MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• V koalicijskih strankah SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter v opozicijski Resnici so opoziciji in pobudnikom referenduma očitali zavajanje o noveli in prikrivanje korupcije.
• DZ je razpisal zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi za 11. oktober.
• Pobudnikom je uspelo zbrati 44.619 podpisov volivcev.
• Novela zakona omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem.
• Pobudniki menijo, da novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav.
• Odlok za razpis referenduma je izglasovalo 57 poslancev, proti ni bil nihče.
• Opozicija se po mnenju SDS boji rezultata, ker ščiti korupcijo, ki so jo izvajali v prejšnjem mandatu.
• Levica je izpostavila, da je cilj novele onemogočiti preiskovanje afere Black Cube.
• Poslanec NSi, SLS in Fokus Andrej Černigoj je izjavil, da zakon ne daje parlamentarnim preiskavam novih pooblastil, ampak samo onemogoča njihovo blokiranje.
• Poslanka Tina Brecelj (Levica) je dejala, da posamezniki, podjetja, sindikati in nevladne organizacije ne bodo več mogli na ustavnem sodišču pravočasno izpodbijati nezakonito ustanovljenih komisij.
• Pobudo za referendum so sprožili nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic.
• Preiskovanec bi lahko zaradi kršitev človekovih pravic vložil tožbo v upravnem sporu šele v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ.
• Poslanec SDS Zoran Mojškerc je dejal, da bodo volivci na referendumu odločali, ali podpirajo preiskavo korupcije ali ohranitev sedanje ureditve.
• Koalicija in Resnica so vložili tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov, med drugim o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka.
• V koalicijskih strankah SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter v opozicijski Resnici, kjer so sicer odlok podprli, opoziciji in pobudnikom referenduma očitali zavajanje o noveli in prikrivanje korupcije.

key differences

DZ je razpisal zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi za 11. oktober.

Dnevnik in Svet24 navajata le obravnavo, ne potrditve.

Koalicija in Resnica so vložili tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov, med drugim o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka.

Samo Slovenske novice potrjujejo trditev, ostali je ne omenjajo.

Levica je izpostavila, da je cilj novele onemogočiti preiskovanje afere Black Cube.

Večina virov trditve ne omenja, le Delo, Večer, Slovenske Novice in Žurnal24 jo navajajo.

Novela zakona omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem.

Večina potrjuje omejitev, Nova24TV in Domovina jo omilita.

Odlok za razpis referenduma je izglasovalo 57 poslancev, proti ni bil nihče.

Večina virov potrjuje, Nova24TV izpusti številko 57.

Opozicija se po mnenju SDS boji rezultata, ker ščiti korupcijo, ki so jo izvajali v prejšnjem mandatu.

Večina virov navaja, nekateri ne omenjajo; noben ne zanika.

Pobudniki menijo, da novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav.

Večina virov navaja trditev, Domovina jo omili.

Pobudnikom je uspelo zbrati 44.619 podpisov volivcev.

Večina virov potrjuje številko, Dnevnik in Svet24 sta manj natančna.

Pobudo za referendum so sprožili nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic.

Nekateri viri (RTV, Delo, Večer) potrjujejo, drugi ne omenjajo.

Poslanec NSi, SLS in Fokus Andrej Černigoj je izjavil, da zakon ne daje parlamentarnim preiskavam novih pooblastil, ampak samo onemogoča njihovo blokiranje.

Večina virov citira, nekateri ne omenjajo.

Poslanec SDS Zoran Mojškerc je dejal, da bodo volivci na referendumu odločali, ali podpirajo preiskavo korupcije ali ohranitev sedanje ureditve.

Nekateri viri citirajo izjavo, drugi je ne omenjajo.

Poslanka Tina Brecelj (Levica) je dejala, da posamezniki, podjetja, sindikati in nevladne organizacije ne bodo več mogli na ustavnem sodišču pravočasno izpodbijati nezakonito ustanovljenih komisij.

Nekateri viri citirajo izjavo, drugi je ne omenjajo.

Preiskovanec bi lahko zaradi kršitev človekovih pravic vložil tožbo v upravnem sporu šele v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ.

Štirje viri potrjujejo trditev, štirje je ne omenjajo.

V koalicijskih strankah SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter v opozicijski Resnici so opoziciji in pobudnikom referenduma očitali zavajanje o noveli in prikrivanje korupcije.

Večina virov potrjuje, STA in Žurnal24 molčita.

V koalicijskih strankah SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter v opozicijski Resnici, kjer so sicer odlok podprli, opoziciji in pobudnikom referenduma očitali zavajanje o noveli in prikrivanje korupcije.

Samo Žurnal24 poroča o očitkih; drugi viri jih ne omenjajo.

source analyses

Delo

DZ je razpisal zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi za 11. oktober.

Da: Članek potrjuje datum in vsebino referenduma.

Koalicija in Resnica so vložili tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov, med drugim o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka.

Ni omenjeno

Levica je izpostavila, da je cilj novele onemogočiti preiskovanje afere Black Cube.

Da: Navedeno v šestem odstavku.

Novela zakona omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem.

Da: Potrjeno v tretjem odstavku.

Odlok za razpis referenduma je izglasovalo 57 poslancev, proti ni bil nihče.

Da: Podatek je naveden v prvem odstavku.

Opozicija se po mnenju SDS boji rezultata, ker ščiti korupcijo, ki so jo izvajali v prejšnjem mandatu.

Da: Navedeno v zadnjem odstavku.

Pobudniki menijo, da novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav.

Da: Navedeno v četrtem odstavku.

Pobudnikom je uspelo zbrati 44.619 podpisov volivcev.

Da: Navedeno v drugem odstavku.

Pobudo za referendum so sprožili nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic.

Da: Navedeno v drugem odstavku.

Poslanec NSi, SLS in Fokus Andrej Černigoj je izjavil, da zakon ne daje parlamentarnim preiskavam novih pooblastil, ampak samo onemogoča njihovo blokiranje.

Ni omenjeno

Poslanec SDS Zoran Mojškerc je dejal, da bodo volivci na referendumu odločali, ali podpirajo preiskavo korupcije ali ohranitev sedanje ureditve.

Ni omenjeno

Poslanka Tina Brecelj (Levica) je dejala, da posamezniki, podjetja, sindikati in nevladne organizacije ne bodo več mogli na ustavnem sodišču pravočasno izpodbijati nezakonito ustanovljenih komisij.

Ni omenjeno

Preiskovanec bi lahko zaradi kršitev človekovih pravic vložil tožbo v upravnem sporu šele v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ.

Da: Navedeno v četrtem odstavku.

V koalicijskih strankah SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter v opozicijski Resnici so opoziciji in pobudnikom referenduma očitali zavajanje o noveli in prikrivanje korupcije.

Da: Navedeno v zadnjem odstavku.

Dnevnik

DZ je razpisal zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi za 11. oktober.

Delno: Članek navaja, da poslanci obravnavajo predlog odloka za 11. oktober.

Koalicija in Resnica so vložili tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov, med drugim o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka.

Ni omenjeno

Levica je izpostavila, da je cilj novele onemogočiti preiskovanje afere Black Cube.

Ni omenjeno

Novela zakona omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem.

Da: Članek navaja, da novela odpravlja možnost pritožbe na ustavno sodišče.

Odlok za razpis referenduma je izglasovalo 57 poslancev, proti ni bil nihče.

Ni omenjeno

Opozicija se po mnenju SDS boji rezultata, ker ščiti korupcijo, ki so jo izvajali v prejšnjem mandatu.

Ni omenjeno

Pobudniki menijo, da novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav.

Da: Opozicija in pobudniki opozarjajo na odpravo varovalk pred zlorabo.

Pobudnikom je uspelo zbrati 44.619 podpisov volivcev.

Delno: Članek navaja, da so zbrali več kot 40.000 podpisov.

Pobudo za referendum so sprožili nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic.

Ni omenjeno

Poslanec NSi, SLS in Fokus Andrej Černigoj je izjavil, da zakon ne daje parlamentarnim preiskavam novih pooblastil, ampak samo onemogoča njihovo blokiranje.

Da: To je neposreden citat poslanca Černigoja v članku.

Poslanec SDS Zoran Mojškerc je dejal, da bodo volivci na referendumu odločali, ali podpirajo preiskavo korupcije ali ohranitev sedanje ureditve.

Da: To je neposreden citat poslanca Mojškerca v članku.

Poslanka Tina Brecelj (Levica) je dejala, da posamezniki, podjetja, sindikati in nevladne organizacije ne bodo več mogli na ustavnem sodišču pravočasno izpodbijati nezakonito ustanovljenih komisij.

Da: To je neposreden citat poslanke Brecelj v članku.

Preiskovanec bi lahko zaradi kršitev človekovih pravic vložil tožbo v upravnem sporu šele v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ.

Ni omenjeno

V koalicijskih strankah SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter v opozicijski Resnici so opoziciji in pobudnikom referenduma očitali zavajanje o noveli in prikrivanje korupcije.

Delno: Članek omenja očitke o zavajanju, a ne vseh naštetih strank.

Domovina

DZ je razpisal zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi za 11. oktober.

Da: DZ je sprejel odlok o razpisu referenduma za 11. oktober.

Koalicija in Resnica so vložili tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov, med drugim o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka.

Ni omenjeno

Levica je izpostavila, da je cilj novele onemogočiti preiskovanje afere Black Cube.

Delno: Andreja Katič (SD) je povezala novelo z blokado preiskave Black Cube.

Novela zakona omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem.

Delno: Omenjeno je preprečevanje zavlačevanja in izpodbijanja na US.

Odlok za razpis referenduma je izglasovalo 57 poslancev, proti ni bil nihče.

Da: Članek navaja 57 glasov za in nobenega proti.

Opozicija se po mnenju SDS boji rezultata, ker ščiti korupcijo, ki so jo izvajali v prejšnjem mandatu.

Delno: SDS očita opoziciji ščitenje korupcije iz prejšnjega mandata.

Pobudniki menijo, da novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav.

Delno: Opozicija trdi, da novela briše pravna sredstva in ščiti oblast.

Pobudnikom je uspelo zbrati 44.619 podpisov volivcev.

Da: Članek potrjuje zbranih 44.619 overjenih podpisov.

Pobudo za referendum so sprožili nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic.

Ni omenjeno

Poslanec NSi, SLS in Fokus Andrej Černigoj je izjavil, da zakon ne daje parlamentarnim preiskavam novih pooblastil, ampak samo onemogoča njihovo blokiranje.

Delno: Černigoj pravi, da zakon ne zmanjšuje pravic, ampak omogoča preiskavo.

Poslanec SDS Zoran Mojškerc je dejal, da bodo volivci na referendumu odločali, ali podpirajo preiskavo korupcije ali ohranitev sedanje ureditve.

Da: Citirana izjava Zorana Mojškerca se ujema s trditvijo.

Poslanka Tina Brecelj (Levica) je dejala, da posamezniki, podjetja, sindikati in nevladne organizacije ne bodo več mogli na ustavnem sodišču pravočasno izpodbijati nezakonito ustanovljenih komisij.

Da: Citirana izjava Tine Brecelj se ujema s trditvijo.

Preiskovanec bi lahko zaradi kršitev človekovih pravic vložil tožbo v upravnem sporu šele v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ.

Ni omenjeno

V koalicijskih strankah SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter v opozicijski Resnici so opoziciji in pobudnikom referenduma očitali zavajanje o noveli in prikrivanje korupcije.

Delno: Članek navaja očitke o ščitenju korupcije s strani desnih strank.

Nova24TV

DZ je razpisal zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi za 11. oktober.

Da: Članek potrjuje razpis referenduma za 11. oktober.

Koalicija in Resnica so vložili tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov, med drugim o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka.

Ni omenjeno

Levica je izpostavila, da je cilj novele onemogočiti preiskovanje afere Black Cube.

Ni omenjeno

Novela zakona omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem.

Delno: Članek omenja odpravo proceduralnih zapletov in omejitev ustavnosodnega varstva.

Odlok za razpis referenduma je izglasovalo 57 poslancev, proti ni bil nihče.

Delno: Članek navaja, da so glasovali vsi prisotni, proti ni bil nihče, a ne navaja številke 57.

Opozicija se po mnenju SDS boji rezultata, ker ščiti korupcijo, ki so jo izvajali v prejšnjem mandatu.

Da: Članek navaja, da SDS meni, da se opozicija boji, ker ščiti korupcijo iz prejšnjega mandata.

Pobudniki menijo, da novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav.

Da: Članek navaja, da pobudniki menijo, da novela odpravlja varovalke pred zlorabo.

Pobudnikom je uspelo zbrati 44.619 podpisov volivcev.

Da: Članek navaja točno število 44.619 podpisov.

Pobudo za referendum so sprožili nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic.

Ni omenjeno

Poslanec NSi, SLS in Fokus Andrej Černigoj je izjavil, da zakon ne daje parlamentarnim preiskavam novih pooblastil, ampak samo onemogoča njihovo blokiranje.

Da: Članek citira Černigoja s to trditvijo.

Poslanec SDS Zoran Mojškerc je dejal, da bodo volivci na referendumu odločali, ali podpirajo preiskavo korupcije ali ohranitev sedanje ureditve.

Da: Članek citira Mojškerca s to trditvijo.

Poslanka Tina Brecelj (Levica) je dejala, da posamezniki, podjetja, sindikati in nevladne organizacije ne bodo več mogli na ustavnem sodišču pravočasno izpodbijati nezakonito ustanovljenih komisij.

Da: Članek citira Brecelj s to trditvijo.

Preiskovanec bi lahko zaradi kršitev človekovih pravic vložil tožbo v upravnem sporu šele v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ.

Ni omenjeno

V koalicijskih strankah SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter v opozicijski Resnici so opoziciji in pobudnikom referenduma očitali zavajanje o noveli in prikrivanje korupcije.

Delno: Članek navaja očitke o zavajanju in korupciji, vendar so stranke v članku drugače razvrščene.

RTV Slovenija

DZ je razpisal zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi za 11. oktober.

Da: Članek potrjuje razpis referenduma za 11. oktober.

Koalicija in Resnica so vložili tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov, med drugim o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka.

