ostrc. Po oceni vodstev bolnišnic in Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije so ključni razlogi za izgube učinki uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2026 in učinki plačne reforme na stroške dela. Dodal je, da je posebej zaskrbljujoče stanje na onkološkem inštitutu, na podobna tveganja pa opozarjajo tudi vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, UKC Maribor in Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. "Zato bom vodstvom javnih zdravstvenih zavodov naročil pripravo sanacijskih načrtov, da poiščejo notranje rezerve za stabilizacijo njihovega poslovanja," je poudaril. Rok za pripravo sanacijskih načrtov bo do konca poletja, je dodal. Denar raje namenjali nevladnikom kot bolnikom Ugotovili so tudi "izrazito rast sredstev za nevladne organizacije in društva". Sredstva so se namreč v nekaj letih povečala s približno štirih na več kot 12 milijonov evrov letno. Tudi na tem področju bodo zato preverili učinkovitost, namenskost in preglednost porabe javnih sredstev. Na vprašanje, kje bodo iskali dodaten denar in ali se obeta krčenje, je Ostrc pojasnil, da je naloga vsakega resorja, da najprej poišče notranje rezerve in šele potem krči. Nekdanji ministrici za zdravje Valentini Prevolnik Rupel se je zahvalil za opravljeno delo, "za katero smatram, da ga je opravljala v skladu s svojimi zmožnostmi". Po njegovih besedah o primanjkljaju ni govoril z Prevolnik Rupel. Z njo ni bil v stiku od primopredaje, ki je bila 5. junija. Prevzeli so tudi več odprtih postopkov pred evropsko komisijo in sodiščem EU, med drugim postopek glede ureditve javnega naročanja zdravil iz leta 2024. Rok za vložitev zakonodajnih sprememb je bil 30. junij, Evropski komisiji pa so "nemudoma odgovorili", da bodo pripravili potrebne spremembe. Po podrobnem pregledu projekta nove infekcijske klinike UKC Ljubljana pa so ugotovili, da bo zaradi zamud in neusklajenosti postopkov v začetnih fazah od predvidenih približno 55 milijonov evrov evropskih sredstev mogoče uspešno črpati le približno 35 milijonov evrov, je pojasnil Ostrc. Pri projektih digitalizacije pa bodo po njegovi oceni uspešno črpali večino sredstev. Ugotovili so tudi zaostanek pri sprejemanju podzakonskih predpisov zakona o zdravstveni dejavnosti. Od predvidenih 20 podzakonskih aktov jih je bilo sprejetih šest. Prav tako niso sprejeli več podzakonskih aktov zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu, zato se več kot leto dni niso izvajali izredni strokovni nadzori. Ostrc je dejal, da so prve ukrepe že sprejeli, med drugim so imenovali direktorico agencije za kakovost in začeli vzpostavljati sistem izrednih nadzorov. Pospešili so aktivnosti pri projektih iz načrta za okrevanje in odpornost, z vodstvi ZZZS, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in zdravstvenih zavodov pa so začeli usklajevanja o finančni stabilizaciji sistema. "Pripravljamo organizacijske, kadrovske in zakonodajne spremembe, ki jih bomo predstavili v prihodnjih mesecih," je napovedal. "Naše jasno izhodišče je, da moramo na vseh področjih zdravstvenega sistema najprej poiskati notranje rezerve, izboljšati organizacijo in povečati učinkovitost poslovanja. Cilj vsega je dostopno, bolje upravljano in finančno vzdržno javno zdravstvo," je še poudaril Ostrc.

  language

  slv

  published at

  2026-07-21T11:56:06

  source

  Nova24TV

  title

  Katastrofična zapuščina v zdravstvenem resorju - manjka kar 200 milijonov! Bolnišnicam pa dodatnih 100!

  url

  https://nova24tv.si/katastroficna-zapuscina-v-zdravstvenem-resorju-manjka-kar-200-milijonov-bolnisnicam-pa-dodatnih-100/

• article order

  9

  body

  Minister za zdravje Tadej Ostrc je ob zaključku primopredaje izpostavil nekatere zamude v postopkih pred sodiščem EU, črpanju evropskih sredstev in pripravi podzakonskih aktov. Največji izziv predstavlja finančno stanje ministrstva, ki ima približno 200 milijonov evrov primanjkljaja glede na prevzete obveznosti in zagotovljena sredstva, je dejal Ostrc.

