MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Hojs in Počivalšek se nista izločila iz odločanja o lastnih vlogah, s čimer sta kršila 38. člen ZIntPK.
• Aleš Hojs in Zdravko Počivalšek sta se pri odločanju o lastnih zahtevah za izplačilo nadomestila za neizkoriščeni dopust znašla v nasprotju interesov.
• Postopka proti Marjanu Dikaučiču in Andreju Vizjaku sta zaradi poteka štiriletnega zastaralnega roka zastarala oziroma bila ustavljena.
• Sodišča prve in druge stopnje so potrdila, da sta Hojs in Počivalšek kršila Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.
• KPK je Hojsu in Počivalšku izrekla vsakemu globo v višini 400 evrov.
• KPK opozarja, da so zaradi različnih sodnih odločitev ob identičnih okoliščinah nastale različne pravne posledice.
• Primeri odpirajo vprašanje neenotne sodne prakse in učinkovitosti pravne države.
• KPK je med novembrom 2023 in februarjem 2024 izdala osem prekrškovnih odločb zoper nekdanje ministre.
• Jože Podgoršek, Boštjan Koritnik in Simona Kustec odločitev KPK niso izpodbijali, pet drugih nekdanjih ministrov pa je zahtevalo sodno varstvo.
• Sodišča so poudarila, da se od funkcionarjev pričakuje poznavanje njihovih obveznosti in zakonskih določb.
• Postopek proti Andreju Širclju se je končal s potrditvijo odločitve KPK o kršitvi pravil glede nasprotja interesov.
• KPK predlaga prednostno obravnavo svojih primerov na sodiščih ali podaljšanje zastaralnih rokov za prekrške.
• V primerih Dikaučiča in Vizjaka je ljubljansko okrajno sodišče ugodilo zahtevama za sodno varstvo zaradi pomanjkljivosti v izreku odločb.
• Višje sodišče v Ljubljani je v Vizjakovem primeru ugodilo pritožbi KPK in zadevo vrnilo v ponovno odločanje, vendar je nato nastopilo zastaranje.

key differences

Aleš Hojs in Zdravko Počivalšek sta se pri odločanju o lastnih zahtevah za izplačilo nadomestila za neizkoriščeni dopust znašla v nasprotju interesov.

Vsi viri potrjujejo trditev, le RTV in Primorske z manj poudarka.

Hojs in Počivalšek se nista izločila iz odločanja o lastnih vlogah, s čimer sta kršila 38. člen ZIntPK.

Večina virov potrjuje kršitev, a nekateri ne navajajo člena zakona.

Jože Podgoršek, Boštjan Koritnik in Simona Kustec odločitev KPK niso izpodbijali, pet drugih nekdanjih ministrov pa je zahtevalo sodno varstvo.

Vsi viri trditev potrjujejo, brez nasprotij.

KPK je Hojsu in Počivalšku izrekla vsakemu globo v višini 400 evrov.

Večina virov potrjuje globo; STA je ne omenja.

KPK je med novembrom 2023 in februarjem 2024 izdala osem prekrškovnih odločb zoper nekdanje ministre.

Vsi viri razen STA potrjujejo trditev brez nasprotij.

KPK opozarja, da so zaradi različnih sodnih odločitev ob identičnih okoliščinah nastale različne pravne posledice.

Vsi viri razen STA trditev potrjujejo, a brez nasprotij.

KPK predlaga prednostno obravnavo svojih primerov na sodiščih ali podaljšanje zastaralnih rokov za prekrške.

Vsi viri razen STA poročajo enotno brez nasprotij.

Postopek proti Andreju Širclju se je končal s potrditvijo odločitve KPK o kršitvi pravil glede nasprotja interesov.

Večina potrjuje odločitev KPK; STA trditve ne omenja.

Postopka proti Marjanu Dikaučiču in Andreju Vizjaku sta zaradi poteka štiriletnega zastaralnega roka zastarala oziroma bila ustavljena.

Viri potrjujejo zastaranje; SiOL izpusti štiriletni rok.

Primeri odpirajo vprašanje neenotne sodne prakse in učinkovitosti pravne države.

Vsi viri razen STA trditev navajajo, a brez nasprotij.

Sodišča prve in druge stopnje so potrdila, da sta Hojs in Počivalšek kršila Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.

Vsi viri trditev potrjujejo, le STA je ne omenja.

Sodišča so poudarila, da se od funkcionarjev pričakuje poznavanje njihovih obveznosti in zakonskih določb.

Vsi viri razen STA trditev potrjujejo, brez nasprotij.

V primerih Dikaučiča in Vizjaka je ljubljansko okrajno sodišče ugodilo zahtevama za sodno varstvo zaradi pomanjkljivosti v izreku odločb.

Nekateri viri navajajo manjkajoče ime predsednika, drugi le pomanjkljivosti.

Višje sodišče v Ljubljani je v Vizjakovem primeru ugodilo pritožbi KPK in zadevo vrnilo v ponovno odločanje, vendar je nato nastopilo zastaranje.

Viri potrjujejo trditev, STA in RTV je ne omenjata.

source analyses

24ur

Aleš Hojs in Zdravko Počivalšek sta se pri odločanju o lastnih zahtevah za izplačilo nadomestila za neizkoriščeni dopust znašla v nasprotju interesov.

Da: Članek potrjuje, da sta se znašla v nasprotju interesov.

Hojs in Počivalšek se nista izločila iz odločanja o lastnih vlogah, s čimer sta kršila 38. člen ZIntPK.

Da: Članek izrecno navaja kršitev 38. člena ZIntPK zaradi neizločitve.

Jože Podgoršek, Boštjan Koritnik in Simona Kustec odločitev KPK niso izpodbijali, pet drugih nekdanjih ministrov pa je zahtevalo sodno varstvo.

Da: Članek potrjuje navedeno razmerje glede izpodbijanja odločb.

KPK je Hojsu in Počivalšku izrekla vsakemu globo v višini 400 evrov.

Da: Članek navaja izrek globe v višini 400 evrov za oba.

KPK je med novembrom 2023 in februarjem 2024 izdala osem prekrškovnih odločb zoper nekdanje ministre.

Da: Članek navaja izdajo osmih odločb v tem obdobju.

KPK opozarja, da so zaradi različnih sodnih odločitev ob identičnih okoliščinah nastale različne pravne posledice.

Da: KPK opozarja na neenotno prakso in različne izide.

KPK predlaga prednostno obravnavo svojih primerov na sodiščih ali podaljšanje zastaralnih rokov za prekrške.

Da: Članek navaja oba predloga KPK za krepitev pravne države.

Postopek proti Andreju Širclju se je končal s potrditvijo odločitve KPK o kršitvi pravil glede nasprotja interesov.

Da: Članek potrjuje, da sta sodišči potrdili odločitev KPK.

Postopka proti Marjanu Dikaučiču in Andreju Vizjaku sta zaradi poteka štiriletnega zastaralnega roka zastarala oziroma bila ustavljena.

Da: Članek potrjuje ustavitev postopkov zaradi zastaranja.

Primeri odpirajo vprašanje neenotne sodne prakse in učinkovitosti pravne države.

Da: Članek izrecno navaja, da primeri odpirajo to vprašanje.

Sodišča prve in druge stopnje so potrdila, da sta Hojs in Počivalšek kršila Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.

Da: Sodišča obeh stopenj so potrdila kršitev ZIntPK.

Sodišča so poudarila, da se od funkcionarjev pričakuje poznavanje njihovih obveznosti in zakonskih določb.

Da: Članek navaja, da so sodišča to poudarila v sodbah.

V primerih Dikaučiča in Vizjaka je ljubljansko okrajno sodišče ugodilo zahtevama za sodno varstvo zaradi pomanjkljivosti v izreku odločb.

Da: Sodišče je ugodilo zahtevam zaradi pomanjkljivosti v izreku.

Višje sodišče v Ljubljani je v Vizjakovem primeru ugodilo pritožbi KPK in zadevo vrnilo v ponovno odločanje, vendar je nato nastopilo zastaranje.

Da: Višje sodišče je ugodilo pritožbi, nato je nastopilo zastaranje.

Delo

Aleš Hojs in Zdravko Počivalšek sta se pri odločanju o lastnih zahtevah za izplačilo nadomestila za neizkoriščeni dopust znašla v nasprotju interesov.

Da: Članek potrjuje, da sta se znašla v okoliščinah nasprotja interesov.

Hojs in Počivalšek se nista izločila iz odločanja o lastnih vlogah, s čimer sta kršila 38. člen ZIntPK.

Da: Članek izrecno navaja kršitev 38. člena ZIntPK zaradi neizločitve.

Jože Podgoršek, Boštjan Koritnik in Simona Kustec odločitev KPK niso izpodbijali, pet drugih nekdanjih ministrov pa je zahtevalo sodno varstvo.

Da: Članek potrjuje navedeno razmerje med ministri.

KPK je Hojsu in Počivalšku izrekla vsakemu globo v višini 400 evrov.

Da: Članek navaja, da jima je Komisija izrekla globo 400 evrov.

KPK je med novembrom 2023 in februarjem 2024 izdala osem prekrškovnih odločb zoper nekdanje ministre.

Da: Članek navaja izdajo osmih odločb v tem časovnem obdobju.

KPK opozarja, da so zaradi različnih sodnih odločitev ob identičnih okoliščinah nastale različne pravne posledice.

Da: KPK opozarja na različne posledice ob identičnih okoliščinah.

KPK predlaga prednostno obravnavo svojih primerov na sodiščih ali podaljšanje zastaralnih rokov za prekrške.

Da: KPK je predlagala prednostno obravnavo ali podaljšanje rokov.

Postopek proti Andreju Širclju se je končal s potrditvijo odločitve KPK o kršitvi pravil glede nasprotja interesov.

Da: Sodišči sta potrdili odločitev KPK o kršitvi nasprotja interesov.

Postopka proti Marjanu Dikaučiču in Andreju Vizjaku sta zaradi poteka štiriletnega zastaralnega roka zastarala oziroma bila ustavljena.

Da: Članek potrjuje ustavitev postopkov zaradi poteka zastaralnega roka.

Primeri odpirajo vprašanje neenotne sodne prakse in učinkovitosti pravne države.

Da: Članek izrecno navaja, da primeri odpirajo to vprašanje.

Sodišča prve in druge stopnje so potrdila, da sta Hojs in Počivalšek kršila Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.

Da: Sodišči obeh stopenj sta potrdili odločitev KPK o kršitvi ZIntPK.

Sodišča so poudarila, da se od funkcionarjev pričakuje poznavanje njihovih obveznosti in zakonskih določb.

Da: Sodišča so to poudarila v sodbah zoper Hojsa in Počivalška.

V primerih Dikaučiča in Vizjaka je ljubljansko okrajno sodišče ugodilo zahtevama za sodno varstvo zaradi pomanjkljivosti v izreku odločb.