Ni omenjeno

Levica je izpostavila, da je cilj novele onemogočiti preiskovanje afere Black Cube.

Ni omenjeno

Novela zakona omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem.

Da: Članek eksplicitno navaja to omejitev.

Odlok za razpis referenduma je izglasovalo 57 poslancev, proti ni bil nihče.

Da: Članek navaja točno to število glasov za in nobenega proti.

Opozicija se po mnenju SDS boji rezultata, ker ščiti korupcijo, ki so jo izvajali v prejšnjem mandatu.

Da: Članek navaja, da je poslanec SDS Poglajen izrazil to mnenje.

Pobudniki menijo, da novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav.

Da: Članek navaja, da pobudniki menijo prav to.

Pobudnikom je uspelo zbrati 44.619 podpisov volivcev.

Da: Članek navaja točno to število zbranih podpisov.

Pobudo za referendum so sprožili nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic.

Da: Članek navaja imena pobudnikov kot nekdanje člane tega odbora.

Poslanec NSi, SLS in Fokus Andrej Černigoj je izjavil, da zakon ne daje parlamentarnim preiskavam novih pooblastil, ampak samo onemogoča njihovo blokiranje.

Da: Članek citira to izjavo poslanca Černigoja.

Poslanec SDS Zoran Mojškerc je dejal, da bodo volivci na referendumu odločali, ali podpirajo preiskavo korupcije ali ohranitev sedanje ureditve.

Da: Članek citira to izjavo poslanca Mojškerca.

Poslanka Tina Brecelj (Levica) je dejala, da posamezniki, podjetja, sindikati in nevladne organizacije ne bodo več mogli na ustavnem sodišču pravočasno izpodbijati nezakonito ustanovljenih komisij.

Da: Članek citira to izjavo poslanke Brecelj.

Preiskovanec bi lahko zaradi kršitev človekovih pravic vložil tožbo v upravnem sporu šele v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ.

Da: Članek navaja točno ta rok in postopek.

V koalicijskih strankah SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter v opozicijski Resnici so opoziciji in pobudnikom referenduma očitali zavajanje o noveli in prikrivanje korupcije.

Delno: Članek omenja očitke o zavajanju, a navedene stranke niso vse koalicijske.

STA

DZ je razpisal zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi za 11. oktober.

Da: Potrjeno v naslovu in prvem odstavku članka.

Koalicija in Resnica so vložili tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov, med drugim o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka.

Ni omenjeno

Levica je izpostavila, da je cilj novele onemogočiti preiskovanje afere Black Cube.

Ni omenjeno

Novela zakona omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem.

Ni omenjeno

Odlok za razpis referenduma je izglasovalo 57 poslancev, proti ni bil nihče.

Da: Navedeno v prvem odstavku članka.

Opozicija se po mnenju SDS boji rezultata, ker ščiti korupcijo, ki so jo izvajali v prejšnjem mandatu.

Ni omenjeno

Pobudniki menijo, da novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav.

Ni omenjeno

Pobudnikom je uspelo zbrati 44.619 podpisov volivcev.

Ni omenjeno

Pobudo za referendum so sprožili nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic.

Ni omenjeno

Poslanec NSi, SLS in Fokus Andrej Černigoj je izjavil, da zakon ne daje parlamentarnim preiskavam novih pooblastil, ampak samo onemogoča njihovo blokiranje.

Ni omenjeno

Poslanec SDS Zoran Mojškerc je dejal, da bodo volivci na referendumu odločali, ali podpirajo preiskavo korupcije ali ohranitev sedanje ureditve.

Ni omenjeno

Poslanka Tina Brecelj (Levica) je dejala, da posamezniki, podjetja, sindikati in nevladne organizacije ne bodo več mogli na ustavnem sodišču pravočasno izpodbijati nezakonito ustanovljenih komisij.

Ni omenjeno

Preiskovanec bi lahko zaradi kršitev človekovih pravic vložil tožbo v upravnem sporu šele v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ.

Ni omenjeno

V koalicijskih strankah SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter v opozicijski Resnici so opoziciji in pobudnikom referenduma očitali zavajanje o noveli in prikrivanje korupcije.

Ni omenjeno

Slovenske Novice

DZ je razpisal zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi za 11. oktober.

Da: Članek potrjuje razpis referenduma za 11. oktober.

Koalicija in Resnica so vložili tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov, med drugim o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka.

Da: Članek potrjuje vložitev treh predlogov, vključno z RTV prispevkom.

Levica je izpostavila, da je cilj novele onemogočiti preiskovanje afere Black Cube.

Da: Članek navaja, da je Levica izpostavila ta cilj.

Novela zakona omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem.

Da: Članek navaja, da novela omejuje to možnost.

Odlok za razpis referenduma je izglasovalo 57 poslancev, proti ni bil nihče.

Da: Članek navaja točno število glasov za in da ni bilo proti.

Opozicija se po mnenju SDS boji rezultata, ker ščiti korupcijo, ki so jo izvajali v prejšnjem mandatu.

Da: Članek navaja to mnenje stranke SDS.

Pobudniki menijo, da novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav.

Da: Članek dobesedno navaja to stališče pobudnikov.

Pobudnikom je uspelo zbrati 44.619 podpisov volivcev.

Da: Članek potrjuje točno število zbranih podpisov.

Pobudo za referendum so sprožili nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic.

Da: Članek navaja, da so zahtevo vložili nekdanji člani tega odbora.

Poslanec NSi, SLS in Fokus Andrej Černigoj je izjavil, da zakon ne daje parlamentarnim preiskavam novih pooblastil, ampak samo onemogoča njihovo blokiranje.

Ni omenjeno

Poslanec SDS Zoran Mojškerc je dejal, da bodo volivci na referendumu odločali, ali podpirajo preiskavo korupcije ali ohranitev sedanje ureditve.

Ni omenjeno

Poslanka Tina Brecelj (Levica) je dejala, da posamezniki, podjetja, sindikati in nevladne organizacije ne bodo več mogli na ustavnem sodišču pravočasno izpodbijati nezakonito ustanovljenih komisij.

Delno: Članek omenja omejitev izpodbijanja, a ne navaja te izjave Tine Brecelj.

Preiskovanec bi lahko zaradi kršitev človekovih pravic vložil tožbo v upravnem sporu šele v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ.

Da: Članek navaja točno to določilo glede upravnega spora.

V koalicijskih strankah SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter v opozicijski Resnici so opoziciji in pobudnikom referenduma očitali zavajanje o noveli in prikrivanje korupcije.

Da: Članek potrjuje te očitke navedenih strank.

Svet24

DZ je razpisal zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi za 11. oktober.

Delno: Članek navaja, da poslanci obravnavajo predlog odloka za 11. oktober.

Koalicija in Resnica so vložili tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov, med drugim o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka.

Ni omenjeno

Levica je izpostavila, da je cilj novele onemogočiti preiskovanje afere Black Cube.

Ni omenjeno

Novela zakona omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem.

Da: Članek navaja, da novela odpravlja možnost pritožbe na ustavno sodišče.

Odlok za razpis referenduma je izglasovalo 57 poslancev, proti ni bil nihče.

Ni omenjeno

Opozicija se po mnenju SDS boji rezultata, ker ščiti korupcijo, ki so jo izvajali v prejšnjem mandatu.

Ni omenjeno

Pobudniki menijo, da novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav.

Da: Članek potrjuje, da novela po mnenju kritikov odpravlja ključne varovalke.

Pobudnikom je uspelo zbrati 44.619 podpisov volivcev.

Delno: Članek navaja, da so zbrali več kot 40.000 podpisov.

Pobudo za referendum so sprožili nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic.

Ni omenjeno

Poslanec NSi, SLS in Fokus Andrej Černigoj je izjavil, da zakon ne daje parlamentarnim preiskavam novih pooblastil, ampak samo onemogoča njihovo blokiranje.

Da: To je neposreden citat poslanca Černigoja v članku.

Poslanec SDS Zoran Mojškerc je dejal, da bodo volivci na referendumu odločali, ali podpirajo preiskavo korupcije ali ohranitev sedanje ureditve.

Da: To je neposreden citat poslanca Mojškerca v članku.

Poslanka Tina Brecelj (Levica) je dejala, da posamezniki, podjetja, sindikati in nevladne organizacije ne bodo več mogli na ustavnem sodišču pravočasno izpodbijati nezakonito ustanovljenih komisij.

Da: To je neposreden citat poslanke Brecelj v članku.

Preiskovanec bi lahko zaradi kršitev človekovih pravic vložil tožbo v upravnem sporu šele v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ.

Ni omenjeno

V koalicijskih strankah SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter v opozicijski Resnici so opoziciji in pobudnikom referenduma očitali zavajanje o noveli in prikrivanje korupcije.

Delno: Članek omenja očitke o zavajanju, a ne vseh navedenih strank v tem kontekstu.

Večer

DZ je razpisal zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi za 11. oktober.

Da: Članek potrjuje datum in vsebino referenduma.

Koalicija in Resnica so vložili tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov, med drugim o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka.

Ni omenjeno

Levica je izpostavila, da je cilj novele onemogočiti preiskovanje afere Black Cube.

Da: Članek navaja, da je Levica to izpostavila.

Novela zakona omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem.

Da: Članek potrjuje, da novela omejuje to možnost.

Odlok za razpis referenduma je izglasovalo 57 poslancev, proti ni bil nihče.

Ni omenjeno

Opozicija se po mnenju SDS boji rezultata, ker ščiti korupcijo, ki so jo izvajali v prejšnjem mandatu.

Da: Članek navaja to stališče stranke SDS.

Pobudniki menijo, da novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav.

Da: Članek dobesedno navaja to stališče pobudnikov.

Pobudnikom je uspelo zbrati 44.619 podpisov volivcev.

Da: Članek navaja točno število zbranih podpisov.

Pobudo za referendum so sprožili nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic.

Da: Članek navaja, da so zahtevo vložili nekdanji člani tega odbora.

Poslanec NSi, SLS in Fokus Andrej Černigoj je izjavil, da zakon ne daje parlamentarnim preiskavam novih pooblastil, ampak samo onemogoča njihovo blokiranje.

Ni omenjeno

Poslanec SDS Zoran Mojškerc je dejal, da bodo volivci na referendumu odločali, ali podpirajo preiskavo korupcije ali ohranitev sedanje ureditve.

Ni omenjeno

Poslanka Tina Brecelj (Levica) je dejala, da posamezniki, podjetja, sindikati in nevladne organizacije ne bodo več mogli na ustavnem sodišču pravočasno izpodbijati nezakonito ustanovljenih komisij.

Ni omenjeno

Preiskovanec bi lahko zaradi kršitev človekovih pravic vložil tožbo v upravnem sporu šele v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ.

Da: Članek navaja točno to določbo glede upravnega spora.

V koalicijskih strankah SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter v opozicijski Resnici so opoziciji in pobudnikom referenduma očitali zavajanje o noveli in prikrivanje korupcije.

Da: Članek navaja te stranke in njihove očitke.

Žurnal24

DZ je razpisal zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi za 11. oktober.

Da: Članek potrjuje datum in vsebino referenduma.

Koalicija in Resnica so vložili tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov, med drugim o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka.

Ni omenjeno

Levica je izpostavila, da je cilj novele onemogočiti preiskovanje afere Black Cube.

Da: Članek navaja to stališče stranke Levica.

Novela zakona omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem.

Da: Članek potrjuje to vsebino novele.

Odlok za razpis referenduma je izglasovalo 57 poslancev, proti ni bil nihče.

Da: Podatek je naveden v drugem odstavku članka.

Opozicija se po mnenju SDS boji rezultata, ker ščiti korupcijo, ki so jo izvajali v prejšnjem mandatu.

Da: Članek navaja to mnenje stranke SDS.

Pobudniki menijo, da novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav.

Da: To stališče pobudnikov je neposredno zapisano.

Pobudnikom je uspelo zbrati 44.619 podpisov volivcev.

Da: Številka je eksplicitno navedena v članku.

Pobudo za referendum so sprožili nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic.

Da: Članek navaja, da so zahtevo vložili ti posamezniki.

Poslanec NSi, SLS in Fokus Andrej Černigoj je izjavil, da zakon ne daje parlamentarnim preiskavam novih pooblastil, ampak samo onemogoča njihovo blokiranje.

Ni omenjeno

Poslanec SDS Zoran Mojškerc je dejal, da bodo volivci na referendumu odločali, ali podpirajo preiskavo korupcije ali ohranitev sedanje ureditve.

Ni omenjeno

Poslanka Tina Brecelj (Levica) je dejala, da posamezniki, podjetja, sindikati in nevladne organizacije ne bodo več mogli na ustavnem sodišču pravočasno izpodbijati nezakonito ustanovljenih komisij.

Ni omenjeno

Preiskovanec bi lahko zaradi kršitev človekovih pravic vložil tožbo v upravnem sporu šele v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ.

Da: Članek navaja točno to določbo.

V koalicijskih strankah SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter v opozicijski Resnici, kjer so sicer odlok podprli, opoziciji in pobudnikom referenduma očitali zavajanje o noveli in prikrivanje korupcije.

Da: Članek navaja te stranke in njihove očitke.

Analiza sentimenta

entities

• Državni zbor (DZ)
• SDS
• NSi
• SLS
• Fokus
• Demokrati
• Resni.ca
• Svoboda
• Levica
• SD
• Ustavno sodišče
• Zoran Mojškerc
• Andrej Černigoj
• Mojca Žnidarič
• Tina Brecelj
• Lucija Tacer Perlin
• afera Black Cube
• Franco Juri

key differences

Andrej Černigoj

Vsi viri ga navajajo nevtralno, brez čustvene obarvanosti.

Demokrati

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Državni zbor (DZ)

Vsi viri so nevtralni, brez razlik.

Fokus

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Franco Juri

Samo RTV omenja, nevtralno.

Levica

Vsi viri poročajo nevtralno, brez izrazitih razlik.

Lucija Tacer Perlin

Vsi viri jo navajajo nevtralno, brez vrednotenja.

Mojca Žnidarič

Vsi viri jo navajajo nevtralno, brez vrednotenja.