  language

  slv

  published at

  2026-07-21T10:32:25

  source

  N1

  title

  Ostrc: Ministrstvo za zdravje s približno 200 milijoni evrov primanjkljaja

  url

  https://n1info.si/novice/slovenija/ostrc-ministrstvo-za-zdravje-s-priblizno-200-milijoni-evrov-primanjkljaja/

• article order

  10

  body

  Zdravstveni minister Tadej Ostrc je po več kot enomesečnem odlaganju podpisa primopredajnega zapisnika ugotovil, da v njegovem resorju manjka približno 200 milijonov evrov. Izpostavlja tudi nedokončane spremembe, na primer pri nadzorih v zdravstvu. Glede na prevzete obveznosti in zagotovljena sredstva manjka približno 200 milijonov evrov, je finančno situacijo v zdravstvenem resorju povzel minister Tadej Ostrc. To ni politična ocena, ampak dejansko stanje ob prevzemu resorja, je zatrdil Ostrc, ki je s podpisom primopredajnega zapisnika odlašal vse od začetka junija. Kje je zmanjkalo denarja Ministrstvo za zdravje po Ostrčevih besedah na primer nima dovolj denarja za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na račun zakona o izvrševanju proračuna za lansko leto. Manjka približno 100 milijonov evrov, pri čemer so del financiranja storitev, kot so transplantacije, izvzeli iz obveznosti zdravstvene blagajne in preložili na državni proračun, je o potezah vlade Roberta Goloba ugotavljal Ostrc. Bolnišnice so imele v prvih petih mesecih letošnjega leta približno 22 milijonov evrov izgube, je še navajal Ostrc, ob nespremenjenih trendih in brez dodatnih ukrepov pa bi lahko njihov skupni primanjklja do konca leta dosegel 80 do 100 milijonov evrov. Finančnim injekcijam, s katerimi bi te izgube pokrili, se bodo skušali izogniti, je že dal vedeti Ostrc. Od vodstev bolnišnic pričakuje pripravo sanacijskih načrtov in iskanje notranjih rezerv. Nadzorni mrk Ostrc je izpostavil še nesprejete podzakonske akte. Kot smo že poročali, ostaja za zdaj odprto vprašanje izrednih nadzorov v zdravstvu. Na neopravljanje tovrstnih nadzorov v obdobju, ko agencija za kakovost še ne deluje v polni meri, so letos opozorili pri varuhinji človekovih pravic Simoni Drenik Bavdek. Tudi poenoteno merjenje obremenitev zaposlenih v zdravstvu še vedno ni urejeno, je potrdil minister.

  language

  slv

  published at

  2026-07-21T09:40:41

  source

  Dnevnik

  title

  Ostrc: manjka približno 200 milijonov evrov

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/ostrc-manjka-priblizno-200-milijonov-evrov-2816689/