Da: Sodišče je ugodilo zahtevama zaradi manjkajočega imena predsedujočega.

Višje sodišče v Ljubljani je v Vizjakovem primeru ugodilo pritožbi KPK in zadevo vrnilo v ponovno odločanje, vendar je nato nastopilo zastaranje.

Da: Višje sodišče je ugodilo pritožbi, a je nato nastopilo zastaranje.

RTV Slovenija

Aleš Hojs in Zdravko Počivalšek sta se pri odločanju o lastnih zahtevah za izplačilo nadomestila za neizkoriščeni dopust znašla v nasprotju interesov.

Delno: Članek potrjuje kršitev zaradi neizločitve pri lastni vlogi.

Hojs in Počivalšek se nista izločila iz odločanja o lastnih vlogah, s čimer sta kršila 38. člen ZIntPK.

Delno: Potrjeno je, da se nista izločila, člen zakona ni naveden.

Jože Podgoršek, Boštjan Koritnik in Simona Kustec odločitev KPK niso izpodbijali, pet drugih nekdanjih ministrov pa je zahtevalo sodno varstvo.

Da: Članek navaja te tri osebe in preostalih pet vlagateljev.

KPK je Hojsu in Počivalšku izrekla vsakemu globo v višini 400 evrov.

Da: Članek navaja globo v višini 400 evrov.

KPK je med novembrom 2023 in februarjem 2024 izdala osem prekrškovnih odločb zoper nekdanje ministre.

Da: Članek potrjuje izdajo osmih odločb v tem obdobju.

KPK opozarja, da so zaradi različnih sodnih odločitev ob identičnih okoliščinah nastale različne pravne posledice.

Da: KPK opozarja na različne posledice ob identičnih okoliščinah.

KPK predlaga prednostno obravnavo svojih primerov na sodiščih ali podaljšanje zastaralnih rokov za prekrške.

Da: Članek navaja oba predloga KPK.

Postopek proti Andreju Širclju se je končal s potrditvijo odločitve KPK o kršitvi pravil glede nasprotja interesov.

Da: Sodišči sta potrdili odločitev KPK o kršitvi.

Postopka proti Marjanu Dikaučiču in Andreju Vizjaku sta zaradi poteka štiriletnega zastaralnega roka zastarala oziroma bila ustavljena.

Da: Članek potrjuje zastaranje po preteku štirih let.

Primeri odpirajo vprašanje neenotne sodne prakse in učinkovitosti pravne države.

Da: Članek izrecno navaja to vprašanje kot oceno KPK.

Sodišča prve in druge stopnje so potrdila, da sta Hojs in Počivalšek kršila Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.

Da: Sodišči sta potrdili odločitev KPK o kršitvi zakona.

Sodišča so poudarila, da se od funkcionarjev pričakuje poznavanje njihovih obveznosti in zakonskih določb.

Da: Članek navaja pričakovanje sodišč glede poznavanja obveznosti.

V primerih Dikaučiča in Vizjaka je ljubljansko okrajno sodišče ugodilo zahtevama za sodno varstvo zaradi pomanjkljivosti v izreku odločb.

Ni omenjeno

Višje sodišče v Ljubljani je v Vizjakovem primeru ugodilo pritožbi KPK in zadevo vrnilo v ponovno odločanje, vendar je nato nastopilo zastaranje.

Ni omenjeno

STA

Aleš Hojs in Zdravko Počivalšek sta se pri odločanju o lastnih zahtevah za izplačilo nadomestila za neizkoriščeni dopust znašla v nasprotju interesov.

Da: Sodišče je potrdilo odločitev KPK o obstoju nasprotja interesov.

Hojs in Počivalšek se nista izločila iz odločanja o lastnih vlogah, s čimer sta kršila 38. člen ZIntPK.

Ni omenjeno

Jože Podgoršek, Boštjan Koritnik in Simona Kustec odločitev KPK niso izpodbijali, pet drugih nekdanjih ministrov pa je zahtevalo sodno varstvo.

Ni omenjeno

KPK je Hojsu in Počivalšku izrekla vsakemu globo v višini 400 evrov.

Ni omenjeno

KPK je med novembrom 2023 in februarjem 2024 izdala osem prekrškovnih odločb zoper nekdanje ministre.

Ni omenjeno

KPK opozarja, da so zaradi različnih sodnih odločitev ob identičnih okoliščinah nastale različne pravne posledice.

Ni omenjeno

KPK predlaga prednostno obravnavo svojih primerov na sodiščih ali podaljšanje zastaralnih rokov za prekrške.

Ni omenjeno

Postopek proti Andreju Širclju se je končal s potrditvijo odločitve KPK o kršitvi pravil glede nasprotja interesov.

Ni omenjeno

Postopka proti Marjanu Dikaučiču in Andreju Vizjaku sta zaradi poteka štiriletnega zastaralnega roka zastarala oziroma bila ustavljena.

Ni omenjeno

Primeri odpirajo vprašanje neenotne sodne prakse in učinkovitosti pravne države.

Ni omenjeno

Sodišča prve in druge stopnje so potrdila, da sta Hojs in Počivalšek kršila Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.

Ni omenjeno

Sodišča so poudarila, da se od funkcionarjev pričakuje poznavanje njihovih obveznosti in zakonskih določb.

Ni omenjeno

V primerih Dikaučiča in Vizjaka je ljubljansko okrajno sodišče ugodilo zahtevama za sodno varstvo zaradi pomanjkljivosti v izreku odločb.

Ni omenjeno

Višje sodišče v Ljubljani je v Vizjakovem primeru ugodilo pritožbi KPK in zadevo vrnilo v ponovno odločanje, vendar je nato nastopilo zastaranje.

Ni omenjeno

SiOL

Aleš Hojs in Zdravko Počivalšek sta se pri odločanju o lastnih zahtevah za izplačilo nadomestila za neizkoriščeni dopust znašla v nasprotju interesov.

Da: Sodišče je potrdilo odločitev KPK o nasprotju interesov.

Hojs in Počivalšek se nista izločila iz odločanja o lastnih vlogah, s čimer sta kršila 38. člen ZIntPK.

Delno: Članek potrjuje, da se nista izločila, a člena ne navaja.

Jože Podgoršek, Boštjan Koritnik in Simona Kustec odločitev KPK niso izpodbijali, pet drugih nekdanjih ministrov pa je zahtevalo sodno varstvo.

Da: Članek potrjuje navedene osebe in število zahtev.

KPK je Hojsu in Počivalšku izrekla vsakemu globo v višini 400 evrov.

Da: Članek navaja, da jima je KPK izrekla globo 400 evrov.

KPK je med novembrom 2023 in februarjem 2024 izdala osem prekrškovnih odločb zoper nekdanje ministre.

Da: Članek navaja točno to obdobje in število odločb.

KPK opozarja, da so zaradi različnih sodnih odločitev ob identičnih okoliščinah nastale različne pravne posledice.

Da: KPK opozarja na različne izide pri identičnih okoliščinah.

KPK predlaga prednostno obravnavo svojih primerov na sodiščih ali podaljšanje zastaralnih rokov za prekrške.

Da: KPK je to predlagala za krepitev pravne države.

Postopek proti Andreju Širclju se je končal s potrditvijo odločitve KPK o kršitvi pravil glede nasprotja interesov.

Da: Sodišči sta potrdili odločitev KPK o kršitvi.

Postopka proti Marjanu Dikaučiču in Andreju Vizjaku sta zaradi poteka štiriletnega zastaralnega roka zastarala oziroma bila ustavljena.

Delno: Članek potrjuje zastaranje, a ne navaja štiriletnega roka.

Primeri odpirajo vprašanje neenotne sodne prakse in učinkovitosti pravne države.

Da: KPK meni, da primeri odpirajo ta vprašanja.

Sodišča prve in druge stopnje so potrdila, da sta Hojs in Počivalšek kršila Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.

Da: Okrajni in višji sodišči so potrdili kršitev zakona.

Sodišča so poudarila, da se od funkcionarjev pričakuje poznavanje njihovih obveznosti in zakonskih določb.

Da: To je zapisano v sodbah, ki jih povzema članek.

V primerih Dikaučiča in Vizjaka je ljubljansko okrajno sodišče ugodilo zahtevama za sodno varstvo zaradi pomanjkljivosti v izreku odločb.

Ni omenjeno

Višje sodišče v Ljubljani je v Vizjakovem primeru ugodilo pritožbi KPK in zadevo vrnilo v ponovno odločanje, vendar je nato nastopilo zastaranje.

Ni omenjeno

Slovenske Novice

Aleš Hojs in Zdravko Počivalšek sta se pri odločanju o lastnih zahtevah za izplačilo nadomestila za neizkoriščeni dopust znašla v nasprotju interesov.

Da: Članek potrjuje, da sta se znašla v okoliščinah nasprotja interesov.

Hojs in Počivalšek se nista izločila iz odločanja o lastnih vlogah, s čimer sta kršila 38. člen ZIntPK.

Da: Članek izrecno navaja kršitev 38. člena ZIntPK zaradi neizločitve.

Jože Podgoršek, Boštjan Koritnik in Simona Kustec odločitev KPK niso izpodbijali, pet drugih nekdanjih ministrov pa je zahtevalo sodno varstvo.

Da: Članek potrjuje navedeno razmerje glede izpodbijanja odločb.

KPK je Hojsu in Počivalšku izrekla vsakemu globo v višini 400 evrov.

Da: Članek navaja, da jima je Komisija izrekla globo 400 evrov.

KPK je med novembrom 2023 in februarjem 2024 izdala osem prekrškovnih odločb zoper nekdanje ministre.

Da: Članek navaja izdajo osmih odločb v tem časovnem obdobju.

KPK opozarja, da so zaradi različnih sodnih odločitev ob identičnih okoliščinah nastale različne pravne posledice.

Da: KPK opozarja na zaskrbljujoče različne posledice ob enakih dejstvih.

KPK predlaga prednostno obravnavo svojih primerov na sodiščih ali podaljšanje zastaralnih rokov za prekrške.

Da: KPK je predlagala prednostno obravnavo ali podaljšanje rokov.

Postopek proti Andreju Širclju se je končal s potrditvijo odločitve KPK o kršitvi pravil glede nasprotja interesov.

Da: Sodišči sta potrdili odločitev KPK o kršitvi nasprotja interesov.

Postopka proti Marjanu Dikaučiču in Andreju Vizjaku sta zaradi poteka štiriletnega zastaralnega roka zastarala oziroma bila ustavljena.

Da: Članek potrjuje ustavitev postopkov zaradi poteka zastaralnega roka.

Primeri odpirajo vprašanje neenotne sodne prakse in učinkovitosti pravne države.

Da: Članek izrecno navaja, da primeri odpirajo to vprašanje.