NSi

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Resni.ca

Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu.

SD

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu.

SDS

Vsi viri poročajo nevtralno, brez izrazitih razlik.

SLS

Vsi viri poročajo nevtralno, brez izrazitih razlik.

Svoboda

Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu.

Tina Brecelj

Vsi viri navajajo nevtralno, brez vrednotenja.

Ustavno sodišče

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.

Zoran Mojškerc

Viri ga navajajo nevtralno, brez meta-vrednotenja.

afera Black Cube

Večina virov nevtralna; Domovina izpostavlja politično preprečitev preiskave.

source analyses

Delo

Andrej Černigoj

Ni omenjeno

Demokrati

Nevtralno: Demokrati so omenjeni kot del koalicije, brez vrednotenja.

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: DZ je omenjen kot institucija, ki je razpisala referendum, brez vrednotenja.

Fokus

Nevtralno: Fokus je omenjen kot del koalicije, brez vrednotenja.

Franco Juri

Ni omenjeno

Levica

Nevtralno: Levica je omenjena kot kritična do novele, brez meta-vrednotenja.

Lucija Tacer Perlin

Ni omenjeno

Mojca Žnidarič

Ni omenjeno

NSi

Nevtralno: NSi je omenjena kot del koalicije, brez vrednotenja.

Resni.ca

Nevtralno: Resni.ca je omenjena kot opozicijska stranka, ki podpira odlok, brez vrednotenja.

SD

Nevtralno: SD je omenjen kot kritičen do novele, brez meta-vrednotenja.

SDS

Nevtralno: SDS je omenjena kot del koalicije, ki podpira odlok, brez meta-vrednotenja.

SLS

Nevtralno: SLS je omenjena kot del koalicije, brez vrednotenja.

Svoboda

Nevtralno: Svoboda je omenjena kot kritična do novele, brez meta-vrednotenja.

Tina Brecelj

Ni omenjeno

Ustavno sodišče

Nevtralno: Ustavno sodišče je omenjeno kot institucija, pri kateri se izpodbija akt, brez vrednotenja.

Zoran Mojškerc

Ni omenjeno

afera Black Cube

Nevtralno: Afera Black Cube je omenjena kot cilj preiskave, brez vrednotenja.

Dnevnik

Andrej Černigoj

Nevtralno: le citiran

Demokrati

Nevtralno: poslanka Žnidarič le citirana

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: omenjen kot prizorišče seje in predmet referenduma

Fokus

Nevtralno: poslanec Černigoj le citiran

Franco Juri

Ni omenjeno

Levica

Nevtralno: poslanka Brecelj le citirana

Lucija Tacer Perlin

Nevtralno: le citirana

Mojca Žnidarič

Nevtralno: le citirana

NSi

Nevtralno: poslanec Černigoj le citiran

Resni.ca

Nevtralno: poslanec Todorović le citiran

SD

Nevtralno: poslanka Katič le citirana

SDS

Nevtralno: poslanec Mojškerc predstavi stališče brez meta-vrednotenja

SLS

Nevtralno: poslanec Černigoj le citiran

Svoboda

Nevtralno: poslanka Tacer Perlin le citirana

Tina Brecelj

Nevtralno: le citirana

Ustavno sodišče

Nevtralno: omenjeno kot možnost pritožbe v noveli

Zoran Mojškerc

Nevtralno: le predstavi stališče SDS brez meta-vrednotenja

afera Black Cube

Ni omenjeno

Domovina

Andrej Černigoj

Nevtralno: citiran brez meta-vrednotenja

Demokrati

Nevtralno: Mojca Žnidarič citirana brez vrednotenja

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: omenjen kot institucija, ki sprejema odlok o referendumu

Fokus

Nevtralno: omenjena skupaj z NSi in SLS, brez meta-vrednotenja

Franco Juri

Ni omenjeno

Levica

Nevtralno: Tina Brecelj citirana brez meta-vrednotenja

Lucija Tacer Perlin

Nevtralno: citirana brez meta-vrednotenja

Mojca Žnidarič

Nevtralno: citirana brez meta-vrednotenja

NSi

Nevtralno: poslanec Reberšek in Černigoj citirana brez vrednotenja

Resni.ca

Nevtralno: Todorović citiran brez meta-vrednotenja

SD

Nevtralno: Andreja Katič citirana brez vrednotenja

SDS

Nevtralno: citirani poslanci izražajo stališča brez meta-vrednotenja

SLS

Nevtralno: omenjena skupaj z NSi in Fokus, brez meta-vrednotenja

Svoboda

Nevtralno: poslanka Tacer Perlin citirana brez vrednotenja

Tina Brecelj

Nevtralno: citirana brez meta-vrednotenja

Ustavno sodišče

Nevtralno: omenjeno v citatu Žnidarič kot vir stališča

Zoran Mojškerc

Nevtralno: citiran brez meta-vrednotenja

afera Black Cube

Nevtralno: omenjena v kontekstu preprečitve preiskovalne komisije

Nova24TV

Andrej Černigoj

Nevtralno: govorec, ki kritizira pobudnike referenduma, a ni meta-vrednoten

Demokrati

Nevtralno: poslanka Žnidarič citirana brez meta-vrednotenja

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: omenjen kot institucija, ki sprejema zakon in razpisuje referendum

Fokus

Nevtralno: omenjen v koaliciji, brez samostojnega vrednotenja

Franco Juri

Ni omenjeno

Levica

Nevtralno: poslanka Brecelj citirana brez vrednotenja

Lucija Tacer Perlin

Nevtralno: citirana brez vrednotenja

Mojca Žnidarič

Nevtralno: citirana brez vrednotenja

NSi

Nevtralno: omenjena v koaliciji, poslanec Černigoj citiran brez vrednotenja

Resni.ca

Nevtralno: poslanec Todorović citiran brez vrednotenja

SD

Nevtralno: poslanka Katič citirana brez vrednotenja

SDS

Nevtralno: poslanci SDS so govorci, ki kritizirajo levico, a niso meta-vrednoteni

SLS

Nevtralno: omenjena v koaliciji, brez samostojnega vrednotenja

Svoboda

Nevtralno: poslanka Tacer Perlin citirana brez vrednotenja

Tina Brecelj

Nevtralno: citirana brez vrednotenja

Ustavno sodišče

Nevtralno: omenjeno kot institucija, ki poudarja učinkovitost preiskave

Zoran Mojškerc

Nevtralno: govorec, ki kritizira levico, a ni meta-vrednoten

afera Black Cube

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Andrej Černigoj

Nevtralno: Citiran kot govorec brez meta-vrednotenja.

Demokrati

Nevtralno: Poslanka je citirana brez meta-vrednotenja stranke.

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: DZ je omenjen kot organ, ki je razpisal referendum, brez vrednotenja.

Fokus

Nevtralno: Omenjena v koaliciji z NSi in SLS, brez vrednotenja.

Franco Juri

Nevtralno: Omenjen kot pobudnik referenduma, brez vrednotenja.

Levica

Nevtralno: Poslanka je citirana brez meta-vrednotenja stranke.

Lucija Tacer Perlin

Nevtralno: Citirana kot govorka brez meta-vrednotenja.

Mojca Žnidarič

Nevtralno: Citirana kot govorka brez meta-vrednotenja.

NSi

Nevtralno: Poslanec NSi je citiran brez meta-vrednotenja stranke.

Resni.ca

Nevtralno: Poslanec je citiran brez meta-vrednotenja stranke.

SD

Nevtralno: Poslanka je citirana brez meta-vrednotenja stranke.

SDS

Nevtralno: Poslanec SDS je citiran brez meta-vrednotenja stranke.

SLS

Nevtralno: Omenjena v koaliciji z NSi in Fokus, brez vrednotenja.

Svoboda

Nevtralno: Poslanka je citirana brez meta-vrednotenja stranke.

Tina Brecelj

Nevtralno: Citirana kot govorka brez meta-vrednotenja.

Ustavno sodišče

Nevtralno: Omenjeno kot institucija v kontekstu novele, brez vrednotenja.

Zoran Mojškerc

Nevtralno: Citiran kot govorec brez meta-vrednotenja.

afera Black Cube

Ni omenjeno

STA

Andrej Černigoj

Ni omenjeno

Demokrati

Ni omenjeno

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: DZ je omenjen kot organ, ki je razpisal referendum, brez vrednotenja.

Fokus

Ni omenjeno

Franco Juri

Ni omenjeno

Levica

Ni omenjeno

Lucija Tacer Perlin

Ni omenjeno

Mojca Žnidarič

Ni omenjeno

NSi

Ni omenjeno

Resni.ca

Ni omenjeno

SD

Ni omenjeno

SDS

Ni omenjeno

SLS

Ni omenjeno

Svoboda

Ni omenjeno

Tina Brecelj

Ni omenjeno

Ustavno sodišče

Ni omenjeno

Zoran Mojškerc

Ni omenjeno

afera Black Cube

Ni omenjeno

Slovenske Novice

Andrej Černigoj

Ni omenjeno

Demokrati

Nevtralno: Demokrati so omenjeni kot del koalicije, brez vrednotenja.

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: DZ je omenjen kot institucija, ki je razpisala referendum, brez vrednotenja.

Fokus

Nevtralno: Fokus je omenjen kot del koalicije, brez vrednotenja.

Franco Juri

Ni omenjeno

Levica

Nevtralno: Levica je omenjena kot opozicijska stranka, ki kritizira novelo, brez meta-vrednotenja.

Lucija Tacer Perlin

Ni omenjeno

Mojca Žnidarič

Ni omenjeno

NSi

Nevtralno: NSi je omenjena kot del koalicije, brez vrednotenja.

Resni.ca

Nevtralno: Resni.ca je omenjena kot del koalicije, brez vrednotenja.

SD

Nevtralno: SD je omenjen kot opozicijska stranka, ki kritizira novelo, brez meta-vrednotenja.

SDS

Nevtralno: SDS je omenjena kot del koalicije, ki podpira odlok in predlaga referendume, brez meta-vrednotenja.

SLS

Nevtralno: SLS je omenjena kot del koalicije, brez vrednotenja.

Svoboda

Nevtralno: Svoboda je omenjena kot opozicijska stranka, ki kritizira novelo, brez meta-vrednotenja.

Tina Brecelj

Ni omenjeno

Ustavno sodišče

Nevtralno: Ustavno sodišče je omenjeno kot institucija, pri kateri se izpodbija akt, brez vrednotenja.

Zoran Mojškerc

Ni omenjeno

afera Black Cube

Nevtralno: Afera Black Cube je omenjena v kontekstu cilja novele, brez vrednotenja.

Svet24

Andrej Černigoj

Nevtralno: govorec, ki izraža stališče brez meta-vrednotenja

Demokrati

Nevtralno: stališče predstavljeno prek govorca brez meta-vrednotenja

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: omenjen kot prizorišče seje in subjekt preiskav brez vrednotenja

Fokus

Nevtralno: omenjen prek govorca brez meta-vrednotenja

Franco Juri

Ni omenjeno

Levica

Nevtralno: stališče predstavljeno prek govorca brez meta-vrednotenja

Lucija Tacer Perlin

Nevtralno: govorka, ki kritizira novelo, a brez meta-vrednotenja nje

Mojca Žnidarič

Nevtralno: govorka, ki izraža stališče brez meta-vrednotenja

NSi

Nevtralno: omenjen prek govorca brez meta-vrednotenja

Resni.ca

Nevtralno: stališče predstavljeno prek govorca brez meta-vrednotenja

SD

Nevtralno: stališče predstavljeno prek govorca brez meta-vrednotenja

SDS

Nevtralno: stališče predstavljeno prek govorca brez meta-vrednotenja

SLS

Nevtralno: omenjen prek govorca brez meta-vrednotenja

Svoboda

Nevtralno: stališče predstavljeno prek govorca brez meta-vrednotenja

Tina Brecelj

Nevtralno: govorka, ki kritizira novelo, a brez meta-vrednotenja nje

Ustavno sodišče

Nevtralno: omenjeno kot možnost pritožbe brez vrednotenja

Zoran Mojškerc

Nevtralno: govorec, ki izraža stališče SDS brez meta-vrednotenja

afera Black Cube

Ni omenjeno

Večer

Andrej Černigoj

Ni omenjeno

Demokrati

Nevtralno: Demokrati so omenjeni kot koalicijska stranka, ki podpira odlok, brez vrednotenja.

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: DZ je omenjen kot organ, ki je sprejel odlok in novelo, brez vrednotenja.

Fokus

Nevtralno: Fokus je omenjen kot koalicijska stranka, ki podpira odlok, brez vrednotenja.

Franco Juri

Ni omenjeno

Levica

Nevtralno: Levica je omenjena kot opozicijska stranka, kritična do novele, brez meta-vrednotenja.

Lucija Tacer Perlin

Ni omenjeno

Mojca Žnidarič

Ni omenjeno

NSi

Nevtralno: NSi je omenjena kot koalicijska stranka, ki podpira odlok, brez vrednotenja.

Resni.ca

Nevtralno: Resni.ca je omenjena kot opozicijska stranka, ki podpira odlok, brez vrednotenja.

SD

Nevtralno: SD je omenjena kot opozicijska stranka, kritična do novele, brez meta-vrednotenja.

SDS

Nevtralno: SDS je omenjena kot koalicijska stranka, ki podpira odlok in kritizira opozicijo, brez meta-vrednotenja.

SLS

Nevtralno: SLS je omenjena kot koalicijska stranka, ki podpira odlok, brez vrednotenja.

Svoboda

Nevtralno: Svoboda je omenjena kot opozicijska stranka, kritična do novele, brez meta-vrednotenja.

Tina Brecelj

Ni omenjeno

Ustavno sodišče

Nevtralno: Ustavno sodišče je omenjeno kot organ, pri katerem se izpodbija akt, brez vrednotenja.

Zoran Mojškerc

Ni omenjeno

afera Black Cube

Nevtralno: Afera Black Cube je omenjena kot cilj preiskave, brez vrednotenja.

Žurnal24

Andrej Černigoj

Ni omenjeno

Demokrati

Nevtralno: Demokrati so omenjeni kot koalicijska stranka, brez vrednotenja.