• article order

  4

  body

  Kar 200-milijonsko luknjo je na ministrstvu za zdravje skopala Golobova vlada z nekdanjo ministrico Valentino Prevolnik Rupel na čelu. 100-milijonsko luknja se do konca leta obeta tudi v bilancah slovenskih bolnišnic. Denar za bolnike pa so namenjali nevladnim organizacijam. Minister za zdravje Tadej Ostrc je ob zaključku primopredaje izpostavil nekatere zamude v postopkih pred sodiščem EU, črpanju evropskih sredstev in pripravi podzakonskih aktov. Ostrc je spomnil, da so Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) novembra 2025 zagotovili 520 milijonov evrov dodatnih sredstev, a zadostnih sredstev niso zagotovili v finančnem načrtu ministrstva. "Manjka 100 milijonov evrov, ob čemer so del storitev, kot so na primer transplantacije, izvzeli iz proračuna ZZZS in ga preložili na državni proračun. Ob tem smo ugotovili še dodatnih približno 100 milijonov evrov razlike med prevzetimi obveznostmi in zagotovljenimi proračunskimi sredstvi," je na današnji novinarski konferenci povedal Ostrc. Skoraj 100-milijonsko luknja se obeta v slovenskih bolnišnicah Poslovanje bolnišnic po njegovih besedah kaže podobno sliko, saj so bolnišnice v prvih petih mesecih ustvarile približno 22 milijonov evrov izgube. "Ob nespremenjenih trendih in brez dodatnih ukrepov bi lahko skupni primanjkljaj bolnišnic do konca leta dosegel med 80 in 100 milijoni evrov," je dejal Ostrc. Po oceni vodstev bolnišnic in Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije so ključni razlogi za izgube učinki uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2026 in učinki plačne reforme na stroške dela. Dodal je, da je posebej zaskrbljujoče stanje na onkološkem inštitutu, na podobna tveganja pa opozarjajo tudi vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, UKC Maribor in Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. "Zato bom vodstvom javnih zdravstvenih zavodov naročil pripravo sanacijskih načrtov, da poiščejo notranje rezerve za stabilizacijo njihovega poslovanja," je poudaril. Rok za pripravo sanacijskih načrtov bo do konca poletja, je dodal. Denar raje namenjali nevladnikom kot bolnikom Ugotovili so tudi "izrazito rast sredstev za nevladne organizacije in društva". Sredstva so se namreč v nekaj letih povečala s približno štirih na več kot 12 milijonov evrov letno. Tudi na tem področju bodo zato preverili učinkovitost, namenskost in preglednost porabe javnih sredstev. Na vprašanje, kje bodo iskali dodaten denar in ali se obeta krčenje, je Ostrc pojasnil, da je naloga vsakega resorja, da najprej poišče notranje rezerve in šele potem krči. Nekdanji ministrici za zdravje Valentini Prevolnik Rupel se je zahvalil za opravljeno delo, "za katero smatram, da ga je opravljala v skladu s svojimi zmožnostmi". Po njegovih besedah o primanjkljaju ni govoril z Prevolnik Rupel. Z njo ni bil v stiku od primopredaje, ki je bila 5. junija. Prevzeli so tudi več odprtih postopkov pred evropsko komisijo in sodiščem EU, med drugim postopek glede ureditve javnega naročanja zdravil iz leta 2024. Rok za vložitev zakonodajnih sprememb je bil 30. junij, Evropski komisiji pa so "nemudoma odgovorili", da bodo pripravili potrebne spremembe. Po podrobnem pregledu projekta nove infekcijske klinike UKC Ljubljana pa so ugotovili, da bo zaradi zamud in neusklajenosti postopkov v začetnih fazah od predvidenih približno 55 milijonov evrov evropskih sredstev mogoče uspešno črpati le približno 35 milijonov evrov, je pojasnil Ostrc. Pri projektih digitalizacije pa bodo po njegovi oceni uspešno črpali večino sredstev. Ugotovili so tudi zaostanek pri sprejemanju podzakonskih predpisov zakona o zdravstveni dejavnosti. Od predvidenih 20 podzakonskih aktov jih je bilo sprejetih šest. Prav tako niso sprejeli več podzakonskih aktov zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu, zato se več kot leto dni niso izvajali izredni strokovni nadzori. Ostrc je dejal, da so prve ukrepe že sprejeli, med drugim so imenovali direktorico agencije za kakovost in začeli vzpostavljati sistem izrednih nadzorov. Pospešili so aktivnosti pri projektih iz načrta za okrevanje in odpornost, z vodstvi ZZZS, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in zdravstvenih zavodov pa so začeli usklajevanja o finančni stabilizaciji sistema. "Pripravljamo organizacijske, kadrovske in zakonodajne spremembe, ki jih bomo predstavili v prihodnjih mesecih," je napovedal. "Naše jasno izhodišče je, da moramo na vseh področjih zdravstvenega sistema najprej poiskati notranje rezerve, izboljšati organizacijo in povečati učinkovitost poslovanja. Cilj vsega je dostopno, bolje upravljano in finančno vzdržno javno zdravstvo," je še poudaril Ostrc.

  language

  slv

  published at

  2026-07-21T18:27:28

  source

  Tednik Demokracija

  title

  Katastrofična zapuščina v zdravstvenem resorju - manjka kar 200 milijonov! Bolnišnicam pa kmalu dodatnih 100!

  url

  https://demokracija.si/fokus/katastroficna-zapuscina-v-zdravstvenem-resorju-manjka-kar-200-milijonov-bolnisnicam-pa-kmalu-dodatnih-100/