Sodišča prve in druge stopnje so potrdila, da sta Hojs in Počivalšek kršila Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.

Da: Sodišči obeh stopenj sta potrdili odločitev KPK o kršitvi ZIntPK.

Sodišča so poudarila, da se od funkcionarjev pričakuje poznavanje njihovih obveznosti in zakonskih določb.

Da: Sodišča so v sodbah poudarila pričakovano poznavanje obveznosti.

V primerih Dikaučiča in Vizjaka je ljubljansko okrajno sodišče ugodilo zahtevama za sodno varstvo zaradi pomanjkljivosti v izreku odločb.

Da: Sodišče je ugodilo zahtevama zaradi manjkajočega imena predsedujočega.

Višje sodišče v Ljubljani je v Vizjakovem primeru ugodilo pritožbi KPK in zadevo vrnilo v ponovno odločanje, vendar je nato nastopilo zastaranje.

Da: Višje sodišče je ugodilo pritožbi, a je nato nastopilo zastaranje.

Svet24

Aleš Hojs in Zdravko Počivalšek sta se pri odločanju o lastnih zahtevah za izplačilo nadomestila za neizkoriščeni dopust znašla v nasprotju interesov.

Da: Članek potrjuje, da sta se znašla v okoliščinah nasprotja interesov.

Hojs in Počivalšek se nista izločila iz odločanja o lastnih vlogah, s čimer sta kršila 38. člen ZIntPK.

Da: Sodišči sta presodili, da se nista izločila in kršila 38. člen.

Jože Podgoršek, Boštjan Koritnik in Simona Kustec odločitev KPK niso izpodbijali, pet drugih nekdanjih ministrov pa je zahtevalo sodno varstvo.

Da: Članek potrjuje navedene osebe in število zahtev za sodno varstvo.

KPK je Hojsu in Počivalšku izrekla vsakemu globo v višini 400 evrov.

Da: Članek navaja, da jima je KPK izrekla globo v višini 400 evrov.

KPK je med novembrom 2023 in februarjem 2024 izdala osem prekrškovnih odločb zoper nekdanje ministre.

Da: Članek navaja to časovno obdobje in število izdanih odločb.

KPK opozarja, da so zaradi različnih sodnih odločitev ob identičnih okoliščinah nastale različne pravne posledice.

Da: KPK opozarja na različne posledice pri enakih okoliščinah.

KPK predlaga prednostno obravnavo svojih primerov na sodiščih ali podaljšanje zastaralnih rokov za prekrške.

Da: KPK predlaga prednostno obravnavo ali podaljšanje rokov.

Postopek proti Andreju Širclju se je končal s potrditvijo odločitve KPK o kršitvi pravil glede nasprotja interesov.

Da: Sodišči sta potrdili odločitev KPK o kršitvi pravil.

Postopka proti Marjanu Dikaučiču in Andreju Vizjaku sta zaradi poteka štiriletnega zastaralnega roka zastarala oziroma bila ustavljena.

Da: Članek potrjuje, da sta postopka zaradi zastaranja zastala.

Primeri odpirajo vprašanje neenotne sodne prakse in učinkovitosti pravne države.

Da: KPK izrecno opozarja na vprašanje neenotne sodne prakse.

Sodišča prve in druge stopnje so potrdila, da sta Hojs in Počivalšek kršila Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.

Da: Sodišči prve in druge stopnje sta potrdili odločitev KPK o kršitvi.

Sodišča so poudarila, da se od funkcionarjev pričakuje poznavanje njihovih obveznosti in zakonskih določb.

Da: Sodišči sta poudarili pričakovano poznavanje obveznosti funkcionarjev.

V primerih Dikaučiča in Vizjaka je ljubljansko okrajno sodišče ugodilo zahtevama za sodno varstvo zaradi pomanjkljivosti v izreku odločb.

Da: Sodišče je ugodilo zahtevama zaradi pomanjkljivosti v izreku odločb.

Višje sodišče v Ljubljani je v Vizjakovem primeru ugodilo pritožbi KPK in zadevo vrnilo v ponovno odločanje, vendar je nato nastopilo zastaranje.

Da: Višje sodišče je ugodilo pritožbi, a je nato nastopilo zastaranje.

Večer

Aleš Hojs in Zdravko Počivalšek sta se pri odločanju o lastnih zahtevah za izplačilo nadomestila za neizkoriščeni dopust znašla v nasprotju interesov.

Da: Sodišča so potrdila, da sta bila v nasprotju interesov.

Hojs in Počivalšek se nista izločila iz odločanja o lastnih vlogah, s čimer sta kršila 38. člen ZIntPK.

Delno: Članek potrjuje kršitev zaradi neizločitve, a člena ne navaja.

Jože Podgoršek, Boštjan Koritnik in Simona Kustec odločitev KPK niso izpodbijali, pet drugih nekdanjih ministrov pa je zahtevalo sodno varstvo.

Da: Članek potrjuje navedene osebe in število zahtevkov.

KPK je Hojsu in Počivalšku izrekla vsakemu globo v višini 400 evrov.

Da: Članek navaja, da je bila vsakemu izrečena globa 400 evrov.

KPK je med novembrom 2023 in februarjem 2024 izdala osem prekrškovnih odločb zoper nekdanje ministre.

Da: Članek navaja točno to obdobje in število odločb.

KPK opozarja, da so zaradi različnih sodnih odločitev ob identičnih okoliščinah nastale različne pravne posledice.

Da: KPK opozarja na različne posledice ob enakih okoliščinah.

KPK predlaga prednostno obravnavo svojih primerov na sodiščih ali podaljšanje zastaralnih rokov za prekrške.

Da: KPK je predlagala prednostno obravnavo ali podaljšanje rokov.

Postopek proti Andreju Širclju se je končal s potrditvijo odločitve KPK o kršitvi pravil glede nasprotja interesov.

Da: Višje sodišče je potrdilo kršitev pravil o nasprotju interesov.

Postopka proti Marjanu Dikaučiču in Andreju Vizjaku sta zaradi poteka štiriletnega zastaralnega roka zastarala oziroma bila ustavljena.

Da: Postopka sta bila ustavljena zaradi poteka zastaralnega roka.

Primeri odpirajo vprašanje neenotne sodne prakse in učinkovitosti pravne države.

Da: KPK meni, da primeri odpirajo vprašanje neenotne sodne prakse.

Sodišča prve in druge stopnje so potrdila, da sta Hojs in Počivalšek kršila Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.

Da: Sodišča obeh stopenj so potrdila kršitev zakona.

Sodišča so poudarila, da se od funkcionarjev pričakuje poznavanje njihovih obveznosti in zakonskih določb.

Da: Članek dobesedno navaja to pričakovanje sodišč.

V primerih Dikaučiča in Vizjaka je ljubljansko okrajno sodišče ugodilo zahtevama za sodno varstvo zaradi pomanjkljivosti v izreku odločb.

Da: Sodišče je ugodilo zahtevama zaradi pomanjkljivosti v izreku.

Višje sodišče v Ljubljani je v Vizjakovem primeru ugodilo pritožbi KPK in zadevo vrnilo v ponovno odločanje, vendar je nato nastopilo zastaranje.

Da: Višje sodišče je ugodilo pritožbi, nato je nastopilo zastaranje.

kpk-rs.si

Aleš Hojs in Zdravko Počivalšek sta se pri odločanju o lastnih zahtevah za izplačilo nadomestila za neizkoriščeni dopust znašla v nasprotju interesov.

Da: Sodišče je potrdilo, da sta bila v nasprotju interesov.

Hojs in Počivalšek se nista izločila iz odločanja o lastnih vlogah, s čimer sta kršila 38. člen ZIntPK.

Da: Sodišče je potrdilo kršitev 38. člena ZIntPK zaradi neizločitve.

Jože Podgoršek, Boštjan Koritnik in Simona Kustec odločitev KPK niso izpodbijali, pet drugih nekdanjih ministrov pa je zahtevalo sodno varstvo.

Da: Navedeni trije niso izpodbijali, pet jih je vložilo zahtevo.

KPK je Hojsu in Počivalšku izrekla vsakemu globo v višini 400 evrov.

Da: Članek navaja izrek globe v višini 400 evrov.

KPK je med novembrom 2023 in februarjem 2024 izdala osem prekrškovnih odločb zoper nekdanje ministre.

Da: Članek potrjuje izdajo osmih odločb v tem obdobju.

KPK opozarja, da so zaradi različnih sodnih odločitev ob identičnih okoliščinah nastale različne pravne posledice.

Da: KPK opozarja na različne posledice ob identičnih okoliščinah.

KPK predlaga prednostno obravnavo svojih primerov na sodiščih ali podaljšanje zastaralnih rokov za prekrške.

Da: KPK je predlagala prednostno obravnavo ali podaljšanje rokov.

Postopek proti Andreju Širclju se je končal s potrditvijo odločitve KPK o kršitvi pravil glede nasprotja interesov.

Da: Sodišči sta potrdili odločitev KPK o kršitvi.

Postopka proti Marjanu Dikaučiču in Andreju Vizjaku sta zaradi poteka štiriletnega zastaralnega roka zastarala oziroma bila ustavljena.

Da: Postopka sta bila ustavljena zaradi poteka štiriletnega roka.

Primeri odpirajo vprašanje neenotne sodne prakse in učinkovitosti pravne države.

Da: Članek izrecno navaja, da primeri odpirajo to vprašanje.

Sodišča prve in druge stopnje so potrdila, da sta Hojs in Počivalšek kršila Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.

Da: Sodišči obeh stopenj sta potrdili kršitev ZIntPK.

Sodišča so poudarila, da se od funkcionarjev pričakuje poznavanje njihovih obveznosti in zakonskih določb.

Da: Sodišča so to poudarila v svojih sodbah.

V primerih Dikaučiča in Vizjaka je ljubljansko okrajno sodišče ugodilo zahtevama za sodno varstvo zaradi pomanjkljivosti v izreku odločb.

Da: Sodišče je ugodilo zahtevam zaradi manjkajočega imena predsedujočega.

Višje sodišče v Ljubljani je v Vizjakovem primeru ugodilo pritožbi KPK in zadevo vrnilo v ponovno odločanje, vendar je nato nastopilo zastaranje.

Da: Višje sodišče je ugodilo pritožbi, a je nato nastopilo zastaranje.

primorske.si

Aleš Hojs in Zdravko Počivalšek sta se pri odločanju o lastnih zahtevah za izplačilo nadomestila za neizkoriščeni dopust znašla v nasprotju interesov.

Delno: Članek potrjuje nasprotje interesov pri odločanju o lastnih vlogah.

Hojs in Počivalšek se nista izločila iz odločanja o lastnih vlogah, s čimer sta kršila 38. člen ZIntPK.

Delno: Članek potrjuje, da se nista izločila, a člena ne navaja.