Državni zbor (DZ)

Nevtralno: DZ je omenjen kot institucija, ki je razpisala referendum, brez vrednotenja.

Fokus

Nevtralno: Fokus je omenjen kot koalicijska stranka, brez vrednotenja.

Franco Juri

Ni omenjeno

Levica

Nevtralno: Levica je omenjena kot opozicijska stranka, ki kritizira novelo, brez meta-vrednotenja.

Lucija Tacer Perlin

Ni omenjeno

Mojca Žnidarič

Ni omenjeno

NSi

Nevtralno: NSi je omenjena kot koalicijska stranka, brez vrednotenja.

Resni.ca

Nevtralno: Resni.ca je omenjena kot opozicijska stranka, ki podpira odlok, brez vrednotenja.

SD

Nevtralno: SD je omenjen kot opozicijska stranka, ki kritizira novelo, brez meta-vrednotenja.

SDS

Nevtralno: SDS je omenjena kot koalicijska stranka, ki podpira odlok, brez meta-vrednotenja.

SLS

Nevtralno: SLS je omenjena kot koalicijska stranka, brez vrednotenja.

Svoboda

Nevtralno: Svoboda je omenjena kot opozicijska stranka, ki kritizira novelo, brez meta-vrednotenja.

Tina Brecelj

Ni omenjeno

Ustavno sodišče

Nevtralno: Ustavno sodišče je omenjeno kot institucija, pri kateri se izpodbija akt, brez vrednotenja.

Zoran Mojškerc

Ni omenjeno

afera Black Cube

Nevtralno: Afera Black Cube je omenjena kot cilj preiskave, brez vrednotenja.

Scenariji

scenarios

• description

  Volivci 11. oktobra podprejo novelo, kar koalicija SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter Resnica predstavijo kot mandat za hitrejše preiskovanje politične odgovornosti in afere Black Cube. DZ nato začne izvajati preiskave z manj procesnega zavlačevanja, ob uporabi zakonsko določenih rokov sodnega varstva.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Referendum potrdi učinkovitejše parlamentarne preiskave

  valence

  positive

• description

  SDS referendum oblikuje kot glasovanje o boju proti korupciji, medtem ko Svoboda, Levica, SD ter pobudniki Franco Juri, Pavel Gantar in drugi opozarjajo na slabitev ustavnih varovalk. Ne glede na izid kampanja dodatno utrdi delitev med zagovorniki učinkovitega parlamentarnega nadzora in varstva preiskovancev.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Referendumska kampanja poglobi politično polarizacijo

  valence

  neutral

• description

  Če novela začne veljati, lahko parlamentarna večina SDS in partnerskih strank odredi preiskave, ki jih opozicija prepozna kot usmerjene proti Svobodi, SD, Levici ali nekdanji vladi in družbi Gen-I. Omejene možnosti neposrednega izpodbijanja pred Ustavnim sodiščem povečajo občutek politične zlorabe pri posameznikih, podjetjih in nevladnih organizacijah.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  long

  title

  Po potrditvi novele pride do spornih preiskav

  valence

  negative

• description

  Če volivci novelo zavrnejo, bi lahko SDS, NSi, Demokrati in opozicijske Svoboda, Levica ter SD poiskali kompromis med učinkovitim delom komisij in predhodnim sodnim nadzorom. Franco Juri in drugi pobudniki bi dobili politično potrditev, da je pravno varstvo preiskovancev treba ohraniti, koalicija pa bi lahko predlagala natančnejše roke in postopke.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Zavrnitev novele sproži širši dogovor o varovalkah

  valence

  positive

• description

  Po referendumu lahko preiskovanci ali opozicijske stranke zahtevajo ustavno presojo razmerja med učinkovitostjo parlamentarnih preiskav in pravico do sodnega varstva. Ustavno sodišče bi lahko dovolilo uporabo novele, vendar zahtevalo dodatne razlage ali dopolnitve DZ, s čimer bi nastala pravna negotovost brez takojšnje spremembe političnih razmerij.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Ustavno sodišče ponovno presoja referendumsko ureditev

  valence

  neutral

• description

  Ker referendum poteka pred lokalnimi volitvami, lahko kampanjo zasenčijo lokalne teme, volilna udeležba pa ostane nizka. SDS in koalicija bi izid razlagali kot podporo boju proti korupciji, Levica, Svoboda, SD in civilnodružbeni pobudniki pa kot posledico nezanimanja, kar bi povečalo spore o legitimnosti novele.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Nizka udeležba oslabi legitimnost odločitve

  valence

  negative

• description

  Močna javna razprava, ki jo sprožijo Franco Juri, Spomenka Hribar, Gregor Tomc in nevladne organizacije, bi lahko spodbudila celovito reformo poslovnika DZ in zakona o parlamentarnih preiskavah. SDS, Demokrati Anžeta Logarja ter opozicijske Svoboda, Levica in SD bi oblikovali skupna pravila za zaščito prič, preiskovancev in parlamentarne manjšine.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Referendum postane začetek reforme parlamentarnega nadzora

  valence

  positive

• description

  Predlogi SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokratov ter Resnice o RTV-prispevku, socialni pomoči in lokalni volilni pravici bi lahko dobili dovolj politične podpore za nadaljnjo obravnavo. Referendumska agenda bi se zato razširila, razprava o ZPPre-B pa bi izgubila osrednje mesto in postala del širšega merjenja moči pred volitvami.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  mid

  title

  Tri dodatna referendumska vprašanja preusmerijo razpravo

  valence

  neutral

• description

  Če bi nova ureditev omogočila več hkratnih preiskav proti političnim tekmecem, bi opozicija Svoboda, Levica in SD lahko zavrnila sodelovanje, preiskovanci pa bi vlagali upravne in ustavne postopke. Spor med DZ, Ustavnim sodiščem in preiskovalnimi komisijami bi zaustavil delo komisij ter dodatno zmanjšal zaupanje v parlamentarni nadzor.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Parlamentarne preiskave sprožijo institucionalno krizo

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  10

  body

  Ljubljana, 23. julija (STA) Poslanci so na izredni seji DZ razpisali zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi za 11. oktober. Volilna opravila bodo začela teči 1. septembra. Odlok za razpis referenduma je izglasovalo 57 poslancev, proti ni bil nihče. V opozicijskih ...

  language

  slv

  published at

  2026-07-23T14:20:45

  source

  STA

  title

  DZ razpisal referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi za 11. oktober

  url

  https://www.sta.si/3581144/

• article order

  4

  body

  Poslanci so na današnji izredni seji DZ razpisali zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi za 11. oktober. Volilna opravila bodo začela teči 1. septembra. Odlok za razpis referenduma je izglasovalo 57 poslancev, proti ni bil nihče. Referendumsko vprašanjes se bo glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?" Pobudo za referendum so sprožili nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. Ob pomoči dela civilne družbe, predstavnikov nekaterih nevladnih organizacij in opozicijskih strank jim je uspelo zbrati 44.619 podpisov volivcev, ki so jih v DZ vložili v ponedeljek. Ob vložitvi podpisov je eden od pobudnikov referenduma Franco Juri v torek pojasnil, da želijo preprečiti izbris varovalk, ki morebitnim preiskovancem omogočajo, da predhodno zahtevajo ustavno oceno o smiselnosti in upravičenosti preiskave. Novela zakona, ki jo je DZ sprejel maja, med drugim namreč omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. Posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. Pobudniki menijo, da novela odpravlja eno izmed ključnih varovalk, ki preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav. Preiskovanec bi lahko zaradi kršitev človekovih pravic vložil tožbo v upravnem sporu šele v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ-ja. V koaliciji in Resni.ci bodo pobudo podprli, čeprav se z vsebino novele strinjajo Poslanec SDS-a Zoran Mojškerc je v predstavitvi stališča poslanske skupine na izredni seji poudaril pomen parlamentarne preiskave. Kot je poudaril, mora v parlamentarni demokraciji obstajati možnost, da predstavniško telo razišče vprašanja javnega pomena, zlasti kadar obstaja sum politične, sistemske ali institucionalne odgovornosti nosilcev javnih funkcij. "To je pomembno za zaupanje javnosti v delovanje države in za učinkovito izvrševanje ustavne vloge parlamenta, toda hkrati je prav tako pomembno, da se parlamentarna preiskava izvaja v okvirih ustave, ob spoštovanju človekovih pravic, načela delitve oblasti in pravne države," je navedel. V SDS-u voljo volivcev spoštujejo, hkrati pa se veselijo prihajajoče referendumske kampanje, v kateri bodo volivci odločali, "ali podpirajo preiskavo korupcije ali da se ohrani sedanja ureditev, ko se bo lahko s proceduralnimi zapleti prek ustavnega sodišča povozila pravica ene tretjine poslancev DZ-ja do ustanovitve parlamentarne preiskave," je dodal. Poslanec poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Andrej Černigoj je poudaril, da spoštujejo voljo volivcev in bodo odlok podprli. To pa ne pomeni, da se strinjajo z argumenti pobudnikov referenduma. "Ta zakon ne daje parlamentarnim preiskavam novih pooblastil, ampak samo onemogoča njihovo blokiranje. Ta zakon ne zmanjšuje človekovih pravic, ampak omogoča preiskavo tistih, ki jih morda kršijo," je dejal Černigoj. Poudaril je še, da predlagana novela prinaša tudi pomembne pravne izboljšave, preiskovancem zagotavlja sodno varstvo, določa jasne roke za sodno zaščito, odpravlja nepotrebne postopke in določa, da DZ ne more ponovno odrediti parlamentarne preiskave o isti stvari, če je o njej že sprejel končno poročilo. Predlog odloka bodo podprli tudi v stranki Demokrati Anžeta Logarja. Njihova podpora referendumu pa ne pomeni spremembe vsebinskega stališča do novele, je v predstavitvi stališča poslanske skupine poudarila poslanka Mojca Žnidarič. Kot je dejala, so novelo podprli, ker mora biti parlamentarna preiskava učinkovito ustavno orodje nadzora DZ-ja, omogočati mora ugotavljanje dejstev v zadevah javnega pomena, razjasnjevanje politične odgovornosti in uresničevanje pravice parlamentarne manjšine do nadzora nad oblastjo. Omenila je tudi vprašanje pravnega varstva posameznika. To je nujno, "vendar mora biti urejeno tako, da ob varovanju njegovih pravic ne omogoča nesorazmernega zavlačevanja ali onemogočanja parlamentarne preiskave," je poudarila. Izid referenduma bodo v stranki spoštovali, je napovedala. Novelo podpirajo tudi v stranki Resni.ca. Verjamejo namreč, da bo omogočila učinkovitejše preiskovanje v okviru parlamentarnih preiskav. "Če se ne motim, je bilo od osamosvojitve do danes 43 preiskovalnih preiskav, od česar jih je samo 13 prejelo končno poročilo," je poudaril njihov poslanec Nedeljko Todorović. Ponovno je opozoril, da so pobudniki referenduma med zbiranjem podpisov zavajali javnost z navedbami, da bo parlamentarna preiskava lahko podlaga za preiskovanje vsakega posameznika. Napovedal je, da bodo v Resni.ci zahtevo za razpis referenduma podprli. Opozicija opozarja, da novela odpravlja varovalke pred zlorabo oblasti Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin meni, da mora biti ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij med parlamentarnimi preiskavami urejeno tako, da vsem drugim v preiskavi nudi garancijo za demokratičen postopek. "Parlamentarna preiskava mora najti pravo razmerje med učinkovitostjo na eni strani ter varovanjem načela delitve oblasti, človekovih pravic in svoboščin na drugi," je poudarila. Poudarila je, da je koalicija ustavno sodno varstvo nadomestila z možnostjo pritožbe na upravno sodišče, kar je neučinkovito, saj se veže na konec parlamentarne preiskave. Meni, da odpravlja možnost pritožbe na ustavno sodišče, ker se boji, da bi jim sodišče lahko preprečilo ustanovitev preiskovalnih komisij, s katerimi želijo posameznikom in organizacijam "uničevati ugled, kariero in zasebno življenje". "Cilj ni le obračunati s tistimi, ki si upajo misliti s svojo glavo, ampak tudi ustrahovati vse druge, da tega ne bi več počeli," je dejala. Tudi Tina Brecelj iz poslanske skupine Levica je bila kritična do novele. Posamezniki, podjetja, sindikati, nevladne organizacije in drugi pri ustavnem sodišču ne bodo več mogli pravočasno izpodbijati nezakonito ustanovljenih preiskovalnih komisij ali njihovih sklepov. "To pomeni, da bo o dopustnosti najresnejših posegov v človekove pravice in zasebnost odločala politična večina sama," je dejala Brecelj. Poudarila je še, da novela preiskovalnim komisijam omogoča, da brez predhodnega sodnega nadzora pridobivajo občutljive osebne podatke od bank, telekomunikacijskih operaterjev, policije, Fursa in drugih organov. Meni, da so parlamentarne preiskave pomembno orodje za ugotavljanje politične odgovornosti, zato morajo zanje veljati jasna pravila in učinkovite sodne varovalke. "Predlagana novela te varovalke odpravlja," je bila kritična. V stranki SD bodo razpis zakonodajnega referenduma podprli, saj verjamejo, da morajo biti parlamentarne preiskave učinkovite, vendar tudi ustavno omejene, "in ker verjamemo, da mora biti oblast nadzorovana", pa je poudarila poslanka Andreja Katič. Parlamentarna preiskava je pomemben institut parlamentarnega nadzora, vendar pa ne sme postati orodje za pritisk na posameznika ali za širjenje političnega vpliva prek njegovih pravic, je opozorila. "Če dopustimo, da politična večina že pod obstoječimi pravili postopke parlamentarnih preiskav uporablja za obstrukcijo, selektivno odločanje in ustvarjanje pritiska, potem ne ustvarjamo le slabega precedensa, ustvarjamo tveganje, da bodo parlamentarne preiskave postale sredstvo za zlorabo pravic posameznika namesto instrument nadzora oblasti," je dejala Katič. Ostra razprava v znamenju medsebojnih obtoževanj in očitkov Sledila je razprava, ki so jo zaznamovali predvsem medsebojni očitki. Poslanec iz vrst Svobode in nekdanji premier Robert Golob je v razpravi napovedal, da bo referendum prva nezaupnica zdajšnji koaliciji. "In jaz upam, da boste takrat enako suvereno kot danes v svojih nastopih sprejeli voljo ljudi in odgovornost za rezultat. Zaradi tega, ker ljudje avtoritarizma, če kaj, res nočejo," je dejal Golob, ki je povedal, da o izidu referenduma ne dvomi. Meni, da so volivci že z zahtevo po referendumu povedali, da imajo med drugim "poln kufer" vdiranja v zasebnost in več pooblastil politike. "Edini, ki lahko zaščiti ljudi pred politiko, je pravna država. In pravna država pomeni tudi pravne varovalke," je povedal. Poleg tega se je Golob obregnil ob višje cene nafte, kar je pripisal "poplačanju političnih botrov". Poslanec SDS-a Andrej Poglajen pa je dejal, da bo to referendum o korupciji. Opozicija se po mnenju Poglajena boji izida, ker ščiti korupcijo, ki so jo izvajali v prejšnjem mandatu. Kot je dejal, "tisti, ki nasprotujejo temu zakonu, nasprotujejo tudi učinkovitemu preganjanju korupcije". Poslanki iz Svobode in predsednici preiskovalne komisije DZ-ja o sumih nezakonitega financiranja strank Tamara Vonta je Poglajen očital, da je brskala po računih vseh tistih, "ki so ji šli na živce", pri tem pa posegla v človekove pravice. Vonta je odvrnila, da takšnih očitkov ne more jemati resno, jo pa veseli, da delo komisije, ki je končala svoje delo, Poglajena tako jezi. Je pa poslanka iz vrst Levice Nataša Sukič dejala, da je ogorčena nad besedami Poglajena, označila jih je za klevete. V obrambo Vonta se je postavila tudi kolegica iz Svobode Lena Grgurevič, ki je dejala, da je komisija razkrivala korupcijo strank SDS in NSi, ki sta z madžarskim in javnim denarjem financirali svoja trobila, ki niso mediji. Aleksander Reberšek iz NSi-ja je opoziciji očital, da želijo s pobudo za referendum med drugim preprečiti preiskovanje vlade Roberta Goloba in podjetja Gen-I. Kot je dejal, je besedni izraz politična policija "samo in zgolj en lep besedni piar, ki ga uporabljajo za strašenje državljanov". Zatrdil je, da Golob ustvarja politično policijo "z depolitiziranjem policije po vzoru Udbe". Poglajen iz SDS-a je opoziciji medtem očital, da komisije ne sprejemajo končnih poročil, ker poslovnik omogoča postopkovno oviranje. Napovedal je, da bodo jeseni poodali predlog spremembe poslovnika. Poudaril je, da novela govori samo o javnih funkcionarjih, ne pa tudi o navadnih državljanih. Tudi poslanec iz Resni.ce Nedeljko Todorović je pobudnikom in opoziciji očital zavajanje, češ da nikjer v zakonu ne piše, da gre za politično policijo. Podobno je izpostavila tudi poslanka Demokratov Mojca Žnidarič. Po njenem mnenju je pravilno, da so nadzorovani tisti, "ki upravljajo z našim denarjem in opravljajo javne funkcije". Zakon sicer ne omejuje preiskovancev zgolj na funkcionarje, ampak določa, da so preiskovanci osebe, "na katere se parlamentarna preiskava nanaša v celoti ali deloma". Se pa lahko preiskava opravi v zadevah javnega pomena. Mojca Žnidarič je tudi zavrnila očitke, da se z novelo odpravlja sodno varstvo. To po njenih besedah ne drži, se pa z novelo omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem, tako "da se ne bo vsak, zoper katerega bo preiskovalna komisija uvedena, pritoževal na ustavno sodišče in s tem zavlačeval postopkov na komisiji".