• article order

  11

  body

  Novo vodstvo ministrstva za zdravje je ob zaključku primopredaje poslov predstavilo eno najbolj skrb vzbujajočih finančnih slik med državnimi resorji. Minister za zdravje dr. Tadej Ostrc je razkril, da je ministrstvo ob prevzemu ugotovilo približno 200 milijonov evrov razlike med prevzetimi obveznostmi in zagotovljenimi proračunskimi sredstvi. Ob tem opozarja, da tudi poslovanje slovenskih bolnišnic kaže na resne finančne težave, ki bi se brez dodatnih ukrepov lahko do konca leta še občutno poglobile. Primopredaja razkrila dejansko stanje financ Čeprav je minister funkcijo prevzel že 5. julija, je bila primopredaja poslov zaradi obsežnega pregleda dokumentacije zaključena šele zdaj. Po Ostrčevih besedah ni šlo zgolj za formalni postopek, temveč za temeljito analizo finančnega in organizacijskega stanja resorja. Kot je poudaril na novinarski konferenci, želi, da javnost pozna dejansko stanje, saj bo to predstavljalo izhodišče za delo novega vodstva ministrstva. Največji problem predstavljajo prevzete finančne obveznosti, za katere v proračunu ni bilo zagotovljenih ustreznih sredstev. Minister je pojasnil, da je bil Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) z zakonom o izvrševanju proračuna iz leta 2025 zagotovljen dodaten obseg financiranja v višini okoli 520 milijonov evrov, medtem ko ministrstvo za izvajanje dela teh obveznosti ni razpolagalo z ustreznimi proračunskimi viri. Po njegovih navedbah manjka približno 100 milijonov evrov za financiranje obveznosti, ki so bile prenesene na državni proračun, dodatnih približno 100 milijonov evrov pa predstavlja razlika med že prevzetimi obveznostmi in dejansko zagotovljenimi sredstvi. Skupna finančna vrzel tako znaša okoli 200 milijonov evrov. Minister je poudaril, da ne gre za politično oceno, temveč za ugotovitev, ki temelji na dejanskem stanju ob zaključeni primopredaji. Tudi bolnišnice ustvarjajo izgubo Podobno sliko kaže poslovanje javnih zdravstvenih zavodov. Po podatkih ministrstva so slovenske bolnišnice v prvih petih mesecih letošnjega leta skupaj ustvarile približno 22 milijonov evrov izgube. Če se sedanji trendi ne bodo spremenili in država ne bo sprejela dodatnih ukrepov, bi skupni primanjkljaj bolnišnic do konca leta lahko dosegel med 80 in 100 milijonov evrov. Ostrc poudarja, da gre za podatke, ki jih posredujejo same bolnišnice in Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, zato po njegovem mnenju jasno kažejo na sistemske težave financiranja. Dolgotrajne težave slovenskega zdravstva Finančne težave slovenskega zdravstvenega sistema sicer niso nove. Že več let se opozarja na neskladje med rastjo stroškov zdravstvenih storitev, staranjem prebivalstva, vse daljšimi čakalnimi dobami in razpoložljivimi finančnimi viri. Poleg povečanih stroškov dela pomemben delež predstavljajo tudi višje cene zdravil, medicinskega materiala in energentov ter naraščajoče potrebe po zdravstvenih storitvah. V zadnjih letih je država zdravstvenemu sistemu večkrat namenila dodatna proračunska sredstva, vendar številni analitiki opozarjajo, da enkratni finančni vložki brez strukturnih sprememb ne odpravljajo temeljnih vzrokov za nastajanje izgub. Tudi novi minister je že ob prvih javnih nastopih poudaril, da bo ministrstvo zdravstveni sistem vodilo predvsem na podlagi preverljivih podatkov ter finančne vzdržnosti. Na srečanju z Gospodarsko zbornico Slovenije je izpostavil, da cilj ni priprava še ene zdravstvene reforme, temveč reorganizacija sistema, ki bo omogočila učinkovitejše upravljanje in večjo preglednost porabe javnega denarja. Sodelovanje z ZZZS ostaja ključno Ostrc je že ob svojem prvem nagovoru skupščini ZZZS poudaril, da zdravstveno blagajno vidi kot enega ključnih partnerjev pri prihodnjem razvoju slovenskega zdravstva. Ob tem je izpostavil pomen digitalizacije, boljšega upravljanja podatkov in tesnejšega sodelovanja vseh deležnikov zdravstvenega sistema. Po njegovem mnenju mora biti v ospredju pacient, dolgoročni cilj pa finančno vzdržen sistem, ki bo sposoben zagotavljati kakovostne zdravstvene storitve tudi v prihodnje. Bo sledila revizija poslovanja? Podobno kot na več drugih ministrstvih, kjer so nova vodstva po menjavi oblasti javno predstavila finančne primanjkljaje in napovedala podrobne preglede poslovanja, se tudi na ministrstvu za zdravje odpira vprašanje odgovornosti za nastalo stanje. Minister za zdaj napoveduje predvsem pripravo ukrepov za stabilizacijo financiranja zdravstvenega sistema. Vendar pa bodo v prihodnjih mesecih pod drobnogledom tudi odločitve prejšnjega vodstva glede prevzemanja finančnih obveznosti brez zagotovljenih proračunskih virov. Kako hitro bo mogoče zapolniti približno 200-milijonsko finančno vrzel in hkrati preprečiti nadaljnje povečevanje izgub bolnišnic, bo eden največjih izzivov nove zdravstvene ekipe. Ob tem ostaja odprto tudi vprašanje, ali bodo ugotovitve primopredaje vodile zgolj v pripravo rebalansa proračuna ali pa tudi v podrobnejšo revizijo odločitev, ki so privedle do sedanjega finančnega položaja ministrstva.