Jože Podgoršek, Boštjan Koritnik in Simona Kustec odločitev KPK niso izpodbijali, pet drugih nekdanjih ministrov pa je zahtevalo sodno varstvo.

Da: Članek potrjuje navedene podatke o izpodbijanju odločb.

KPK je Hojsu in Počivalšku izrekla vsakemu globo v višini 400 evrov.

Da: Članek navaja globo v višini 400 evrov za vsakega.

KPK je med novembrom 2023 in februarjem 2024 izdala osem prekrškovnih odločb zoper nekdanje ministre.

Da: Članek navaja izdajo osmih odločb v tem obdobju.

KPK opozarja, da so zaradi različnih sodnih odločitev ob identičnih okoliščinah nastale različne pravne posledice.

Da: KPK opozarja na različne posledice ob enakih okoliščinah.

KPK predlaga prednostno obravnavo svojih primerov na sodiščih ali podaljšanje zastaralnih rokov za prekrške.

Da: KPK predlaga prednostno obravnavo ali podaljšanje rokov.

Postopek proti Andreju Širclju se je končal s potrditvijo odločitve KPK o kršitvi pravil glede nasprotja interesov.

Da: Sodišči sta potrdili kršitev pravil o nasprotju interesov.

Postopka proti Marjanu Dikaučiču in Andreju Vizjaku sta zaradi poteka štiriletnega zastaralnega roka zastarala oziroma bila ustavljena.

Da: Članek potrjuje ustavitev postopkov zaradi zastaranja.

Primeri odpirajo vprašanje neenotne sodne prakse in učinkovitosti pravne države.

Da: KPK meni, da primeri odpirajo vprašanje neenotne sodne prakse.

Sodišča prve in druge stopnje so potrdila, da sta Hojs in Počivalšek kršila Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.

Da: Sodišča so potrdila kršitev zakona o integriteti.

Sodišča so poudarila, da se od funkcionarjev pričakuje poznavanje njihovih obveznosti in zakonskih določb.

Da: Sodišča so poudarila pričakovano poznavanje obveznosti.

V primerih Dikaučiča in Vizjaka je ljubljansko okrajno sodišče ugodilo zahtevama za sodno varstvo zaradi pomanjkljivosti v izreku odločb.

Da: Sodišče je ugodilo zahtevam zaradi pomanjkljivosti v izreku.

Višje sodišče v Ljubljani je v Vizjakovem primeru ugodilo pritožbi KPK in zadevo vrnilo v ponovno odločanje, vendar je nato nastopilo zastaranje.

Da: Višje sodišče je ugodilo pritožbi, nato je nastopilo zastaranje.

Analiza sentimenta

entities

• Aleš Hojs
• Zdravko Počivalšek
• Andrej Šircelj
• Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)
• Okrajno sodišče v Ljubljani
• Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK)
• Marjan Dikaučič
• Andrej Vizjak
• Jože Podgoršek
• Boštjan Koritnik
• Simona Kustec
• Višje sodišče v Ljubljani
• Okrajno sodišče v Celju
• Komisija za administrativne zadeve in imenovanja (KAZI)
• Vlada Republike Slovenije

key differences

Aleš Hojs

Nekateri viri poudarjajo kršitev, drugi le navajajo dejstva.

Andrej Vizjak

Vsi viri poročajo nevtralno, brez bistvenih razlik.

Andrej Šircelj

Večina nevtralno, Večer in Svet24 izrazito negativno.

Boštjan Koritnik

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Jože Podgoršek

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Komisija za administrativne zadeve in imenovanja (KAZI)

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)

Večina virov pozitivna; STA in 24ur nevtralna.

Marjan Dikaučič

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali interpretaciji.

Okrajno sodišče v Celju

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Okrajno sodišče v Ljubljani

Nekateri viri kritični do neenotne sodne prakse, drugi nevtralni.

Simona Kustec

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Višje sodišče v Ljubljani

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Vlada Republike Slovenije

Vsi viri so nevtralni; noben ne kritizira ali hvali.

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK)

Večina virov nevtralna, Slovenske novice izstopajo s pozitivnim opisom.

Zdravko Počivalšek

Nekateri viri poudarjajo kršitev, drugi le navajajo dejstva.

source analyses

24ur

Aleš Hojs

Nevtralno: omenjen kot kršitelj, ki je prejel globo; brez meta-vrednotenja

Andrej Vizjak

Nevtralno: omenjen kot kršitelj, katerega postopek je zastaral; brez meta-vrednotenja

Andrej Šircelj

Nevtralno: omenjen kot kršitelj, katerega kršitev je potrdilo sodišče; brez meta-vrednotenja

Boštjan Koritnik

Nevtralno: omenjen kot minister, ki ni izpodbijal odločbe; brez meta-vrednotenja

Jože Podgoršek

Nevtralno: omenjen kot minister, ki ni izpodbijal odločbe; brez meta-vrednotenja

Komisija za administrativne zadeve in imenovanja (KAZI)

Nevtralno: omenjena v kontekstu izreka sodbe; brez meta-vrednotenja

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)

Nevtralno: citirana kot vir informacij in mnenj; brez meta-vrednotenja

Marjan Dikaučič

Nevtralno: omenjen kot kršitelj, katerega postopek je zastaral; brez meta-vrednotenja

Okrajno sodišče v Celju

Nevtralno: omenjeno kot sodišče, ki je potrdilo odločitev KPK; brez meta-vrednotenja

Okrajno sodišče v Ljubljani

Nevtralno: omenjeno kot sodišče, ki je odločalo o primerih; brez meta-vrednotenja

Simona Kustec

Nevtralno: omenjena kot ministrica, ki ni izpodbijala odločbe; brez meta-vrednotenja

Višje sodišče v Ljubljani

Nevtralno: omenjeno kot sodišče, ki je potrdilo ali spremenilo odločitve; brez meta-vrednotenja

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: omenjena kot takratna vlada ob izteku mandata; brez meta-vrednotenja

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK)

Nevtralno: omenjen kot pravna podlaga za kršitve; brez meta-vrednotenja

Zdravko Počivalšek

Nevtralno: omenjen kot kršitelj, ki je prejel globo; brez meta-vrednotenja

Delo

Aleš Hojs

Nevtralno: omenjen kot kršitelj, sodišče potrdilo prekršek, brez meta-vrednotenja

Andrej Vizjak

Nevtralno: omenjen kot kršitelj, postopek zastaral, brez meta-vrednotenja

Andrej Šircelj

Nevtralno: omenjen kot kršitelj, sodišče potrdilo prekršek, brez meta-vrednotenja

Boštjan Koritnik

Nevtralno: omenjen kot tisti, ki ni izpodbijal odločbe, brez meta-vrednotenja

Jože Podgoršek

Nevtralno: omenjen kot tisti, ki ni izpodbijal odločbe, brez meta-vrednotenja

Komisija za administrativne zadeve in imenovanja (KAZI)

Nevtralno: omenjena kot organ, ki ga sodišče omenja v izreku, brez meta-vrednotenja

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)

Pozitivno: sodišča potrdila njene odločitve, avtor ne vrednoti negativno

Marjan Dikaučič

Nevtralno: omenjen kot kršitelj, postopek zastaral, brez meta-vrednotenja

Okrajno sodišče v Celju

Nevtralno: omenjeno kot potrditveni organ, brez meta-vrednotenja

Okrajno sodišče v Ljubljani

Negativno: avtor omenja neenotno sodno prakso kot problem

Simona Kustec

Nevtralno: omenjena kot tista, ki ni izpodbijala odločbe, brez meta-vrednotenja

Višje sodišče v Ljubljani

Nevtralno: omenjeno kot potrditveni organ, brez meta-vrednotenja

Vlada Republike Slovenije

Ni omenjeno

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK)

Nevtralno: omenjen kot pravna podlaga za prekrške, brez meta-vrednotenja

Zdravko Počivalšek

Nevtralno: omenjen kot kršitelj, sodišče potrdilo prekršek, brez meta-vrednotenja

RTV Slovenija

Aleš Hojs

Negativno: sodišče potrdilo kršitev zakona, neizločitev iz odločanja

Andrej Vizjak

Nevtralno: omenjen zastaranje postopka brez vrednotenja

Andrej Šircelj

Nevtralno: omenjen potrditev kršitve brez vrednotenja

Boštjan Koritnik

Nevtralno: omenjen, da ni izpodbijal odločitve

Jože Podgoršek

Nevtralno: omenjen, da ni izpodbijal odločitve

Komisija za administrativne zadeve in imenovanja (KAZI)

Ni omenjeno

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)

Pozitivno: sodišče potrdilo odločitev KPK, izraža zaskrbljenost

Marjan Dikaučič

Nevtralno: omenjen zastaranje postopka brez vrednotenja

Okrajno sodišče v Celju

Ni omenjeno

Okrajno sodišče v Ljubljani

Nevtralno: omenjeno potrditev odločitev brez vrednotenja

Simona Kustec

Nevtralno: omenjena, da ni izpodbijala odločitve

Višje sodišče v Ljubljani

Nevtralno: omenjeno potrditev odločitev brez vrednotenja

Vlada Republike Slovenije

Ni omenjeno

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK)

Nevtralno: omenjen kot kršen zakon brez vrednotenja

Zdravko Počivalšek

Negativno: sodišče potrdilo kršitev zakona, neizločitev iz odločanja

STA

Aleš Hojs

Nevtralno: omenjen kot subjekt odločitve sodišča in KPK, brez meta-vrednotenja

Andrej Vizjak

Ni omenjeno

Andrej Šircelj

Ni omenjeno

Boštjan Koritnik

Ni omenjeno

Jože Podgoršek

Ni omenjeno

Komisija za administrativne zadeve in imenovanja (KAZI)

Ni omenjeno

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)

Nevtralno: omenjena kot organ, katerega odločitev je sodišče potrdilo

Marjan Dikaučič

Ni omenjeno

Okrajno sodišče v Celju

Ni omenjeno

Okrajno sodišče v Ljubljani

Ni omenjeno

Simona Kustec

Ni omenjeno

Višje sodišče v Ljubljani

Ni omenjeno

Vlada Republike Slovenije

Ni omenjeno

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK)

Ni omenjeno

Zdravko Počivalšek

Nevtralno: omenjen kot subjekt odločitve sodišča in KPK, brez meta-vrednotenja

SiOL

Aleš Hojs

Negativno: sodišče potrdilo kršitev nasprotja interesov, izrečena globa

Andrej Vizjak

Nevtralno: omenjen kot nekdanji minister, postopek zastaral

Andrej Šircelj

Nevtralno: omenjen kot minister, postopek končan na višjem sodišču

Boštjan Koritnik

Nevtralno: omenjen kot minister, ni izpodbijal odločitve

Jože Podgoršek

Nevtralno: omenjen kot minister, ni izpodbijal odločitve

Komisija za administrativne zadeve in imenovanja (KAZI)