  language

  slv

  published at

  2026-07-23T14:11:23

  source

  RTV Slovenija

  title

  DZ razpisal referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi

  url

  https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-razpisal-referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/788903

• article order

  5

  body

  Poslanci so na današnji izredni seji DZ razpisali zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi za 11. oktober. Volilna opravila bodo začela teči 1. septembra. Odlok za razpis referenduma je izglasovalo 57 poslancev, proti ni bil nihče. DZ je o odloku glasoval po tistem, ko so zahtevo za referendum v DZ s skoraj 44.619 podpisi volivcev vložili nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic. Pobudniki menijo, da novela odpravlja eno ključnih varovalk Novela zakona, ki jo je DZ sprejel maja, med drugim namreč omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. Posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. Pobudniki menijo, da novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav. Preiskovanec bi lahko zaradi kršitev človekovih pravic vložil tožbo v upravnem sporu šele v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ. Referendumsko vprašanje se glasi: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?". V opozicijskih strankah Svoboda, Levica in SD so bili danes ob predstavitvi stališč poslanskih skupin kritični do novele. Kot so opozorili, so parlamentarne preiskave pomembno orodje za ugotavljanje politične odgovornosti, zato morajo zanje veljati jasna pravila in učinkovite sodne varovalke. Predlagana novela pa te varovalke odpravlja. Levica je še izpostavila, da je cilj onemogočiti preiskovanje afere Black Cube. Medtem so v koalicijskih strankah SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter v opozicijski Resnici, kjer so sicer odlok podprli, opoziciji in pobudnikom referenduma očitali zavajanje o noveli in prikrivanje korupcije. Opozicija se po mnenju SDS boji rezultata, ker ščiti korupcijo, ki so jo izvajali v prejšnjem mandatu.