  language

  slv

  published at

  2026-07-21T11:44:08

  source

  Domovina

  title

  Ostrc ob prevzemu ministrstva razkril 200-milijonsko finančno vrzel: "Državljani morajo vedeti, v kakšnem stanju prevzemamo zdravstvo"

  url

  https://www.domovina.je/ostrc-ob-prevzemu-ministrstva-razkril-200-milijonsko-financno-vrzel-drzavljani-morajo-vedeti-v-kaksnem-stanju-prevzemamo-zdravstvo

• article order

  6

  body

  Minister za zdravje Tadej Ostrc je ob zaključku primopredaje dejal, da največji izziv predstavlja finančno stanje ministrstva, ki ima približno 200 milijonov evrov primanjkljaja glede na prevzete obveznosti in zagotovljena sredstva, je dejal. Ostrc je spomnil, da so Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) novembra 2025 zagotovili 520 milijonov evrov dodatnih sredstev, a zadostnih sredstev niso zagotovili v finančnem načrtu ministrstva. "Manjka 100 milijonov evrov, ob čemer so del storitev, kot so na primer transplantacije, izvzeli iz proračuna ZZZS in ga preložili na državni proračun. Ob tem smo ugotovili še dodatnih približno 100 milijonov evrov razlike med prevzetimi obveznostmi in zagotovljenimi proračunskimi sredstvi," je na novinarski konferenci povedal Ostrc. Posebej zaskrbljujoče na onkološkem inštitutu Poslovanje bolnišnic po njegovih besedah kaže podobno sliko, saj so bolnišnice v prvih petih mesecih ustvarile približno 22 milijonov evrov izgube. "Ob nespremenjenih trendih in brez dodatnih ukrepov bi lahko skupni primanjkljaj bolnišnic do konca leta dosegel med 80 in 100 milijoni evrov," je dejal Ostrc. Po oceni vodstev bolnišnic in Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije so ključni razlogi za izgube učinki uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2026 in učinki plačne reforme na stroške dela. Dodal je, da je posebej zaskrbljujoče stanje na onkološkem inštitutu, na podobna tveganja pa opozarjajo tudi vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, UKC Maribor in Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. "Zato bom vodstvom javnih zdravstvenih zavodov naročil pripravo sanacijskih načrtov, da poiščejo notranje rezerve za stabilizacijo njihovega poslovanja," je poudaril. Rok za pripravo sanacijskih načrtov bo do konca poletja, je dodal. Spomnil je, da je država lani za pokrivanje izgub bolnišnic namenila skoraj 64 milijonov evrov, kar pomeni, da številni pozitivni poslovni rezultati za lani niso temeljili na dolgoročno vzdržnem poslovnem modelu, ampak na dodatnih državnih sredstvih. "Zato bomo pregledali tudi merila in utemeljenost izplačil delovne uspešnosti oziroma nagrad vodstvom javnih zdravstvenih zavodov," je napovedal. Po njegovih besedah to jasno kaže, da sedanji sistem vodenja in financiranja potrebuje korenite spremembe. Ugotovili so tudi "izrazito rast sredstev za nevladne organizacije in društva". Sredstva so se namreč v nekaj letih povečala s približno štirih na več kot 12 milijonov evrov letno. Tudi na tem področju bodo zato preverili učinkovitost, namenskost in preglednost porabe javnih sredstev. Na vprašanje, kje bodo iskali dodaten denar in ali se obeta krčenje, je Ostrc pojasnil, da je naloga vsakega resorja, da najprej poišče notranje rezerve in šele potem krči. Nekdanji ministrici za zdravje Valentini Prevolnik Rupel se je zahvalil za opravljeno delo, "za katero smatram, da ga je opravljala v skladu s svojimi zmožnostmi". Po njegovih besedah o primanjkljaju ni govoril s Prevolnik Rupel. Z njo ni bil v stiku od primopredaje, ki je bila 5. junija.

  language

  slv

  published at

  2026-07-21T11:47:37

  source

  Slovenske Novice

  title

  Alarmantno stanje: na ministrstvu za zdravje 200-milijonska luknja

  url

  https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/alarmantno-stanje-na-ministrstvu-za-zdravje-200-milijonska-luknja