Ni omenjeno

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)

Pozitivno: sodišče potrdilo njene odločitve, izraža zaskrbljenost glede pravne države

Marjan Dikaučič

Nevtralno: omenjen kot nekdanji minister, postopek zastaral

Okrajno sodišče v Celju

Nevtralno: potrdilo odločitev KPK, omenjeno v kontekstu sodnih postopkov

Okrajno sodišče v Ljubljani

Nevtralno: potrdilo odločitev KPK, omenjeno v kontekstu sodnih postopkov

Simona Kustec

Nevtralno: omenjena kot ministrica, ni izpodbijala odločitve

Višje sodišče v Ljubljani

Nevtralno: potrdilo odločitve KPK, omenjeno v kontekstu sodnih postopkov

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: omenjena v kontekstu sej in poslovnika

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK)

Nevtralno: omenjen kot kršen zakon, namenjen krepitvi pravne države

Zdravko Počivalšek

Negativno: sodišče potrdilo kršitev nasprotja interesov, izrečena globa

Slovenske Novice

Aleš Hojs

Negativno: sodišče potrdilo kršitev ZIntPK, nasprotje interesov

Andrej Vizjak

Nevtralno: postopek zastaral, omenjen brez vrednotenja

Andrej Šircelj

Nevtralno: omenjen kot primer potrjene kršitve, brez vrednotenja

Boštjan Koritnik

Nevtralno: ni izpodbijal odločitve, omenjen brez vrednotenja

Jože Podgoršek

Nevtralno: ni izpodbijal odločitve, omenjen brez vrednotenja

Komisija za administrativne zadeve in imenovanja (KAZI)

Nevtralno: omenjena v kontekstu formalne napake v izreku, brez vrednotenja

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)

Pozitivno: avtor navaja KPK kot nosilko pravilnih odločitev, potrjenih na sodišču

Marjan Dikaučič

Nevtralno: postopek zastaral, omenjen brez vrednotenja

Okrajno sodišče v Celju

Nevtralno: omenjeno kot potrditveno sodišče, brez vrednotenja

Okrajno sodišče v Ljubljani

Negativno: omenjeno kot vir neenotne sodne prakse, ki je povzročilo zastaranje

Simona Kustec

Nevtralno: ni izpodbijala odločitve, omenjena brez vrednotenja

Višje sodišče v Ljubljani

Nevtralno: omenjeno kot potrditveni organ, brez vrednotenja

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: omenjena kot prejšnja vlada, brez vrednotenja

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK)

Pozitivno: opisan kot namenjen krepitvi pravne države in transparentnosti

Zdravko Počivalšek

Negativno: sodišče potrdilo kršitev ZIntPK, nasprotje interesov

Svet24

Aleš Hojs

Negativno: sodišči potrdili kršitev ZIntPK, izrečena globa 400 evrov

Andrej Vizjak

Nevtralno: postopek zastaral zaradi sodne odločitve, brez vrednotenja

Andrej Šircelj

Negativno: sodišči potrdili kršitev pravil glede nasprotja interesov

Boštjan Koritnik

Nevtralno: odločitev ni izpodbijal, brez vrednotenja

Jože Podgoršek

Nevtralno: odločitev ni izpodbijal, brez vrednotenja

Komisija za administrativne zadeve in imenovanja (KAZI)

Nevtralno: omenjena kot organ v izreku odločb, brez vrednotenja

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)

Pozitivno: avtor navaja opozorila KPK o neenotni sodni praksi

Marjan Dikaučič

Nevtralno: postopek zastaral zaradi sodne odločitve, brez vrednotenja

Okrajno sodišče v Celju

Nevtralno: omenjeno kot odločevalec, brez vrednotenja

Okrajno sodišče v Ljubljani

Nevtralno: omenjeno kot odločevalec, brez vrednotenja

Simona Kustec

Nevtralno: odločitev ni izpodbijala, brez vrednotenja

Višje sodišče v Ljubljani

Nevtralno: omenjeno kot potrditveni organ, brez vrednotenja

Vlada Republike Slovenije

Ni omenjeno

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK)

Nevtralno: omenjen kot podlaga za kršitve, brez vrednotenja

Zdravko Počivalšek

Negativno: sodišči potrdili kršitev ZIntPK, izrečena globa 400 evrov

Večer

Aleš Hojs

Negativno: pravnomočno kaznovan zaradi nasprotja interesov, kršil zakon

Andrej Vizjak

Nevtralno: postopek ustavljen zaradi zastaranja, omenjen informativno

Andrej Šircelj

Negativno: pravnomočno potrjena kršitev določb o nasprotju interesov

Boštjan Koritnik

Nevtralno: ni izpodbijal odločitve KPK, omenjen brez vrednotenja

Jože Podgoršek

Nevtralno: ni izpodbijal odločitve KPK, omenjen brez vrednotenja

Komisija za administrativne zadeve in imenovanja (KAZI)

Nevtralno: omenjena v kontekstu postopka, brez vrednotenja

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)

Pozitivno: avtor navaja njene ugotovitve in opozorila kot utemeljena

Marjan Dikaučič

Nevtralno: postopek ustavljen zaradi zastaranja, omenjen informativno

Okrajno sodišče v Celju

Nevtralno: omenjeno kot sodišče, ki je potrdilo odločitev KPK

Okrajno sodišče v Ljubljani

Nevtralno: omenjeno kot prvostopenjsko sodišče v več primerih

Simona Kustec

Nevtralno: ni izpodbijala odločitve KPK, omenjena brez vrednotenja

Višje sodišče v Ljubljani

Nevtralno: omenjeno kot potrditveni organ v več primerih

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: omenjena kot nekdanja vlada, brez vrednotenja

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK)

Nevtralno: omenjen kot pravna podlaga za kršitve

Zdravko Počivalšek

Negativno: pravnomočno kaznovan zaradi nasprotja interesov, kršil zakon

kpk-rs.si

Aleš Hojs

Nevtralno: omenjen kot kršitelj, sodišče potrdilo kršitev, brez meta-vrednotenja

Andrej Vizjak

Nevtralno: omenjen kot kršitelj, postopek zastaral, brez meta-vrednotenja

Andrej Šircelj

Nevtralno: omenjen kot kršitelj, sodišče potrdilo kršitev, brez meta-vrednotenja

Boštjan Koritnik

Nevtralno: omenjen kot nekdanji minister, ki ni izpodbijal odločbe

Jože Podgoršek

Nevtralno: omenjen kot nekdanji minister, ki ni izpodbijal odločbe

Komisija za administrativne zadeve in imenovanja (KAZI)

Nevtralno: omenjena v kontekstu izreka sodbe

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)

Pozitivno: avtor navaja, da so sodišča potrdila odločitve KPK

Marjan Dikaučič

Nevtralno: omenjen kot kršitelj, postopek zastaral, brez meta-vrednotenja

Okrajno sodišče v Celju

Nevtralno: omenjeno kot sodišče, ki je potrdilo odločitev KPK

Okrajno sodišče v Ljubljani

Nevtralno: omenjeno kot sodišče, ki je odločalo o zadevah

Simona Kustec

Nevtralno: omenjena kot nekdanja ministrica, ki ni izpodbijala odločbe

Višje sodišče v Ljubljani

Nevtralno: omenjeno kot sodišče, ki je potrdilo ali vrnilo zadeve

Vlada Republike Slovenije

Nevtralno: omenjena kot takratna vlada ob izteku mandata

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK)

Nevtralno: omenjen kot pravna podlaga za kršitve

Zdravko Počivalšek

Nevtralno: omenjen kot kršitelj, sodišče potrdilo kršitev, brez meta-vrednotenja

primorske.si

Aleš Hojs

Negativno: sodišče potrdilo kršitev zakona, nasprotje interesov

Andrej Vizjak

Nevtralno: postopek ustavljen zaradi zastaranja, brez vrednotenja

Andrej Šircelj

Negativno: sodišče potrdilo kršitev določb o nasprotju interesov

Boštjan Koritnik

Nevtralno: odločbe ni izpodbijal, brez vrednotenja

Jože Podgoršek

Nevtralno: odločbe ni izpodbijal, brez vrednotenja

Komisija za administrativne zadeve in imenovanja (KAZI)

Nevtralno: omenjena v kontekstu odločb, brez vrednotenja

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)

Pozitivno: sodišča potrdila njene odločitve, opozarja na neenotno prakso

Marjan Dikaučič

Nevtralno: postopek ustavljen zaradi zastaranja, brez vrednotenja

Okrajno sodišče v Celju

Nevtralno: pritrdilo KPK, brez vrednotenja

Okrajno sodišče v Ljubljani

Nevtralno: odločalo o zahtevah, brez vrednotenja

Simona Kustec

Nevtralno: odločbe ni izpodbijala, brez vrednotenja

Višje sodišče v Ljubljani

Nevtralno: potrdilo ali vrnilo zadeve, brez vrednotenja

Vlada Republike Slovenije

Ni omenjeno

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK)

Nevtralno: omenjen kot podlaga za kršitve, brez vrednotenja

Zdravko Počivalšek

Negativno: sodišče potrdilo kršitev zakona, nasprotje interesov

Scenariji

scenarios

• description

  KPK bo po pravnomočnih odločitvah zoper Aleša Hojsa, Zdravka Počivalška in Andreja Širclja znova zahtevala prednostno obravnavo svojih zadev. Sodišča in zakonodajalec bi lahko zaradi primerov Marjana Dikaučiča in Andreja Vizjaka izboljšali časovno usklajevanje postopkov, kar bi zmanjšalo tveganje zastaranja.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Prednostna obravnava postopkov KPK

  valence

  positive

• description

  Aleš Hojs in Zdravko Počivalšek bosta poudarjala, da sta bila zaradi odsotnosti oziroma poslovnika vlade neupravičeno kaznovana, KPK pa bo izpostavljala pomen izločanja iz odločanja o lastnih vlogah. Primer bo tako še naprej služil kot politični dokaz za nasprotujoča si pogleda na pravno državo.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Nadaljevanje političnega spora o sodni praksi

  valence

  neutral

• description

  Različni zaključki postopkov proti Hojsu, Počivalšku, Dikaučiču in Vizjaku lahko okrepijo občutek, da enake kršitve niso enako sankcionirane. KPK bo opozarjala na neučinkovitost pravnega varstva, javnost pa bo zaradi zastaranja dveh primerov težje zaupala enotnosti sodstva.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Padec zaupanja zaradi različnih izidov

  valence

  negative

• description

  KPK bi lahko skupaj z ministrstvom za pravosodje predlagala spremembo prekrškovnih pravil, da bi imela sodišča več časa za obravnavo zahtev za sodno varstvo. Primer Vizjaka, v katerem je višje sodišče pritožbi KPK ugodilo, nato pa je zadeva vseeno zastarala, bi bil osrednji argument za reformo.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Podaljšanje zastaralnih rokov za prekrške