  language

  slv

  published at

  2026-07-23T14:31:59

  source

  Delo

  title

  DZ razpisal referendum o parlamentarni preiskavi za 11. oktober

  url

  https://www.delo.si/novice/slovenija/referendum-parlamentarna-preiskava

• article order

  9

  body

  "Edina prevara pri tem referendumu je parola, s katero je levi pol nabral čez 40 tisoč podpisov," je bil na današnji izredni seji jasen poslanec SDS Zoran Mojškerc, ki med drugim meni, da želi leva politična opcija očitno preprečiti, da bi se "posegalo v njihov zaščiteni vrtiček, ki državljane vsak mesec stane ogromno denarja". Poslanec SDS Andrej Poglajen je med razpravo večkrat opomnil, da se zakon v ničemer ne dotika življenja običajnih ljudi, kot se to poskuša prikazati. Potem ko je predlagatelj referenduma 21. julija vložil zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi, so poslanci na današnji izredni seji obravnavali predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o konkretnem zakonu, ki ga je državni zbor sprejel 26. maja. Zahtevo za razpis referenduma je namreč podprlo 44.619 volivk in volivcev. Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi bo 11. oktobra. Za razpis referenduma so glasovali vsi prisotni poslanci, proti ni bil nihče. Poslanka Mojca Žnidarič iz Demokratov je izpostavila, da izraženo voljo spoštujejo. A njihova podpora razpisu referenduma še ne pomeni spremembe vsebinskega stališča do novele. Podprli so jo namreč, ker mora biti parlamentarna preiskava učinkovito ustavno orodje nadzora DZ. "Omogočati mora ugotavljanje dejstev v zadevah javnega pomena, razjasnjevanje politične odgovornosti in uresničevanje pravice parlamentarne manjšine do nadzora nad oblastjo." Ustavno sodišče je po njenih besedah poudarilo, da je učinkovitost parlamentarne preiskave ustavna vrednota. "Ker je delo preiskovalne komisije vezano na mandat DZ, lahko procesno zavlačevanje povzroči, da komisija svojega dela sploh ne konča. S tem parlamentarni nadzor izgubi svoj dejanski pomen," je opomnila. Čeprav je pravno varstvo posameznika nujno, mora biti to po njenih besedah urejeno tako, "da ob varovanju njegovih pravic ne omogoča nesorazmernega zavlačevanja ali onemogočanja parlamentarne preiskave". Menijo, da se preiskave o isti stvari, o kateri je DZ že sprejel končno poročilo, ne sme ponovno odrediti. Poslanka Tina Brecelj iz Levice je povedala, da gre za sporočilo, "da si ljudje ne želijo slabljenja varovalk pred zlorabo oblasti". Pravijo, da morajo za parlamentarne preiskave veljati jasna pravila in učinkovite sodne varovalke. Po njihovo predlagana novela te varovalke odpravlja. "Posamezniki, podjetja, sindikati, nevladne organizacije in drugi prizadeti ne bodo več mogli pri Ustavnem sodišču pravočasno izpodbijati nezakonito ustanovljenih preiskovalnih komisij ali njihovih sklepov," je med drugim vztrajala. Lucija Tacer Perlin iz Gibanja Svoboda je omenila, da pravica do zakonodajnega referenduma predstavlja ustavno pravico, ki jo je DZ dolžan izvršiti. Zahvalila se je podpisnikom, ki so zahtevali referendum. "Slednje ne kaže samo, da se Slovenija uvršča med države z razvito neposredno demokracijo, temveč tudi, da so se volivci in volivke pripravljeni boriti proti zlorabam oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma sodno zaščito pred neutemeljenimi, nesorazmernimi in protiustavnimi posegi v njihove pravice," je med drugim vztrajala. Poslanec Nedeljko Todorović iz Resni.ce je izpostavil, da so pobudniki referenduma med zbiranjem podpisov zavajali ljudi, ko so navajali, da se s to spremembo sedaj lahko preiskuje vsakogar ali, kot je bilo mogoče slišati na Odboru za pravosodje, skoraj vsakogar. "V stranki Resni.ca podpiramo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi, saj verjamemo, da bo s temi spremembami lažje, predvsem pa učinkovitejše preiskovanje v teh preiskavah." Zamolčali so pravi namen Zoran Mojškerc iz SDS je uvodoma spomnil, da je bilo mogoče v prejšnjem mandatu s strani tistih, ki so aktivno pomagali pri zbiranju podpisov, poslušati, kako so referendumi nepotrebno trošenje denarja, zapravljanje časa in podobno. Ker je več kot 40 tisoč volivk in volivcev podpisalo zahtevo, je prav, da se referendum izvede. V SDS se veselijo prihajajoče kampanje, saj se bodo v okviru le te ljudje lahko soočili z vprašanjem, "ali podpirajo preiskavo korupcije ali pa da se ohrani sedanja ureditev, ko se bo lahko s proceduralnimi zapleti preko Ustavnega sodišča celo povozilo pravico tretjine poslancev DZ, do ustanovitve parlamentarne preiskave". Mojškerc je poudaril, da je parlamentarna preiskava eno najmočnejših orodij, ki jih ima Državni zbor za izvajanje svoje nadzorne funkcije. "Je izraz načela demokratične odgovornosti oblasti in eden ključnih mehanizmov transparentnosti delovanja javnih institucij." Prepričan je, da mora v parlamentarni demokraciji obstajati možnost, da predstavniško telo razišče vprašanja javnega pomena, še posebej ko obstaja sum politične, sistemske ali institucionalne odgovornosti nosilcev javnih funkcij. "To je pomembno za zaupanje javnosti v delovanje države in za učinkovito izvrševanje ustavne vloge parlamenta," je navedel in dodal, da je ob tem tudi pomembno, da se preiskava izvaja v okvirih Ustave ob spoštovanju človekovih pravic, načela delitve oblasti in pravne države. Poslanec SDS je spomnil, da sprejetje zakona sega v leto 1993 in da se vanj ni posegalo vse do leta 2024, "ko je nekdanja poslanka s svojim zakonom posegla v to materijo, in sicer pod pretvezo zaščite posameznika in oseb zasebnega prava pred prekomernim poseganjem v njihove pravice". Ko je govora o prekomernih posegih v pravice posameznikov, se po njihovem mnenju lahko v postopku parlamentarne preiskave govori le o zlorabi položaja, "ki je kaznivo dejanje, za pregon tega pa so pristojne organizacije, ki delujejo zunaj Državnega zbora in naj bi bile neodvisne". Poudarjajo, da je tako pravno varstvo že vzpostavljeno, dolžnost preiskovalne komisije pa je, "da se pri delu omeji le na pridobivanje tistih podatkov, ki jih potrebuje za svoje delo in je do njih upravičena". Opomnil je, da smo bili v preteklosti priča, da temu ni bilo tako. Pravi, da imamo sodno varstvo pred prekomernimi posegi preiskovalne komisije opredeljeno v 13. členu zakona, ki pravi, "da se prisilni ukrepi zoper preiskovance, priče in izvedence, privedbe, kazni, hišna in osebna preiskava in zaseg predmetov, kamor spada tudi bančna dokumentacija, v postopku parlamentarne preiskave lahko izvajajo le prek sodišča". Zlorabe se bodo po besedah poslanca nehale v trenutku, ko bodo tisti, ki preiskovalno komisijo zlorabijo, za to začeli kazensko odgovarjati. Povedal je, da argument, da se s predlagano novelo zmanjšuje pravna varnost udeležencev, ne zdrži, kaj šele, da bi se uvajalo politično policijo. "Edina prevara tukaj pri tem referendumu je parola, s katero ste nabrali nekaj čez 40 tisoč podpisov proti politični policiji, ker kako drugače prepričati ljudi za oddajo podpisa proti neki noveli zakona, ki se v ničemer, ampak res prav v ničemer, ne dotika življenja običajnih ljudi," je bil kritičen Mojškerc in dodal, da so zamolčali pravi namen: "odpraviti nesmiselne proceduralne zaplete ali celo preprečitev preiskovanja raznih malverzacij pri delovanju slovenske energetike". Njihov namen je po njegovih besedah, da se v "ta zaščiteni vrtiček, ki pa ljudi vsak mesec res veliko stane, ne posega". Državljani si zaslužijo razpravo o dejstvih Poslanec Andrej Černigoj iz Poslanske skupine Nova Slovenija, SLS in Fokus je povedal, da je neposredna demokracija pomemben del našega ustavnega reda in da je voljo ljudi treba spoštovati. To pa ne pomeni, da se strinjajo z argumenti pobudnikov referenduma. "V zadnjih tednih poslušamo dramatične trditve in teorije zarote o politični policiji, o napadu na demokracijo, brskanju po telefonih, o uničevanju pravne države in celo o diktaturi. Takšna retorika morda ustvarja odmevne medijske naslove, nima pa veliko skupnega z dejansko vsebino tega zakona," je bil jasen poslanec in dodal, da si državljani zaslužijo razpravo o dejstvih. "Ta zakon ne uvaja politične policije, ampak omogoča resno parlamentarno preiskavo, kot smo jo poznali skoraj od začetka samostojne RS in kot jo poznajo vse demokratične parlamentarne demokracije," je bil jasen Černigoj in dodal, da ta zakon preiskovalnim komisijam ne daje novih pooblastil, ampak samo onemogoča njeno blokiranje. "Ta zakon ne zmanjšuje človekovih pravic, ampak omogoča preiskavo tistih, ki jih morda kršijo." Poudaril je, da je zakon o parlamentarni preiskavi več kot četrt stoletja veljal za vse vlade. Po njem pa so delovale številne parlamentarne preiskovalne komisije. "Takrat ni nihče govoril o politični policiji, nihče ni govoril o diktaturi, nihče ni trdil, da parlamentarne preiskave uničujejo demokracijo. Če ta zakon prinaša politično policijo, potem ste bili politična policija tudi vsi tisti, ki ste sodelovali v parlamentarnih preiskavah prejšnjega in vseh prejšnjih mandatov," je bil jasen. Predlagana novela po njegovem mnenju prinaša pomembne pravne izboljšave. "Preiskovancem zagotavlja sodno varstvo, določa jasne roke za sodno zaščito, odpravlja nepotrebne postopke in določa, da DZ ne more ponovno odrediti parlamentarne preiskave o isti stvari, če je o njej že sprejel končno poročilo." Andreja Katič iz SD je priznala, da se večina ljudi verjetno nikoli ne bo neposredno srečala z določbami Zakona o parlamentarni preiskavi. "Večina državljank in državljanov ne bo nikoli sodelovala v parlamentarni preiskavi in ne bo preučevala vsega gradiva, ki spremlja njeno delo." Po njenem mnenju pa se ne sme sklepati, da ljudje teh vprašanj ne razumejo. "Več kot 40 tisoč državljank in državljanov je zavestno in informirano podpisalo pobudo za razpis referenduma," je vztrajala. Poslanec SDS Andrej Poglajen je izpostavil, da ga veseli, da se v Državni zbor vrača demokratična norma, po kateri se spoštujejo želje volivk in volivcev ter želje po referendumu. Opozoril je, da opozicija zavaja glede dejstev, ki se nanašajo na trenutno veljavni zakon in novelo. Spomnil je, da je Zakonodajno-pravna služba o predlogu takratne novele Zakona o parlamentarni preiskavi, ki ga je predlagala nekdanja predsednica DZ, med drugim povedala: "Pri tem izpostavljamo poseg v načelo pravne države in v načelo delitve oblasti; predlagana ureditev predhodnega ustavnosodnega varstva vzbuja resne in številne ustavnopravne pomisleke ter pomeni velik odmik od ustavno uveljavljenega sistema naknadne ustavnosodne presoje veljavnih predpisov." Ker je bilo mogoče poslušati očitke, da se bodo pregledovala sporočila, zasebna komunikacija in vse ostalo, je poslanec SDS spomnil na vsebino 1. člena zakona, ki pravi: "Parlamentarna preiskava v zadevah javnega pomena se opravi, da se ugotovi in oceni dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij." Nosilci javnih funkcij pa so poslanci, ministri, predsednik vlade, župani in občinski svetniki. Po besedah Poglajna je bil še hujši pamflet v času zbiranja podpisov o politični policiji. "Povejte mi, mogoče Nataša Sukič kasneje ali pa Robert Golob v razpravi, kateri člen govori tukaj: ustanavlja se politična policija," je navedel in dodal, da tega člena ni. Pristop k zbiranju podpisov je označil za zavajajoč in propagandističen. Opozoril je, da smo edina država članica EU, ki je iz Ustavnega sodišča naredila posvetovalni organ. Smo tudi edina država članica EU, kjer mnenje Zakonodajno-pravne službe postavljamo nad Ustavo. "Zakon, ki ste ga sprejeli v prejšnjem mandatu, namreč omogoča Zakonodajno-pravni službi, da to ustavno določbo s svojim mnenjem blokira. In vi boste govorili sedaj o človekovih pravicah, o varovanju Ustave, vladavini prava in vsem ostalem. Abotno, zelo abotno." Robert Golob je v svojem govoru izpostavil, da je pravna država edina, ki lahko zaščiti ljudi pred politiko. "Pravna država pomeni tudi pravne varovalke. Ko politika samovoljno mimo ljudi odpravlja pravne varovalke, h katerim se lahko zateče vsak državljan, takrat politika ne dela za ljudi, ampak proti njim, in ljudje to vedo," je navedel in dodal, da verjame, da je marsikoga v koaliciji danes strah rezultatov tega referenduma. "Bistvo je, da ta zakon, ki gre na referendum in proti kateremu bomo glasovali, odpravlja sodno varstvo za navadnega človeka, kateregakoli, za navadnega človeka, ne za funkcionarje. In ljudje tega nočejo," je vztrajal. Poglajen je v odzivu na Golobovo razpravo navedel, da nekdanji premier očitno še ni prebral 1. člena zakona. "Težko boste prepričali ljudi, da je vsak državljan nosilec javne funkcije, ker zakon govori samo o javnih funkcionarjih." Ker je Golob omenjal prejšnjo državo, politično policijo, je poslanec SDS opomnil, da so v prejšnji vladi pred kamero napovedal čistke drugače mislečih v policiji in na RTV. "Pokažite mi eno članico EU, kjer si predsednik vlade dovoli s svojim podjetjem, katerega lastnik je, poslovati z državnim podjetjem. Nikjer ni tega." Po besedah poslanca so naloge preiskovalnih komisij, da to odkrivajo. Prav tako pa tudi dogajanje znotraj državnih podjetij, kot so GEN-I, "kjer je milijone in milijone denarja odtekalo in se ga potem dvigovalo v gotovini po Balkanu in je šel naprej za razne koruptivne posle, podkupnine in vse ostalo". "Tudi to je en predmet javnega interesa, kajti tudi ljudje, ki vodijo javna podjetja, so zaradi svoje funkcije lahko predmet preiskovalne komisije in preiskave", je navedel in dodal, da jih preiskava vsega tega skrbi. V prejšnjem mandatu se je po njegovih besedah spremenilo zakon, postavilo postopkovne barikade v zakon, da teh preiskovalnih komisij ni bilo. "Ta zakon je imel takrat s strani Urške Klakočar Zupančič samo en namen in to je bil zaščita lika in dela Roberta Goloba." Iz tega razloga pravi, da se danes tako krčevito borijo, da se ta zakon ne bi spremenil, ker ti ta zakon skupaj s Skokom predstavljal boj proti korupciji. Aleksander Reberšek je izpostavil, da tukaj ne gre za nobeno politično policijo. V Svobodi, SD in Levici po njegovih besedah ne želijo, da se preiščejo vse rabote Golobove vlade in Gen-I. "Samo za to gre. Njihov izraz 'politična policija' je samo in zgolj lep besedni piar, ki ga uporabljajo za strašenje državljanov." Spomnil je na delovanje poslanke Tamare Vonta, ki jo je označil za "prvo parlamentarno policajko". "Brskala je po računih vseh tistih, ki so šli na živce njej ali pa so šli na živce Golobu. In danes govorite, da mi uvajamo politično policijo," je bil kritičen. Politična policija po njegovih besedah je, da Golob depolitizira policijo in jo ustvari po meri Gibanja Svoboda. Čeprav so Svoboda, SD in Levica v opoziciji, po besedah poslanca še vedno obvladujejo vse sisteme globoke države. "Njihov edini cilj je priti nazaj na oblast, do korita, ker drugače enostavno ne znajo živeti. Eden izmed načinov je tudi laganje in nabiranje podpisov za referendum," je navedel in dodal, da si bodo pomagali z vsemi vzvodi. Preiskovalo se bo javne funkcionarje Poslanec Nedeljko Todorović iz Resni.ce je opomnil, da je trošenje javnega denarja javnega pomena. "Kako se javni denar troši, smo slišali v prisluhih," je bil jasen. V zvezi z očitkom o prekomernem posegu v pravice je spomnil, da so v prejšnjem mandatu posegli v pravice prič, ne preiskovancev. "Samo zavajate ljudi. Ko sem na terenu in se pogovarjam z ljudmi, me vsi sprašujejo, kaj je zdaj to," je navedel in dodal, da se bo preiskovalo samo javne funkcionarje. "Pika, dokončna pika." Tamara Vonta je vztrajala, da očitek, da želijo preprečiti preiskovanje Goloba, ne drži. "Roberta Goloba lahko preiskujemo po katerem koli zakonu," je vztrajala. Na očitek, da je posegala v človekove pravice, je izjavila: "Pa dajte no, Poglajen, dajte, bodite resni." V zvezi s tem, da je bila ovadena, je vztrajala, da se lahko samo smeji. V odzivu na to je Poglajen odgovoril, da je bila Vonta "prva predsednica preiskovalne komisije, ki je uvodno brskala po računih državljank in državljanov RS. Tistih, ki niso bili predmet preiskave, ampak jih je v preiskavo zabeležila kot priče." Po njegovih navedbah je pošiljala dopise bankam, da gre za posameznike, ki so predmet preiskave, in te določene banke so izročale dokumentacijo preiskovalni komisiji. Spomnil je, da je bil njen strokovni sodelavec preiskovalne komisije novinar točno določenega portala. Tako je prihajalo do blatenja posameznikov, kot so Boris Tomašič, Bojan Požar in Sebastjan Jeretič, čeprav nihče od njih ni bil nosilec javnih funkcij. "Skrbi nas lahko, kdo nam je vladal štiri leta." Poslanka Iva Dimic je povedala, da jo na nek način spreletava srh, ker vidi, kako perfidno se zlorablja beseda politična policija. "Verjamem, da bomo na referendumu zmagali, ker imajo ljudje te perfidnosti dovolj. Ljudje imajo dovolj tega in vam ne verjamejo več. Zato bodo podprli, da ne boste brskali po vseh ljudeh, za katere boste sumili ali pa jih boste želeli diskreditirati." Opomnila je, kako se je v prejšnjem mandatu fokus usmerjal samo v SDS in NSi, ne pa tudi v druge stranke. Poslanka SDS Maruša Babnik je opomnila, da se odloča o tem, ali "bodo kot parlament zagovarjali več odgovornosti ali več skrivanja, ali bodo zagovarjali več transparentnosti ali več izgovorov". Izrazila je prepričanje, da nihče ne sme zmanjševati pomena neposredne demokracije, ampak da demokracija temelji na resnici. "Demokracija ne pomeni le pravice glasovati, ampak pomeni, da imajo državljani pred glasovanjem pravico do resničnih, celovitih in nezavajajočih informacij," je bila jasna. Težava pa je po njenih besedah, ko se ljudje odločajo na podlagi napačnih ali zavajajočih informacij. "Potem demokracija izgublja svojo moč," je bila kritična. To bo referendum o korupciji "Tisto, kar ste počeli v prejšnjem mandatu, očitate sedaj nam," je bil jasen poslanec Žan Mahnič in v zvezi z izraženim nasprotovanjem brskanju po bančnih računih opozoril: "Kdo je brskal po bančnih računih Zorana Mojškerca? Kdo je brskal po bančnih računih privatnih firm? Kdo je brskal po bančnih računih naročnikov Demokracije? Ciganska mati, ne, ampak seveda, vi to lahko počnete," je bil kritičen poslanec. Vesna Vuković se je po njegovih besedah v prisluhih hvalila generalni sekretarki: "Veš, jaz sem Mojci Šetinc rekla, ti samo pošiljaj na Furs zahtevke za vpoglede v bančne račune, jaz bom pa pri našem direktorju zrihtala, da vam bodo poslali še več, kot bi vam morali." Podal je vprašanje, ali govorijo o takih zlorabah. "Lopov se dere danes: primite lopova. In to ste vi, ki ste zbirali te podpise in ki se bojite te preiskovalne komisije." "Drage državljanke in državljani, če ne želite, da se državni denar steka v žepe Alenke Bratušek, Zorana Jankovića, Roberta Goloba, potem bomo šli masovno 11. oktobra na volišča in glasovali za, da se ta zakon uveljavi, ker kdor bo 11. oktobra glasoval proti, je za krajo, klientelizem in korupcijo in tisti do konca življenja nima več pravice, da se kadarkoli kaj oglasi glede kraje, klientelizma in korupcije v RS." Poudaril je, da bo to referendum o korupciji. Ker je bilo govora, da se bodo brala SMS-sporočila, je navedel: "Edini, ki lahko prestreza SMS-sporočila, je slovenska policija. Da vam, drage državljanke in državljani, nihče ne bo mogel brati sporočil, naložite si WhatsApp, Viber, Signal, naložite si aplikacije, ki delujejo prek prenosa podatkov, ker slovenska policija nima ne orodij ne zakonskih pooblastil, da te aplikacije nadzoruje." Policija in organi pregona prisluškujejo samo navadnim linijam. "Tako da nihče ne bo nikomur bral SMS-ov." V zvezi z zakonom prejšnje predsednice DZ je opomnil, da je 1.a člen dobesedno obglavil učinkovitost parlamentarne preiskovalne komisije, ko so napisali, "da lahko v 30 dneh po ustanovnem aktu ustavno sodišče odloča, ali je parlamentarna komisija dopustna". "Kdo se pa lahko pritoži? Preiskovanec, če meni, da akt nedopustno posega v njegove človekove pravice ali temeljne svoboščine, fizična in pravna oseba zasebnega prava, ki je zajeta v predmetu preiskave, če meni, da v aktu za preiskavo te osebe ni izkazan javni interes." Ker je bilo mogoče slišati, da se jemlje sodno varstvo, je dodal: "25 let v vseh preiskovalnih komisijah ni bilo nobenega sodnega varstva. Za koga je bilo pa potem sodno varstvo narejeno? Za Roberta Goloba in njegovo kraljico z magistrata ste pa naredili sodno varstvo. Zato ker je vaše božanstvo nedotakljivo. Bog ne daj, da bi ga kdo vprašal." Po njegovem mnenju se pošteni posamezniki sicer nimajo česa bati, ker niti ne morejo biti preiskovani.