• article order

  5

  body

  Minister za zdravje Tadej Ostrc ugotavlja, da na ministrstvu za zdravje manjka 200 milijonov evrov. * Minister Tadej Ostrc ob prevzemu ministrstva ugotavlja okoli 200 milijonov evrov primanjkljaja med prevzetimi obveznostmi in zagotovljenimi sredstvi. * Bolnišnice so v prvih petih mesecih ustvarile 22 milijonov evrov izgube, do konca leta pa bi ta lahko narasla na 80 do 100 milijonov evrov. * Napovedal je sanacijske načrte, pregled nagrad vodstvom zavodov in ukrepe za finančno stabilizacijo zdravstva. "Največji izziv po našem mnenju predstavlja prav finančno stanje Ministrstva za zdravje in zdravstvenega sistema," pravi minister za zdravje Tadej Ostrc. Ministrstvo za zdravje pod vodstvo Valentine Prevolnik Rupel je Zavodu za zdravstveno zavarovanje novembra lani zagotovilo 520 milijonov evrov dodatnih sredstev, za izvajanje teh obveznosti v svojem načrtu finančnem načrtu ni imelo zagotovljenih zadostnih sredstev, ugotavlja Ostrc. "Manjka 100 milijonov evrov, ob čemer so del storitev, kot so na primer transplantacije, izvzeli iz proračuna ZZZS in ga preložili na proračun Republike Slovenije." Našli so še dodatnih okoli 100 milijonov evrov razlike med prevzetimi obveznostmi in zagotovljenimi proračunskimi sredstvi. "S tem je imelo Ministrstvo za zdravje na dan primopredaje približno 200 milijonov evrov primanjkljaja glede na prevzete obveznosti in pa zagotovljena sredstva. To ni politična ocena, to je dejansko finančno stanje ob situaciji, ko smo resor prevzeli," pravo Ostrc. Bolnišnice pozval k sanaciji V prvih petih mesecih letošnjega leta so slovenske bolnišnice skupaj ustvarile približno 22 milijonov evrov izgube. "To niso številke ministrstva, to so številke bolnišnic, in pa združenje zdravstvenih zavodov. Ob nespremenjenih trendih in pa brez dodatnih ukrepov bi lahko skupni primanjkljaj bolnišnic do konca leta dosegel med 80 in 100 milijoni evrov. Po ocenah vodstev bolnišnic in pa združenja sta ključna razloga učinki uredbe o programih zdravstvenih storitev za leto 2026 in pa učinki plačne reforme na stroške dela," razlaga Ostrc. Vprašljiva izplačila nagrad in delovne uspešnosti Posebej ga skrbi stanje na Onkološkem inštitutu, na podobna tveganja opozarjajo tudi vodstva UKC Ljubljana, UKC Maribor in pa Splošna bolnišnica Slovenj Gradec. "Zato bom vodstvom javnih zdravstvenih zavodov naročil pripravo sanacijskih načrtov, da poiščejo notranje rezerve za stabilizacijo njihovega poslovanja." Lani je država za pokrivanje izgub bolnišnic namenila skoraj 64 milijonov evrov. "To pomeni, da številni pozitivni poslovni rezultati lanskega leta niso temeljili na realnih podatkih, ampak na dodatnih državnih sredstvih," ugotavlja Ostrc in napoveduje pregled meril in utemeljenost izplačil delovne uspešnosti oziroma nagrad vodstvom javnih zdravstvenih zavodov. To jasno kaže, da sedanji sistem vodenja in pa financiranja potrebuje korenite spremembe. Ostrc je z današnjim dnem, ko so na ministrstvu zbrali vse podatke, podpisal tudi primopredajo. Ob tem se je za opravljeno delo zahvalil tudi dr. Valentini Prevolnik Rupel, za katero ocenjuje, da ga je opravljala v skladu s svojimi zmožnostmi. Ostrc navaja tudi, da so ob prevzemu ministrstva prevzeli več odprtih postopkov pred Evropsko komisijo in pa Sodiščem Evropske unije. Gre za postopek glede lekarniške dejavnosti, torej glede ureditve javnega naročanja zdravil iz leta 2024, zaradi katerega je Evropska komisija proti Sloveniji začela postopek. Rok za vložitev potrebnih sprememb zakonodaje, ki je bil 30. junija. 