  valence

  positive

• description

  KPK bo po sodbah v primerih Dikaučiča in Vizjaka verjetno začela bolj podrobno navajati sestavo in predsedujočega Komisije za administrativne zadeve in imenovanja. Takšna praksa bi zmanjšala procesna tveganja, vendar sama po sebi ne bi odpravila neenotnega odločanja različnih sodišč.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  short

  title

  Natančnejši izreki odločb KPK

  valence

  neutral

• description

  Nekdanji funkcionarji ali drugi politično izpostavljeni posamezniki bi lahko v prihodnjih postopkih pogosteje vlagali zahteve za sodno varstvo in iskali formalne pomanjkljivosti, podobne tisti v zadevah Dikaučiča in Vizjaka. To bi lahko podaljšalo postopke ter povečalo nevarnost, da vsebinsko ugotovljene kršitve zastarajo.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Nova izpodbijanja odločitev protikorupcijske komisije

  valence

  negative

• description

  Vrhovno sodišče ali zakonodajalec bi lahko po javni razpravi o primerih Hojsa, Počivalška, Širclja, Dikaučiča in Vizjaka oblikoval jasnejša merila za izločanje ministrov. To bi funkcionarjem in KPK omogočilo bolj predvidljivo ravnanje pri odločanju o osebnih upravičenjih.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Enotna sodna razlaga nasprotja interesov

  valence

  positive

• description

  Vlada bi lahko zaradi Hojsovega sklicevanja na odsotnost in pravila glasovanja pregledala določbe poslovnika o nadomeščanju ministrov, dopisnih sejah in obravnavi osebnih vlog. Spremembe bi razjasnile postopke, vendar ne bi nujno spremenile presoje, da mora funkcionar preprečiti nasprotje interesov.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Formalna sprememba poslovnika vlade

  valence

  neutral

• description

  Stranke bi lahko pravnomočni globi Hojsa in Počivalška ter zastaranje postopkov proti Vizjaku in Dikaučiču uporabile kot osrednji predvolilni primer domnevnega obračunavanja ali privilegijev. Takšna polarizacija bi lahko zasenčila vsebinsko razpravo o integriteti in oslabila podporo neodvisnemu delu KPK.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Politična zloraba primera pred volitvami

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  7

  body

  z odzivom Hojsa in določbami poslovnika vlade v 7. in 8. odstavku Ljubljana, 06. avgusta (STA) - Sodišče je potrdilo odločitev KPK, da sta se nekdanja ministra Aleš Hojs in Zdravko Počivalšek v primeru nadomestila za neizkoriščen dopust znašla v nasprotju interesov, postopka zoper ...

  language

  slv

  published at

  2026-08-06T12:30:41

  source

  STA

  title

  Sodišče potrdilo odločitev KPK o nasprotju interesov Hojsa in Počivalška (dopolnjeno)

  url

  https://www.sta.si/3585391/

• article order

  9

  body

  Prekrškovna postopka zoper Aleša Hojsa in Zdravka Počivalška sta pravnomočno zaključena. Sodišče tako na prvi kot drugi stopnji je potrdilo odločitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), da sta nekdanja ministra s svojim ravnanjem kršila zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Hojs in Počivalšek se namreč kot ministra nista izločila iz odločanja o lastni vlogi. KPK jima je naložil globo v višini 400 evrov. V sodbah so sodišča zapisala, da se od funkcionarjev pričakuje, da svoje obveznosti in dolžnosti poznajo ter da poznajo določbe omenjenega zakona, ki je bil sprejet prav z namenom krepitve delovanja pravne države. KPK: Takšno sporočilo je zelo zaskrbljujoče Nasprotno pa sta prekrškovna postopka zoper Marjana Dikaučiča in Andreja Vizjaka po drugačnih odločitvah prvostopenjskih sodišč glede sodnega varstva in ob preteku štirih let od storitve prekrška zastarala. To po navedbah KPK-ja pomeni, da so ob identičnih okoliščinah zaradi različnih odločitev sodišča na koncu tudi sankcije za obravnavane osebe različne, kar je "zelo zaskrbljujoče". Zadeva tako po oceni KPK-ja odpira tudi vprašanje neenotne sodne prakse in učinkovitosti pravne države. "V interesu javnosti je, da se sodni postopki končajo v razumnem času in je s tem dosežen ustrezen epilog. Opisani primeri pa kažejo, da bi bilo treba z vidika krepitve pravne države bodisi zagotoviti prednostno obravnavo primerov KPK-ja na sodiščih, kar je KPK že predlagala, v nasprotnem primeru pa razmisliti o podaljšanju prekrškovnih zastaralnih rokov," so zapisali na komisiji. Komisija je med novembrom 2023 in februarjem 2024 sicer je izdala skupno osem prekrškovnih odločb zoper nekdanje ministre, pri čemer nekdanji ministri Jože Podgoršek, Boštjan Koritnik in Simona Kustec odločitve niso izpodbijali, preostalih pet pa je vložilo zahtevo za sodno varstvo. Prva od teh zadev, postopek zoper Andreja Širclja, je bila na višjem sodišču končana februarja letos, potem ko sta tako okrajno kot višje sodišče v Ljubljani potrdila odločitev KPK-ja o kršitvi nasprotja interesov.

  language

  slv

  published at

  2026-08-06T09:41:24

  source

  RTV Slovenija

  title

  Hojs in Počivalšek kot nekdanja ministra kršila zakon o integriteti in preprečevanju korupcije

  url

  https://www.rtvslo.si/slovenija/hojs-in-pocivalsek-kot-nekdanja-ministra-krsila-zakon-o-integriteti-in-preprecevanju-korupcije/790153

• article order

  0

  body

  Medtem ko sta nekdanja ministra Hojs in Počivalšek prejela globi zaradi nasprotja interesov, so nekateri primeri ministrov na sodišču zastarali. KPK opozarja na neenotno sodno prakso, ki v identičnih okoliščinah vodi do povsem različnih končnih izidov. Po več sodnih odločitvah so bili zaključeni še zadnji štirje prekrškovni postopki, ki jih je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) vodila zoper ministre, ki so ob izteku mandata takratne vlade maja 2022 zaprosili za izplačilo nadomestila za neizkoriščen dopust, pri čemer se niso izločili iz odločanja o tem, so sporočili iz KPK. Prekrškovna postopka zoper Aleša Hojsa in Zdravka Počivalška sta pravnomočno zaključena. Sodišče tako na prvi kot drugi stopnji je potrdilo odločitev KPK, da sta se s svojim ravnanjem znašla v okoliščinah nasprotja interesov in sta kršila Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Nasprotno pa sta prekrškovna postopka zoper Marjana Dikaučiča in Andreja Vizjaka po drugačnih odločitvah prvostopenjskih sodišč ob identičnih okoliščinah zastarala. Zadeva odpira vprašanje neenotne sodne prakse in učinkovitosti pravne države. Komisija je med novembrom 2023 in februarjem 2024 izdala skupno osem prekrškovnih odločb zoper nekdanje ministre, pri čemer nekdanji ministri Jože Podgoršek, Boštjan Koritnik in Simona Kustec odločitve niso izpodbijali, preostalih pet pa je vložilo zahtevo za sodno varstvo. Prva od teh zadev, postopek zoper Andreja Širclja, je bila na Višjem sodišču končana februarja letos, potem ko sta tako Okrajno kot Višje sodišče v Ljubljani potrdila odločitev Komisije o kršitvi nasprotja interesov. Ostali štirje prekrškovni postopki, ki jih je Komisija vodila zoper Aleša Hojsa, Zdravka Počivalška, Marjana Dikaučiča in Andreja Vizjaka, so se pravnomočno zaključili s sodbami, ki so jih sodišča izdala med aprilom in julijem 2026. V primerih Hojsa in Počivalška sta okrajni sodišči v Ljubljani in Celju potrdili odločitev Komisije o storjenem prekršku, ker se ministra nista izločila iz odločanja o lastni vlogi in s tem kršila 38. člen ZIntPK. Odločitev sta po pritožbi kršiteljev potrdili tudi višji sodišči. V sodbah so zapisali, da se od funkcionarjev pričakuje, da svoje obveznosti in dolžnosti poznajo ter da poznajo določbe ZIntPK, ki je bil sprejet prav z namenom krepitve delovanja pravne države in določa ukrepe in metode za krepitev integritete in transparentnosti ter za preprečevanje korupcije in preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov. Tudi njima je KPK izrekla globo v višini 400 evrov. Nasprotno pa je v primerih Dikaučiča in Vizjaka ljubljansko okrajno sodišče marca 2026 ugodilo njuni zahtevi za sodno varstvo, čeprav so bile okoliščine v vseh primerih enake in je pravilnost odločitve Komisije v primeru Andreja Širclja pred tem potrdilo že Višje sodišče v Ljubljani. Okrajno sodišče je v obeh primerih ugodilo zahtevi za sodno varstvo, ker v izreku ni bilo poimensko navedeno, kdo je bil v času odločanja predsedujoči KAZI. Komisija se je na obe sodbi pritožila. V nadaljevanju je v primeru Vizjak Višje sodišče pritožbi Komisije tudi ugodilo in maja 2026 zadevo vrnilo v odločanje prvostopenjskemu sodišču, vendar pa sta bila kasneje ob preteku splošnega zastaralnega roka (štiri leta od storitve prekrška) oba prekrška ustavljena. To pa pomeni, da so ob identičnih okoliščinah zaradi različnih odločitev sodišča na koncu tudi sankcije za obravnavane osebe različne. Komisija meni, da je takšno sporočilo izjemno zaskrbljujoče ter da je v interesu javnosti, da se sodni postopki končajo v razumnem času in je s tem dosežen ustrezen epilog. Opisani primeri pa kažejo, da bi bilo treba z vidika krepitve pravne države bodisi zagotoviti prednostno obravnavo primerov Komisije na sodiščih, kar je Komisija že predlagala, v nasprotnem primeru pa razmisliti o podaljšanju prekrškovnih zastaralnih rokov, so zapisali.

  language

  slv

  published at

  2026-08-06T09:21:19

  source

  24ur

  title

  Hojs in Počivalšek kršila zakon o integriteti, oglobljena s 400 evri

  url

  https://www.24ur.com/novice/slovenija/hojs-in-pocivalsek-krsila-zakon-o-integriteti-oglobljena-s-400-evri.html