  language

  slv

  published at

  2026-07-23T15:43:34

  source

  Nova24TV

  title

  Za 11. oktober razpisali referendum o noveli Zakona o parlamentarni preiskavi; Mahnič: "To bo referendum o korupciji"

  url

  https://nova24tv.si/za-11-oktober-razpisali-referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-mahnic-to-bo-referendum-o-korupciji/

• article order

  0

  body

  Poslanci na izredni seji DZ obravnavajo predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki bo predvidoma 11. oktobra. Tudi v strankah koalicije in Resnici so napovedali podporo odloku za razpis referenduma. Opozicija pa je opozarjala, da novela odpravlja varovalke pred zlorabo oblasti. Poslanec SDS Zoran Mojškerc je v predstavitvi stališča poslanske skupine izpostavil pomen parlamentarne preiskave. Kot je poudaril, mora v parlamentarni demokraciji obstajati možnost, da predstavniško telo razišče vprašanja javnega pomena, zlasti kadar obstaja sum politične, sistemske ali institucionalne odgovornosti nosilcev javnih funkcij. "To je pomembno za zaupanje javnosti v delovanje države in za učinkovito izvrševanje ustavne vloge parlamenta, toda hkrati je prav tako pomembno, da se parlamentarna preiskava izvaja v okvirih ustave, ob spoštovanju človekovih pravic, načela delitve oblasti in pravne države," je navedel. V SDS voljo volivcev, ki so z več kot 40.000 podpisi podprli pobudo za referendum, spoštujejo. Se pa hkrati veselijo prihajajoče referendumske kampanje, v kateri bodo volivci odločali, "ali podpirajo preiskavo korupcije ali da se ohrani sedanja ureditev, ko se bo lahko s proceduralnimi zapleti preko ustavnega sodišča povozilo pravico ene tretjine poslancev DZ do ustanovitve parlamentarne preiskave," je dodal. Poslanec NSi, SLS in Fokus Andrej Černigoj je izpostavil, da spoštujejo voljo volivcev in bodo odlok podprli. To pa ne pomeni, da se strinjajo z argumenti pobudnikov referenduma. "Ta zakon ne daje parlamentarnim preiskavam novih pooblastil, ampak samo onemogoča njihovo blokiranje. Ta zakon ne zmanjšuje človekovih pravic, ampak omogoča preiskavo tistih, ki jih morda kršijo," je dejal Černigoj. Izpostavil je še, da predlagana novela prinaša tudi pomembne pravne izboljšave, preiskovancem zagotavlja sodno varstvo, določa jasne roke za sodno zaščito, odpravlja nepotrebne postopke in določa, da DZ ne more ponovno odrediti parlamentarne preiskave o isti stvari, če je o njej že sprejel končno poročilo. Predlog odloka bodo podprli tudi v stranki Demokrati Anžeta Logarja. Njihova podpora referendumu pa ne pomeni spremembe vsebinskega stališča do novele, je v predstavitvi stališča poslanske skupine poudarila poslanka Mojca Žnidarič. Kot je dejala, so novelo podprli, ker mora biti parlamentarna preiskava učinkovito ustavno orodje nadzora DZ, omogočati mora ugotavljanje dejstev v zadevah javnega pomena, razjasnjevanje politične odgovornosti in uresničevanje pravice parlamentarne manjšine do nadzora nad oblastjo. Izpostavila je tudi vprašanje pravnega varstva posameznika. To je nujno, "vendar mora biti urejeno tako, da ob varovanju njegovih pravic ne omogoča nesorazmernega zavlačevanja ali onemogočanja parlamentarne preiskave," je poudarila. Rezultat referenduma bodo v stranki spoštovali, je napovedala. Novelo podpirajo tudi v stranki Resnica. Verjamejo namreč, da bo omogočila učinkoviteje preiskovanje v okviru parlamentarnih preiskav. "Če se ne motim, je bilo od osamosvojitve do danes 43 preiskovalnih preiskav, od česar jih je samo 13 prejelo končno poročilo," je poudaril njihov poslanec Nedeljko Todorović. Ponovno je opozoril, da so pobudniki referenduma med zbiranjem podpisov zavajali javnost z navedbami, da bo parlamentarna preiskava lahko podlaga za preiskovanje vsakega posameznika. Napovedal je, da bodo v Resnici zahtevo za razpis referenduma podprli. Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin meni, da mora biti ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij med parlamentarnimi preiskavami urejeno tako, da vsem ostalim v preiskavi nudi garancijo za demokratičen postopek. "Parlamentarna preiskava mora najti pravo razmerje med učinkovitostjo na eni strani ter varovanjem načela delitve oblasti, človekovih pravic in svoboščin na drugi," je poudarila. Izpostavila je, da je koalicija ustavno sodno varstvo nadomestila z možnostjo pritožbe na upravno sodišče, kar je neučinkovito, saj se veže na konec parlamentarne preiskave. Meni, da odpravlja možnost pritožbe na ustavno sodišče, ker se boji, da bi jim sodišče lahko preprečilo ustanovitev preiskovalnih komisij, s katerimi želijo posameznikom in organizacijam "uničevati ugled, kariero in zasebno življenje". "Cilj ni le obračunati s tistimi, ki si upajo misliti s svojo glavo, ampak tudi ustrahovati vse druge, da tega ne bi več počeli," je dejala. Tudi Tina Brecelj iz poslanske skupine Levica je bila kritična do novele. Posamezniki, podjetja, sindikati, nevladne organizacije in drugi pri ustavnem sodišču ne bodo več mogli pravočasno izpodbijati nezakonito ustanovljenih preiskovalnih komisij ali njihovih sklepov. "To pomeni, da bo o dopustnosti najresnejših posegov v človekove pravice in zasebnost odločala politična večina sama," je dejala Brecelj. Izpostavila je še, da novela preiskovalnim komisijam omogoča, da brez predhodnega sodnega nadzora pridobivajo občutljive osebne podatke od bank, telekomunikacijskih operaterjev, policije, Fursa in drugih organov. Meni, da so parlamentarne preiskave pomembno orodje za ugotavljanje politične odgovornosti, zato morajo zanje veljati jasna pravila in učinkovite sodne varovalke. "Predlagana novela te varovalke odpravlja," je bila kritična. V stranki SD bodo razpis zakonodajnega referenduma podprli, saj verjamejo, da morajo biti parlamentarne preiskave učinkovite, vendar tudi ustavno omejene "in ker verjamemo, da mora biti oblast nadzorovana," je poudarila poslanka Andreja Katič. Parlamentarna preiskava je pomemben institut parlamentarnega nadzora, vendar pa ne sme postati orodje za pritisk na posameznika ali za širjenje političnega vpliva prek njegovih pravic, je opozorila. "Če dopustimo, da politična večina že pod obstoječimi pravili postopke parlamentarnih preiskav uporablja za obstrukcijo, selektivno odločanje in ustvarjanje pritiska, potem ne ustvarjamo le slabega precedensa, ustvarjamo tveganje, da bodo parlamentarne preiskave postale sredstvo za zlorabo pravic posameznika namesto instrument nadzora oblasti," je izpostavila Katič.

  language

  slv

  published at

  2026-07-23T11:15:48

  source

  Dnevnik

  title

  Koalicija s podporo referendumu o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, opozicija kritična

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/koalicija-s-podporo-referendumu-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-opozicija-kriticna-2817015/

• article order

  11

  body

  Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Poslanci so na današnji izredni seji DZ razpisali zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi za 11. oktober. Volilna opravila bodo začela teči 1. septembra. DZ je o odloku glasoval po tistem, ko so zahtevo za referendum v DZ s 44.619 podpisi volivcev vložili nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic. Novela zakona, ki jo je DZ sprejel maja, med drugim namreč omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. Posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. Pobudniki menijo, da novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav. Preiskovanec bi lahko zaradi kršitev človekovih pravic vložil tožbo v upravnem sporu šele v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ. Referendumsko vprašanje se glasi: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?". V opozicijskih strankah Svoboda, Levica in SD so bili danes ob predstavitvi stališč poslanskih skupin kritični do novele. Kot so opozorili, so parlamentarne preiskave pomembno orodje za ugotavljanje politične odgovornosti, zato morajo zanje veljati jasna pravila in učinkovite sodne varovalke. Predlagana novela pa te varovalke odpravlja. Levica je še izpostavila, da je cilj onemogočiti preiskovanje afere Black Cube. Medtem so v koalicijskih strankah SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter v opozicijski Resnici, kjer so sicer odlok podprli, opoziciji in pobudnikom referenduma očitali zavajanje o noveli in prikrivanje korupcije. Opozicija se po mnenju SDS boji rezultata, ker ščiti korupcijo, ki so jo izvajali v prejšnjem mandatu.

  language

  slv

  published at

  2026-07-23T14:19:36

  source

  Večer

  title

  Poslanci soglasno potrdili: Referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi bo 11. oktobra

  url

  https://vecer.com/slovenija/referendum-politicna-policija-zakon-o-parlamentarni-preiskavi-dz-julij-2026-10421862

• article order

  12

  body

  Poslanci so se danes vrnili s počitnic, saj so pobudniki referenduma o zakonu o parlamentarni preiskavi zbrali 44.619 overjenih podpisov in jih v torek vložili v državni zbor. Na današnji seji so tako poslanci s 57 glasovi za in nobenim proti sprejeli odlok, ki določa, da bo referendum o omenjenem zakonu 11. oktobra. Kot je povedala Mojca Žnidarič (Demokrati), njihova podpora razpisu referenduma ne pomeni spremembe vsebinskega stališča do novele. S tem so se strinjale tudi druge koalicijske stranke. "Ustavno sodišče je poudarilo, da je učinkovitost parlamentarne preiskave ustavna vrednota. Ker je delo preiskovalne komisije vezano na mandat državnega zbora, lahko procesno zavlačevanje povzroči, da komisija svojega dela sploh ne konča. S tem parlamentarni nadzor izgubi svoj dejanski pomen. Pravno varstvo posameznika je nujno, vendar mora biti urejeno tako, da ob varovanju njegovih pravic ne omogoča nesorazmernega zavlačevanja ali onemogočanja parlamentarne preiskave," je povedala Žnidaričeva. Nedeljko Todorović (Resni.ca) je poudaril, da pobudniki referenduma zavajajo, ko trdijo, da bo oblast z novelo zakona lahko preiskovala vsakogar. Citiral je prvi člen zakona, ki pravi, da je parlamentarna preiskava namenjena preiskovanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij. "Njihova tarča je lahko vsakdo," pa je vztrajala Lucija Tacer Perlin (Svoboda). "Cilj ni le obračunati s tistimi, ki si upajo misliti s svojo glavo, ampak tudi ustrahovati vse druge, da tega ne bi več počeli." Ali nasprotovanje noveli pomeni ščitenje korupcije? Tina Brecelj (Levica) je povedala, da posamezniki, podjetja, sindikati in nevladne organizacije ne bodo več mogli na ustavnem sodišču pravočasno izpodbijati nezakonito ustanovljenih komisij ali njihovih sklepov. Dejala je tudi, da nasprotovanje noveli ni glas proti boju s korupcijo, kot jim očitajo stranke na desni. "Korupcije se ne preprečuje tako, da se preiskovancem briše pravna sredstva." Tovrstne očitke je kasneje ponovil poslanec Aleksander Reberšek (NSi, SLS, Fokus): "Gre samo za to - in to je ključen stavek - da si v Svobodi, SD in Levici enostavno ne želijo, da se preišče vse rabote Golobove vlade in Gen-I." "V poslanski skupini SDS se veselimo prihajajoče kampanje, kjer se bodo volivci soočili tudi z vprašanjem, ali podpirajo preiskavo korupcije ali pa da se ohrani sedanja ureditev, ko se bo lahko s proceduralnimi zapleti preko ustavnega sodišča celo povozilo pravico tretjine poslancev DZ do ustanovitve parlamentarne preiskave," je povedal Zoran Mojšekrc. Dodal je, da so v prejšnjem mandatu kot opozicija poslušali, da so referendumi nepotrebno trošenje denarja in da so dvoličnosti strank na levici že navajeni. "40.000 volivk in volivcev je podpise zahtevalo in prav je, da se to upošteva in referendum izvede," je povedal Mojšekrc. Navedbe o "politični policiji" nimajo povezave z dejansko vsebino zakona Andrej Černigoj (NSi, SLS, Fokus) je povedal, da navedbe o "politični policiji" morda res ustvarjajo odmevne medijske naslove, nimajo pa veliko skupnega z dejansko vsebino zakona. "Zakon ne zmanjšuje človekovih pravic, ampak omogoča preiskavo tistih, ki jih morda kršijo." Nadaljeval je, da zakon "preiskovancem zagotavlja sodno varstvo, določa jasne roke za sodno zaščito, odpravlja nepotrebne postopke in določa, da DZ ne more ponovno odrediti parlamentarne preiskave o isti stvari, če je o njej že sprejel končno poročilo". V luči slednje novosti, ki je deležna številnih kritik, se je Černigoj vprašal: "Ali bi dopustili, da bi sodišče o isti stvari odločalo znova in znova, če je bila zadeva že pravnomočno zaključena?" "Ironično se nam zdi, da spremembe zakona danes spremlja argument, da naj bi bile potrebne za to, ker naj bi preprečevale zavlačevanje in blokiranje parlamentarnih preiskav," je povedala Andreja Katič (SD). "Ta argument prihaja od iste parlamentarne večine, ki je že dvakrat preprečila ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije." Pri tem je ciljala na stranke koalicije in Resni.co, ki so zavrnile dnevni red seje, na kateri bi ustanovili preiskovalni komisiji o aferi Black Cube in financiranju strank. Ostri besedni spopadi Sejo so sicer zaznamovali številni ostri besedni spopadi, na primer glede uporabe izraza "politična policija". Poslanka Nataša Sukič (Levica) je trdila, da "v življenju nisem izjavila niti enkrat samkrat, da gre za zakon o politični policiji". Odgovoril ji je poslanec Andrej Poglajen (SDS), ki je predvajal posnetek, na katerem Sukičeva pove, da je oddala podpis "za referendum proti politični policiji". Sejo so zaznamovali tudi pozivi k izrekanju opominov, ki ga je podpredsednica DZ Nataša Avšič Bogovič (Svoboda) naposled izrekla Aleksandru Reberšku, in zloraba postopkovnih predlogov, na kar je Avšič Bogovičeva morala opozarjati celo svoje strankarske kolege. Podpredsednik DZ Danijel Krivec (SDS) pa je opomin izrekel Leni Grgurevič (Svoboda). "V naši stranki bomo naredili vse, da pripeljemo ljudi na volišča in zmagamo ta referendum," pa medtem že napoveduje Žan Mahnič (SDS).