20 milijonov evrov manj evropskih sredstev za infekcijsko kliniko Glede črpanja evropskih sredstev iz projekta za okrevanje in odpornost, ki se izteče letos avgusta, so na ministrstvu ugotovili zamude in neusklajenost postopkov pri projektu nove infekcijske klinike. "Vseh predvidenih evropskih sredstev v okviru tega projekta ne bo mogoče v celoti počrpati. Namesto predvidenih približno 55 milijonov evrov ocenjujemo, da bo mogoče počrpati približno 35 milijonov evrov za projekt izgradnje infekcijske klinike. To pomeni, približno 20 milijonov evrov manj evropskih sredstev za ta projekt." Glede izvajanja zakonodaje na ministrstvu ugotavljajo, da je pri sprejemanju podzakonskih predpisov iz naslova Zakona o zdravstveni dejavnosti, prišlo do zamud. Od predvidenih 20 podzakonskih aktov jih je bilo sprejetih samo 6. "To pomeni, da dela zakonodaje v praksi sploh ni mogoče izvajati." Na ministrstvu so ugotovili, da se zaradi sprememb zakonodaje več kot leto dni niso izvajali izredni strokovni nadzori. Zdravniški zbornici, ki je to izvajala, so bila z Zakonom o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu odvzeta pooblastila. Izrazita rast sredstev za nevladne organizacije "Pregled financiranja na Ministrstvu za zdravje kaže tudi izrazito rast sredstev za nevladne organizacije in pa društva. Sredstva so se v nekaj letih povečala s približno 4 na več kot 12 milijonov evrov letno," razlaga Ostrc. "Tako kot na vseh drugih področjih bomo tudi tukaj preverili učinkovitost, namenskost in pa preglednost porabe javnih sredstev. Vsak evro, javnega denarja, mora biti porabljen učinkovit in pregledno." "Ne iščemo izgovorov, ampak rešujemo!" "Naša naloga zdaj ni iskati izgovorov, ampak da sistem stabiliziramo, izboljšamo njegovo dostopnost, zagotovimo njegovo dolgoročno finančno vzdržnost. Ob tem pa moramo zdravstvenim delavcem zagotoviti pogoje, v katerih bodo lahko kakovostno skrbeli za paciente. Prve ukrepe smo tako že sprejeli. V tem času smo imenovali direktorico Agencije za kakovost s polnim mandatom in začeli ponovno vzpostavljati sistem izrednih nadzorov. Pripravili smo odgovor Evropski komisiji in se zavezali k potrebnim zakonodajnim spremembam na področju lekarniške dejavnosti. Pospešili smo aktivnosti pri projektih iz načrta za okrevanje in odpornost. Vlada je že začela postopke za pripravo rebalansa proračuna, Ministrstvo za zdravje pri tem aktivno sodeluje," pravo Ostrc. Organizacijske, kadrovske in pa zakonodajne spremembe bodo predstavili v prihodnjih mesecih. "Naše jasno izhodišče je, da moramo na vseh področjih zdravstvenega sistema najprej poiskati notranje rezerve, izboljšati organizacijo in pa povečati učinkovitost poslovanja. Cilj vsega je dostopno, bolje upravljano in pa finančno vzdržno javno zdravstvo."