• article order

  4

  body

  Po več sodnih odločitvah so bili zaključeni še zadnji štirje prekrškovni postopki, ki jih je Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) vodila zoper ministre, ki so ob izteku mandata vlade maja 2022 zaprosili za izplačilo nadomestila za neizkoriščen dopust, pri čemer se niso izločili iz odločanja o tem. Prekrškovna postopka zoper Aleša Hojsa in Zdravka Počivalška sta pravnomočno zaključena. Sodišče tako na prvi kot drugi stopnji je potrdilo odločitev Komisije, da sta se s svojim ravnanjem znašla v okoliščinah nasprotja interesov in sta kršila Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Nasprotno pa sta prekrškovna postopka zoper Marjana Dikaučiča in Andreja Vizjaka po drugačnih odločitvah prvostopenjskih sodišč ob identičnih okoliščinah zastarala. Zadeva odpira vprašanje neenotne sodne prakse in učinkovitosti pravne države. Komisija je med novembrom 2023 in februarjem 2024 izdala skupno osem prekrškovnih odločb zoper nekdanje ministre, pri čemer Jože Podgoršek, Boštjan Koritnik in Simona Kustec odločitve niso izpodbijali, preostalih pet pa je vložilo zahtevo za sodno varstvo. Postopek zoper Andreja Širclja, je bila na Višjem sodišču končana februarja letos, potem ko sta Okrajno in Višje sodišče v Ljubljani potrdila odločitev Komisije o kršitvi nasprotja interesov. Ostali štirje prekrškovni postopki, ki jih je Komisija vodila zoper Hojsa, Počivalška, Dikaučiča in Vizjaka, so se pravnomočno zaključili s sodbami, ki so jih sodišča izdala med aprilom in julijem 2026. V primerih Hojsa in Počivalška sta okrajni sodišči v Ljubljani in Celju potrdili odločitev Komisije o storjenem prekršku, ker se ministra nista izločila iz odločanja o lastni vlogi in s tem kršila 38. člen ZIntPK. Odločitev sta po pritožbi kršiteljev potrdili tudi višji sodišči. V sodbah so zapisali, da se od funkcionarjev pričakuje, da svoje obveznosti in dolžnosti poznajo ter da poznajo določbe ZIntPK, ki je bil sprejet prav z namenom krepitve delovanja pravne države in določa ukrepe in metode za krepitev integritete in transparentnosti ter za preprečevanje korupcije in preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov. Tudi njima je Komisija izrekla globo v višini 400 evrov. Nasprotno pa je v primerih Dikaučiča in Vizjaka ljubljansko okrajno sodišče marca 2026 ugodilo njuni zahtevi za sodno varstvo, čeprav so bile okoliščine v vseh primerih enake in je pravilnost odločitve Komisije v primeru Širclja pred tem potrdilo že Višje sodišče v Ljubljani. Okrajno sodišče je v obeh primerih ugodilo zahtevi za sodno varstvo, ker v izreku ni bilo poimensko navedeno, kdo je bil v času odločanja predsedujoči KAZI. Komisija se je na obe sodbi pritožila. V primeru Vizjak je Višje sodišče pritožbi Komisije ugodilo in maja 2026 zadevo vrnilo v odločanje prvostopenjskemu sodišču, vendar sta bila kasneje ob preteku splošnega zastaralnega roka (štiri leta od storitve prekrška) oba prekrška ustavljena. To pomeni, da so ob identičnih okoliščinah zaradi različnih odločitev sodišča na koncu tudi sankcije za obravnavane osebe različne. "Komisija meni, da je takšno sporočilo izjemno zaskrbljujoče ter, da je v interesu javnosti, da se sodni postopki končajo v razumnem času in je s tem dosežen ustrezen epilog. Opisani primeri pa kažejo, da bi bilo treba z vidika krepitve pravne države bodisi zagotoviti prednostno obravnavo primerov Komisije na sodiščih, kar je Komisija že predlagala, v nasprotnem primeru pa razmisliti o podaljšanju prekrškovnih zastaralnih rokov," so še zapisali v sporočilu za javnost.

  language

  slv

  published at

  2026-08-06T09:19:40

  source

  Delo

  title

  Zaključeni zadnji štirje prekrškovni postopki nekdanjih ministrov

  url

  https://www.delo.si/novice/slovenija/zakljuceni-zadnji-stirje-prekrskovni-postopki-nekdanjih-ministrov

• article order

  8

  body

  Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je končala še zadnje štiri prekrškovne postopke proti ministrom nekdanje vlade, ki so ob izteku mandata maja 2022 zaprosili za izplačilo nadomestila za neizkoriščeni dopust, vendar se niso izločili iz odločanja o svojih vlogah. Postopka proti nekdanjima ministroma Alešu Hojsu in Zdravku Počivalšku sta se končala s pravnomočno potrditvijo odločitev KPK. Sodišča prve in druge stopnje so presodila, da sta se znašla v okoliščinah nasprotja interesov ter kršila zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Vsakemu je bila izrečena globa v višini 400 evrov. Drugače sta se razpletla postopka proti nekdanjima ministroma Marjanu Dikaučiču in Andreju Vizjaku. Zaradi odločitev prvostopenjskega sodišča in poteka štiriletnega splošnega zastaralnega roka sta bila postopka ustavljena. KPK opozarja, da so tako ob enakih dejanskih okoliščinah in očitanih ravnanjih nastale različne pravne posledice. KPK je med novembrom 2023 in februarjem 2024 izdala skupno osem prekrškovnih odločb proti nekdanjim ministrom. Jože Podgoršek, Boštjan Koritnik in Simona Kustec odločitev niso izpodbijali, preostalih pet ministrov pa je vložilo zahteve za sodno varstvo. Prvi izmed sodno obravnavanih primerov, postopek proti Andreju Širclju, je bil na višjem sodišču končan februarja letos. Tako Okrajno kot Višje sodišče v Ljubljani sta potrdili odločitev KPK, da je Šircelj kršil določbe o nasprotju interesov. Med aprilom in julijem so bile izdane še pravnomočne sodbe v postopkih proti Hojsu, Počivalšku, Dikaučiču in Vizjaku. V primerih Hojsa in Počivalška sta okrajni sodišči v Ljubljani in Celju pritrdili KPK, da bi se morala ministra izločiti iz odločanja o lastnih vlogah. Ker tega nista storila, sta po presoji sodišč kršila zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Njuni pritožbi sta zavrnili tudi višji sodišči. Sodišča so med drugim poudarila, da se od funkcionarjev pričakuje poznavanje njihovih obveznosti in določb zakona, katerega namen je krepitev pravne države, integritete in transparentnosti ter preprečevanje korupcije in nasprotja interesov. V primerih Dikaučiča in Vizjaka pa je ljubljansko okrajno sodišče marca letos ugodilo zahtevama za sodno varstvo. Presodilo je, da bi moralo biti v izreku odločbe poimensko navedeno, kdo je v času odločanja predsedoval vladni komisiji za administrativne zadeve in imenovanja, čeprav je pred tem Višje sodišče v Ljubljani v Šircljevem primeru že potrdilo odločitev KPK. Komisija se je zoper obe sodbi pritožila. V Vizjakovem primeru je višje sodišče njeni pritožbi maja ugodilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Toda še pred dokončno odločitvijo je potekel štiriletni splošni zastaralni rok. Zaradi zastaranja sta bila nato ustavljena postopka proti Vizjaku in Dikaučiču. Na komisiji menijo, da različni razpleti postopkov ob identičnih okoliščinah odpirajo vprašanje neenotne sodne prakse in učinkovitosti pravne države. Medtem ko so bile kršitve Širclja, Hojsa in Počivalška pravnomočno potrjene, Dikaučič in Vizjak zaradi zastaranja nista bila sankcionirana. Takšen rezultat je po oceni KPK izjemno zaskrbljujoč. V interesu javnosti je, poudarjajo, da se sodni postopki končajo v razumnem času in dobijo ustrezen pravni epilog. Komisija je zato že predlagala, da bi sodišča njene primere obravnavala prednostno. Če prednostne obravnave ne bo mogoče zagotoviti, bi bilo treba po njenem mnenju razmisliti o podaljšanju zastaralnih rokov za prekrške. Sedanji primeri namreč kažejo, da lahko postopki zastarajo še pred pravnomočno vsebinsko odločitvijo, zaradi česar so sankcije za primerljiva ravnanja na koncu različne.

  language

  slv

  published at

  2026-08-06T09:19:00

  source

  Večer

  title

  Zaradi nasprotja interesov pravnomočno kaznovana Hojs in Počivalšek, postopka zoper Vizjaka in Dikaučiča zastarala

  url

  https://vecer.com/slovenija/zaradi-nasprotja-interesov-pravnomocno-kaznovana-hojs-in-pocivalsek-postopka-zoper-vizjaka-in-dikaucica-zastarala-10423175

• article order

  1

  body

  Zaključeni so še zadnji štirje prekrškovni postopki, ki jih je KPK vodil zoper ministre prejšnje Janševe vlade. Po več sodnih odločitvah so bili zaključeni še zadnji štirje prekrškovni postopki, ki jih je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) vodila zoper ministre, ki so ob izteku mandata takratne vlade maja 2022 zaprosili za izplačilo nadomestila za neizkoriščen dopust, pri čemer se niso izločili iz odločanja o tem. Hojs in Počivalšek kršila zakon o integriteti in preprečevanju korupcije Prekrškovna postopka zoper Aleša Hojsa in Zdravka Počivalška sta pravnomočno zaključena. Sodišče tako na prvi kot drugi stopnji je potrdilo odločitev Komisije, da sta se s svojim ravnanjem znašla v okoliščinah nasprotja interesov in sta kršila Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Nasprotno pa sta prekrškovna postopka zoper Marjana Dikaučiča in Andreja Vizjaka po drugačnih odločitvah prvostopenjskih sodišč ob identičnih okoliščinah zastarala. Zadeva odpira vprašanje neenotne sodne prakse in učinkovitosti pravne države. Komisija je med novembrom 2023 in februarjem 2024 je izdala skupno osem prekrškovnih odločb zoper nekdanje ministre, pri čemer nekdanji ministri Jože Podgoršek, Boštjan Koritnik in Simona Kustec odločitve niso izpodbijali, preostalih pet pa je vložilo zahtevo za sodno varstvo. Prva od teh zadev, postopek zoper Andreja Širclja, je bila na Višjem sodišču končana februarja letos, potem ko sta tako Okrajno kot Višje sodišče v Ljubljani potrdila odločitev Komisije o kršitvi nasprotja interesov. Ostali štirje prekrškovni postopki, ki jih je Komisija vodila zoper Aleša Hojsa, Zdravka Počivalška, Marjana Dikaučiča in Andreja Vizjaka, so se pravnomočno zaključili s sodbami, ki so jih sodišča izdala med aprilom in julijem 2026. V primerih Hojsa in Počivalška sta okrajni sodišči v Ljubljani in Celju potrdili odločitev Komisije o storjenem prekršku, ker se ministra nista izločila iz odločanja o lastni vlogi in s tem kršila 38. člen ZIntPK. Odločitev sta po pritožbi kršiteljev potrdili tudi višji sodišči V sodbah so zapisali, da se od funkcionarjev pričakuje, da svoje obveznosti in dolžnosti poznajo ter da poznajo določbe ZIntPK, ki je bil sprejet prav z namenom krepitve delovanja pravne države in določa ukrepe in metode za krepitev integritete in transparentnosti ter za preprečevanje korupcije in preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov.Tudi njima je Komisija izrekla globo v višini 400 evrov. Nasprotno pa je v primerih Dikaučiča in Vizjaka ljubljansko okrajno sodišče marca 2026 ugodilo njuni zahtevi za sodno varstvo, čeprav so bile okoliščine v vseh primerih enake in je pravilnost odločitve Komisije v primeru Andreja Širclja pred tem potrdilo že Višje sodišče v Ljubljani. Okrajno sodišče je v obeh primerih ugodilo zahtevi za sodno varstvo, ker v izreku ni bilo poimensko navedeno, kdo je bil v času odločanja predsedujoči KAZI. Komisija se je na obe sodbi pritožila. V nadaljevanju je v primeru Vizjak Višje sodišče pritožbi Komisije tudi ugodilo in maja 2026 zadevo vrnilo v odločanje prvostopenjskemu sodišču, vendar pa sta bila kasneje ob preteku splošnega zastaralnega roka (štiri leta od storitve prekrška) oba prekrška ustavljena. To pa pomeni, da so ob identičnih okoliščinah zaradi različnih odločitev sodišča na koncu tudi sankcije za obravnavane osebe različne. Komisija meni, da je takšno sporočilo izjemno zaskrbljujoče ter, da je v interesu javnosti, da se sodni postopki končajo v razumnem času in je s tem dosežen ustrezen epilog. Opisani primeri pa kažejo, da bi bilo treba z vidika krepitve pravne države bodisi zagotoviti prednostno obravnavo primerov Komisije na sodiščih, kar je Komisija že predlagala, v nasprotnem primeru pa razmisliti o podaljšanju prekrškovnih zastaralnih rokov.