  language

  slv

  published at

  2026-07-23T14:15:04

  source

  Domovina

  title

  Poslanci potrdili: referendum bo 11. oktobra, v koaliciji se razprave veselijo

  url

  https://www.domovina.je/poslanci-potrdili-referendum-bo-11-oktobra-v-koaliciji-se-razprave-veselijo

• article order

  8

  body

  Za ta dan so razpisali zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Poslanci so na današnji izredni seji DZ razpisali zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi za 11. oktober. Volilna opravila bodo začela teči 1. septembra. Odlok za razpis referenduma je izglasovalo 57 poslancev, proti ni bil nihče. DZ je o odloku glasoval po tistem, ko so zahtevo za referendum v DZ s 44.619 podpisi volivcev vložili nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic. Novela zakona, ki jo je DZ sprejel maja, med drugim namreč omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. Posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. Pobudniki menijo, da novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav. Preiskovanec bi lahko zaradi kršitev človekovih pravic vložil tožbo v upravnem sporu šele v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ. Referendumsko vprašanje se glasi: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?". V opozicijskih strankah Svoboda, Levica in SD so bili danes ob predstavitvi stališč poslanskih skupin kritični do novele. Kot so opozorili, so parlamentarne preiskave pomembno orodje za ugotavljanje politične odgovornosti, zato morajo zanje veljati jasna pravila in učinkovite sodne varovalke. Predlagana novela pa te varovalke odpravlja. Levica je še izpostavila, da je cilj onemogočiti preiskovanje afere Black Cube. Medtem so v koalicijskih strankah SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter v opozicijski Resnici, kjer so sicer odlok podprli, opoziciji in pobudnikom referenduma očitali zavajanje o noveli in prikrivanje korupcije. Opozicija se po mnenju SDS boji rezultata, ker ščiti korupcijo, ki so jo izvajali v prejšnjem mandatu. Koalicija in Resnica predlagajo tri posvetovalne referendume Poslanske skupine SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter Resnica so danes vložile tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov, med njimi tudi referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka, so sporočili iz SDS. Menijo, da morajo imeti državljani možnost neposredno izraziti svoje stališče o pomembnih vprašanjih. Predlagajo razpis posvetovalnih referendumov z vprašanji, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojuje z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela, ali naj se ukine obvezno plačevanje rtv-prispevka in ali naj imajo pravico voliti na lokalnih volitvah državljani RS in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav. Prepričani so, da morajo imeti državljanke in državljani možnost neposredno izraziti svoje stališče o pomembnih vprašanjih, ki zadevajo socialno politiko, financiranje javnega medijskega servisa in volilno pravico na lokalnih volitvah. Po njihovi oceni gre namreč za vprašanja širšega družbenega pomena. Predlagatelji verjamejo, da je posvetovalni referendum pomemben institut neposredne demokracije, ki DZ omogoča, da pred sprejemanjem pomembnih odločitev pridobi jasno izraženo voljo ljudi.

  language

  slv

  published at

  2026-07-23T14:33:55

  source

  Slovenske Novice

  title

  Pred lokalnimi volitvami na volišča še 11. oktobra

  url

  https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/pred-lokalnimi-volitvami-na-volisca-se-11-oktobra

• article order

  6

  body

  DZ je razpisal referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi za 11. oktober. Poslanci so na današnji izredni seji DZ razpisali zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi za 11. oktober. Volilna opravila bodo začela teči 1. septembra. Odlok za razpis referenduma je izglasovalo 57 poslancev, proti ni bil nihče. DZ je o odloku glasoval po tistem, ko so zahtevo za referendum v DZ s 44.619 podpisi volivcev vložili nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic. Novela zakona, ki jo je DZ sprejel maja, med drugim namreč omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. Posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. Pobudniki menijo, da novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav. Preiskovanec bi lahko zaradi kršitev človekovih pravic vložil tožbo v upravnem sporu šele v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ. Referendumsko vprašanje se glasi: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?". V opozicijskih strankah Svoboda, Levica in SD so bili danes ob predstavitvi stališč poslanskih skupin kritični do novele. Kot so opozorili, so parlamentarne preiskave pomembno orodje za ugotavljanje politične odgovornosti, zato morajo zanje veljati jasna pravila in učinkovite sodne varovalke. Predlagana novela pa te varovalke odpravlja. Levica je še izpostavila, da je cilj onemogočiti preiskovanje afere Black Cube. Medtem so v koalicijskih strankah SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter v opozicijski Resnici, kjer so sicer odlok podprli, opoziciji in pobudnikom referenduma očitali zavajanje o noveli in prikrivanje korupcije. Opozicija se po mnenju SDS boji rezultata, ker ščiti korupcijo, ki so jo izvajali v prejšnjem mandatu.

  language

  slv

  published at

  2026-07-23T14:26:27

  source

  Žurnal24

  title

  Afera Black Cube znova razburja politiko, zdaj sledi referendum

  url

  https://www.zurnal24.si/slovenija/afera-black-cube-znova-razburja-politiko-zdaj-sledi-referendum-462619

• article order

  1

  body

  Poslanci na izredni seji državnega zbora obravnavajo predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki bo predvidoma 11. oktobra. Najprej k mnenju koalicije. Veselijo se referendumske kampanje Poslanec SDS Zoran Mojškerc je v predstavitvi stališča poslanske skupine izpostavil pomen parlamentarne preiskave. Kot je poudaril, mora v parlamentarni demokraciji obstajati možnost, da predstavniško telo razišče vprašanja javnega pomena, zlasti kadar obstaja sum politične, sistemske ali institucionalne odgovornosti nosilcev javnih funkcij. "To je pomembno za zaupanje javnosti v delovanje države in za učinkovito izvrševanje ustavne vloge parlamenta, toda hkrati je prav tako pomembno, da se parlamentarna preiskava izvaja v okvirih ustave, ob spoštovanju človekovih pravic, načela delitve oblasti in pravne države," je navedel. V SDS voljo volivcev, ki so z več kot 40.000 podpisi podprli pobudo za referendum, spoštujejo. Se pa hkrati veselijo prihajajoče referendumske kampanje, v kateri bodo volivci odločali, "ali podpirajo preiskavo korupcije ali da se ohrani sedanja ureditev, ko se bo lahko s proceduralnimi zapleti preko ustavnega sodišča povozilo pravico ene tretjine poslancev DZ do ustanovitve parlamentarne preiskave," je dodal. Ne strinjajo se z argumenti pobudnikov referenduma Poslanec NSi, SLS in Fokus Andrej Černigoj je izpostavil, da spoštujejo voljo volivcev in bodo odlok podprli. To pa ne pomeni, da se strinjajo z argumenti pobudnikov referenduma. "Ta zakon ne daje parlamentarnim preiskavam novih pooblastil, ampak samo onemogoča njihovo blokiranje. Ta zakon ne zmanjšuje človekovih pravic, ampak omogoča preiskavo tistih, ki jih morda kršijo," je dejal Černigoj. Izpostavil je še, da predlagana novela prinaša tudi pomembne pravne izboljšave, preiskovancem zagotavlja sodno varstvo, določa jasne roke za sodno zaščito, odpravlja nepotrebne postopke in določa, da DZ ne more ponovno odrediti parlamentarne preiskave o isti stvari, če je o njej že sprejel končno poročilo. Predlog odloka bodo podprli tudi v stranki Demokrati Anžeta Logarja. Njihova podpora referendumu pa ne pomeni spremembe vsebinskega stališča do novele, je v predstavitvi stališča poslanske skupine poudarila poslanka Mojca Žnidarič. Kot je dejala, so novelo podprli, ker mora biti parlamentarna preiskava učinkovito ustavno orodje nadzora DZ, omogočati mora ugotavljanje dejstev v zadevah javnega pomena, razjasnjevanje politične odgovornosti in uresničevanje pravice parlamentarne manjšine do nadzora nad oblastjo. Izpostavila je tudi vprašanje pravnega varstva posameznika. To je nujno, "vendar mora biti urejeno tako, da ob varovanju njegovih pravic ne omogoča nesorazmernega zavlačevanja ali onemogočanja parlamentarne preiskave," je poudarila. Rezultat referenduma bodo v stranki spoštovali, je napovedala. Novelo podpirajo tudi v stranki Resnica. Verjamejo namreč, da bo omogočila učinkoviteje preiskovanje v okviru parlamentarnih preiskav. "Če se ne motim, je bilo od osamosvojitve do danes 43 preiskovalnih preiskav, od česar jih je samo 13 prejelo končno poročilo," je poudaril njihov poslanec Nedeljko Todorović. Ponovno je opozoril, da so pobudniki referenduma med zbiranjem podpisov zavajali javnost z navedbami, da bo parlamentarna preiskava lahko podlaga za preiskovanje vsakega posameznika. Napovedal je, da bodo v Resnici zahtevo za razpis referenduma podprli. Tabor opozicije Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin meni, da mora biti ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij med parlamentarnimi preiskavami urejeno tako, da vsem ostalim v preiskavi nudi garancijo za demokratičen postopek. "Parlamentarna preiskava mora najti pravo razmerje med učinkovitostjo na eni strani ter varovanjem načela delitve oblasti, človekovih pravic in svoboščin na drugi," je poudarila. Izpostavila je, da je koalicija ustavno sodno varstvo nadomestila z možnostjo pritožbe na upravno sodišče, kar je neučinkovito, saj se veže na konec parlamentarne preiskave. Meni, da odpravlja možnost pritožbe na ustavno sodišče, ker se boji, da bi jim sodišče lahko preprečilo ustanovitev preiskovalnih komisij, s katerimi želijo posameznikom in organizacijam "uničevati ugled, kariero in zasebno življenje". "Cilj ni le obračunati s tistimi, ki si upajo misliti s svojo glavo, ampak tudi ustrahovati vse druge, da tega ne bi več počeli," je dejala. Novela odpravlja ključne varovalke Tudi Tina Brecelj iz poslanske skupine Levica je bila kritična do novele. Posamezniki, podjetja, sindikati, nevladne organizacije in drugi pri ustavnem sodišču ne bodo več mogli pravočasno izpodbijati nezakonito ustanovljenih preiskovalnih komisij ali njihovih sklepov. "To pomeni, da bo o dopustnosti najresnejših posegov v človekove pravice in zasebnost odločala politična večina sama," je dejala Brecelj. Izpostavila je še, da novela preiskovalnim komisijam omogoča, da brez predhodnega sodnega nadzora pridobivajo občutljive osebne podatke od bank, telekomunikacijskih operaterjev, policije, Fursa in drugih organov. Meni, da so parlamentarne preiskave pomembno orodje za ugotavljanje politične odgovornosti, zato morajo zanje veljati jasna pravila in učinkovite sodne varovalke. "Predlagana novela te varovalke odpravlja," je bila kritična. Oblast mora biti nadzorovana V stranki SD bodo razpis zakonodajnega referenduma podprli, saj verjamejo, da morajo biti parlamentarne preiskave učinkovite, vendar tudi ustavno omejene "in ker verjamemo, da mora biti oblast nadzorovana," je poudarila poslanka Andreja Katič. Parlamentarna preiskava je pomemben institut parlamentarnega nadzora, vendar pa ne sme postati orodje za pritisk na posameznika ali za širjenje političnega vpliva prek njegovih pravic, je opozorila. "Če dopustimo, da politična večina že pod obstoječimi pravili postopke parlamentarnih preiskav uporablja za obstrukcijo, selektivno odločanje in ustvarjanje pritiska, potem ne ustvarjamo le slabega precedensa, ustvarjamo tveganje, da bodo parlamentarne preiskave postale sredstvo za zlorabo pravic posameznika namesto instrument nadzora oblasti," je izpostavila Katič.

  language

  slv

  published at

  2026-07-23T12:09:13

  source

  Svet24

  title

  Vsi za referendum o parlamentarni preiskavi, razlogi pa različni

  url

  https://svet24.si/novice/slovenija/parlamentarna-preiskava-referendum-poslanci-1914745

source scope

analyzed source count

10

omitted articles

• article order

  7

  body

  LJUBLJANA * Državni zbor je o odloku glasoval po tistem, ko so zahtevo za referendum v DZ s 44.619 podpisi volilcev vložili nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic. Novela zakona, ki jo je DZ sprejel maja, med drugim namreč omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. Posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. Pobudniki menijo, da novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav. Preiskovanec bi lahko zaradi kršitev človekovih pravic vložil tožbo v upravnem sporu šele v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ. Referendumsko vprašanje se glasi: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?". V opozicijskih strankah Svoboda, Levica in SD so bili danes ob predstavitvi stališč poslanskih skupin kritični do novele. Kot so opozorili, so parlamentarne preiskave pomembno orodje za ugotavljanje politične odgovornosti, zato morajo zanje veljati jasna pravila in učinkovite sodne varovalke. Predlagana novela pa te varovalke odpravlja. Levica je še izpostavila, da je cilj onemogočiti preiskovanje afere Black Cube. Medtem so v koalicijskih strankah SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter v opozicijski Resnici, kjer so odlok podprli, opoziciji in pobudnikom referenduma očitali zavajanje o noveli in prikrivanje korupcije. Opozicija se po mnenju SDS boji rezultata, ker ščiti korupcijo, ki so jo izvajali v prejšnjem mandatu.

  language

  slv

  published at

  2026-07-23T14:26:53

  source

  primorske.si

  title

  Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi bo 11. oktobra

  url

  https://primorske.si/slovenija/referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-bo-11-oktobra/

omitted source count

1

total source count

11