  language

  slv

  published at

  2026-07-21T10:32:57

  source

  Žurnal24

  title

  Ostrc: "To ni politična ocena, to je dejansko finančno stanje!"

  url

  https://www.zurnal24.si/slovenija/ostrc-to-ni-politicna-ocena-to-je-dejansko-financno-stanje-ob-prevzemu-resorja-462484

source scope

analyzed source count

10

omitted articles

• article order

  3

  body

  Največji izziv predstavlja finančno stanje ministrstva, ki ima približno 200 milijonov evrov primanjkljaja glede na prevzete obveznosti in zagotovljena sredstva, je dejal. Ostrc je spomnil, da so Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) novembra 2025 zagotovili 520 milijonov evrov dodatnih sredstev, a zadostnih sredstev niso zagotovili v finančnem načrtu ministrstva. "Manjka 100 milijonov evrov, ob čemer so del storitev, kot so na primer transplantacije, izvzeli iz proračuna ZZZS in ga preložili na državni proračun. Ob tem smo ugotovili še dodatnih približno 100 milijonov evrov razlike med prevzetimi obveznostmi in zagotovljenimi proračunskimi sredstvi," je na današnji novinarski konferenci povedal Ostrc. Poslovanje bolnišnic po njegovih besedah kaže podobno sliko, saj so bolnišnice v prvih petih mesecih ustvarile približno 22 milijonov evrov izgube. "Ob nespremenjenih trendih in brez dodatnih ukrepov bi lahko skupni primanjkljaj bolnišnic do konca leta dosegel med 80 in 100 milijoni evrov," je dejal Ostrc. Po oceni vodstev bolnišnic in Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije so ključni razlogi za izgube učinki uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2026 in učinki plačne reforme na stroške dela. Dodal je, da je posebej zaskrbljujoče stanje na onkološkem inštitutu, na podobna tveganja pa opozarjajo tudi vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, UKC Maribor in Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. "Zato bom vodstvom javnih zdravstvenih zavodov naročil pripravo sanacijskih načrtov, da poiščejo notranje rezerve za stabilizacijo njihovega poslovanja," je poudaril. Rok za pripravo sanacijskih načrtov bo do konca poletja, je dodal. Spomnil je, da je država lani za pokrivanje izgub bolnišnic namenila skoraj 64 milijonov evrov, kar pomeni, da številni pozitivni poslovni rezultati za lani niso temeljili na dolgoročno vzdržnem poslovnem modelu, ampak na dodatnih državnih sredstvih. "Zato bomo pregledali tudi merila in utemeljenost izplačil delovne uspešnosti oziroma nagrad vodstvom javnih zdravstvenih zavodov," je napovedal. Po njegovih besedah to jasno kaže, da sedanji sistem vodenja in financiranja potrebuje korenite spremembe. Ugotovili so tudi "izrazito rast sredstev za nevladne organizacije in društva". Sredstva so se namreč v nekaj letih povečala s približno štirih na več kot 12 milijonov evrov letno. Tudi na tem področju bodo zato preverili učinkovitost, namenskost in preglednost porabe javnih sredstev. Na vprašanje, kje bodo iskali dodaten denar in ali se obeta krčenje, je Ostrc pojasnil, da je naloga vsakega resorja, da najprej poišče notranje rezerve in šele potem krči. Nekdanji ministrici za zdravje Valentini Prevolnik Rupel se je zahvalil za opravljeno delo, "za katero smatram, da ga je opravljala v skladu s svojimi zmožnostmi". Po njegovih besedah o primanjkljaju ni govoril z Prevolnik Rupel. Z njo ni bil v stiku od primopredaje, ki je bila 5. junija. Prevzeli so tudi več odprtih postopkov pred evropsko komisijo in sodiščem EU, med drugim postopek glede ureditve javnega naročanja zdravil iz leta 2024. Rok za vložitev zakonodajnih sprememb je bil 30. junij, Evropski komisiji pa so "nemudoma odgovorili", da bodo pripravili potrebne spremembe. Po podrobnem pregledu projekta nove infekcijske klinike UKC Ljubljana pa so ugotovili, da bo zaradi zamud in neusklajenosti postopkov v začetnih fazah od predvidenih približno 55 milijonov evrov evropskih sredstev mogoče uspešno črpati le približno 35 milijonov evrov, je pojasnil Ostrc. Pri projektih digitalizacije pa bodo po njegovi oceni uspešno črpali večino sredstev. Ugotovili so tudi zaostanek pri sprejemanju podzakonskih predpisov zakona o zdravstveni dejavnosti. Od predvidenih 20 podzakonskih aktov jih je bilo sprejetih šest. Prav tako niso sprejeli več podzakonskih aktov zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu, zato se več kot leto dni niso izvajali izredni strokovni nadzori. Ostrc je dejal, da so prve ukrepe že sprejeli, med drugim so imenovali direktorico agencije za kakovost in začeli vzpostavljati sistem izrednih nadzorov. Pospešili so aktivnosti pri projektih iz načrta za okrevanje in odpornost, z vodstvi ZZZS, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in zdravstvenih zavodov pa so začeli usklajevanja o finančni stabilizaciji sistema. "Pripravljamo organizacijske, kadrovske in zakonodajne spremembe, ki jih bomo predstavili v prihodnjih mesecih," je napovedal. "Naše jasno izhodišče je, da moramo na vseh področjih zdravstvenega sistema najprej poiskati notranje rezerve, izboljšati organizacijo in povečati učinkovitost poslovanja. Cilj vsega je dostopno, bolje upravljano in finančno vzdržno javno zdravstvo," je še poudaril Ostrc.

  language

  slv

  published at

  2026-07-21T10:23:13

  source

  Reporter

  title

  Ostrc: Ministrstvo ima 200 milijonov evrov primanjkljaja

  url

  https://reporter.si/clanek/slovenija/ostrc-ministrstvo-ima-200-milijonov-evrov-primanjkljaja-1914191

omitted source count

1

total source count

11