  language

  slv

  published at

  2026-08-06T10:45:28

  source

  Slovenske Novice

  title

  Dokončno padla odločitev: Hojs in Počivalšek sta kršila protikorupcijski zakon

  url

  https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/dokoncno-padla-odlocitev-hojs-in-pocivalsek-sta-krsila-protikorupcijski-zakon

• article order

  2

  body

  Sodišče je potrdilo odločitev KPK, da sta se nekdanja ministra Aleš Hojs in Zdravko Počivalšek v primeru nadomestila za neizkoriščen dopust znašla v nasprotju interesov, postopka zoper nekdanja ministra Marjana Dikaučiča in Andreja Vizjaka pa sta zastarala. Po mnenju KPK zadeva odpira vprašanje neenotne sodne prakse in učinkovitosti pravne države. Kot so v sporočilu za javnost zapisali na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), so prekrškovne postopke vodili zoper ministre, ki so maja 2022 ob izteku mandata takratne vlade zaprosili za izplačilo nadomestila za neizkoriščen dopust, pri čemer se niso izločili iz odločanja o tem. Prekrškovna postopka zoper tedanjega notranjega in gospodarskega ministra, Hojsa in Počivalška, sta pravnomočno zaključena. Okrajni sodišči v Ljubljani in Celju sta potrdili odločitev KPK, da sta se s svojim ravnanjem znašla v okoliščinah nasprotja interesov in sta kršila zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Odločitev sta po pritožbi kršiteljev potrdili tudi višji sodišči. Kaj piše v sodbi? V sodbah so zapisali, da se od funkcionarjev pričakuje, da svoje obveznosti in dolžnosti poznajo ter da poznajo določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je bil sprejet prav z namenom krepitve delovanja pravne države in določa ukrepe in metode za krepitev integritete in transparentnosti ter za preprečevanje korupcije in preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov. KPK jima je izrekla globo v višini 400 evrov. Nasprotno pa sta prekrškovna postopka zoper nekdanjega ministra za pravosodje Dikaučiča in nekdanjega ministra za okolje Vizjaka po drugačnih odločitvah prvostopenjskih sodišč ob identičnih okoliščinah zastarala. V KPK menijo, da je takšno sporočilo izjemno zaskrbljujoče ter da je v interesu javnosti, da se sodni postopki končajo v razumnem času in je s tem dosežen ustrezen epilog. "Opisani primeri pa kažejo, da bi bilo treba z vidika krepitve pravne države bodisi zagotoviti prednostno obravnavo primerov komisije na sodiščih, kar je komisija že predlagala, v nasprotnem primeru pa razmisliti o podaljšanju prekrškovnih zastaralnih rokov," so zapisali. Odzval se je Hojs Tudi nekdanji minister Aleš Hojs je na družbenem omrežju X zapisal, da sta Vizjak in Dikaučič "za isti 'prekršek' na sodiščih iste države oproščena". Kot je izpostavil tudi za STA, pa ju s Počivalškom na seji vlade, kjer se je odločalo o izplačilih nadomestila za neizkoriščen dopust ni bilo. "Če te na seji ni, si po poslovniku za in zato sva kriva," je dejal. Na seji vlade ministri praviloma glasujejo z dvigom rok. Poslovnik vlade določa, da lahko ministra iz upravičenih razlogov na seji vlade nadomesti državni sekretar, a ta nima pravice glasovati. Po poslovniku pa le za dopisne seje vlade velja, da šteje glas člana vlade za, če se ta ni opredelil do gradiva. Ob vsakem začetku seje vlade pa ta pregleda tudi zapisnik prejšnjih sej in uresničevanje sklepov prejšnjih sej, pri čemer imajo ministri pravico podati pripombe, še izhaja iz poslovnika. KPK izdala osem prekrškovnih odločb Komisija za preprečevanje korupcije je med novembrom 2023 in februarjem 2024 izdala skupno osem prekrškovnih odločb zoper nekdanje ministre, pri čemer nekdanji kmetijski minister Jože Podgoršek, nekdanji minister za javno upravo Boštjan Koritnik in nekdanja ministrica za izobraževanje Simona Kustec odločitve niso izpodbijali, preostalih pet pa je vložilo zahtevo za sodno varstvo. Prva od teh zadev, postopek zoper ministra za finance Andreja Širclja, je bila na višjem sodišču končana februarja letos, potem ko sta tako okrajno kot višje sodišče v Ljubljani potrdila odločitev KPK o kršitvi nasprotja interesov.

  language

  slv

  published at

  2026-08-06T13:03:07

  source

  SiOL

  title

  Sodišče potrdilo odločitev KPK o nasprotju interesov Hojsa in Počivalška

  url

  https://siol.net/novice/slovenija/sodisce-potrdilo-odlocitev-kpk-o-nasprotju-interesov-hojsa-in-pocivalska-698351

• article order

  10

  body

  Po več sodnih odločitvah so zaključeni še zadnji štirje prekrškovni postopki, ki jih je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) vodila proti nekdanjim ministrom zaradi očitanega nasprotja interesov pri odločanju o izplačilu nadomestila za neizkoriščen dopust ob koncu mandata vlade maja 2022. Pravnomočno sta zaključena postopka proti nekdanjemu notranjemu ministru Alešu Hojsu in nekdanjemu gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku. Sodišči prve in druge stopnje sta potrdili odločitev KPK, da sta se z odločanjem o lastnih vlogah znašla v okoliščinah nasprotja interesov in s tem kršila Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Drugačen razplet sta doživela postopka proti nekdanjemu pravosodnemu ministru Marjanu Dikaučiču in nekdanjemu okoljskemu ministru Andreju Vizjaku. Zaradi odločitev prvostopenjskih sodišč sta postopka ob identičnih okoliščinah zastarala. V KPK ob tem opozarjajo na vprašanje neenotne sodne prakse in učinkovitosti pravne države. KPK je med novembrom 2023 in februarjem 2024 izdala osem prekrškovnih odločb proti nekdanjim ministrom. Jože Podgoršek, Boštjan Koritnik in Simona Kustec odločitev niso izpodbijali, pet nekdanjih ministrov pa je zahtevalo sodno varstvo. Prvi je bil zaključen postopek proti Andreju Širclju, v katerem sta tako Okrajno kot Višje sodišče v Ljubljani potrdili odločitev komisije o kršitvi pravil glede nasprotja interesov. Pri Hojsu in Počivalšku sta okrajni sodišči v Ljubljani in Celju presodili, da se nista izločila iz odločanja o lastnih zahtevah za izplačilo nadomestila, s čimer sta kršila 38. člen ZIntPK. Odločitvi sta nato potrdili tudi višji sodišči. Obema je KPK izrekla globo v višini 400 evrov. Sodišči sta poudarili, da se od funkcionarjev pričakuje poznavanje njihovih obveznosti in dolžnosti ter določb zakona, katerega namen je krepitev integritete, preglednosti in preprečevanje korupcije ter nasprotja interesov. Pri Dikaučiču in Vizjaku pa je bil razplet drugačen. Ljubljansko okrajno sodišče je marca 2026 ugodilo njunima zahtevama za sodno varstvo, ker v izreku odločb ni bilo poimensko navedeno, kdo je bil v času odločanja predsedujoči Komisiji za administrativne zadeve in imenovanja (KAZI). KPK se je na odločitvi pritožila. V primeru Vizjaka je Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodilo in maja 2026 zadevo vrnilo v ponovno odločanje, vendar je kasneje zaradi poteka splošnega štiriletnega zastaralnega roka tudi ta postopek zastaral. Na KPK opozarjajo, da so zaradi različnih sodnih odločitev pri enakih okoliščinah nastale različne posledice za obravnavane osebe. "Takšno sporočilo je izjemno zaskrbljujoče. V interesu javnosti je, da se sodni postopki končajo v razumnem času in da dobijo ustrezen epilog," so poudarili na komisiji. Po njihovem mnenju bi bilo za krepitev pravne države treba bodisi zagotoviti prednostno obravnavo primerov KPK na sodiščih, kar so že predlagali, bodisi razmisliti o podaljšanju zastaralnih rokov pri prekrških.

  language

  slv

  published at

  2026-08-06T09:25:42

  source

  Svet24

  title

  Hojs in Počivalšek z globama, Vizjak in Dikaučič brez sankcije

  url

  https://svet24.si/novice/slovenija/hojs-pocivalsek-kpk-nasprotje-interesov-1917605

• article order

  5

  body

  Po več sodnih odločitvah so bili zaključeni še zadnji štirje prekrškovni postopki, ki jih je Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) vodila zoper ministre, ki so ob izteku mandata takratne vlade maja 2022 zaprosili za izplačilo nadomestila za neizkoriščen dopust, pri čemer se niso izločili iz odločanja o tem. Prekrškovna postopka zoper Aleša Hojsa in Zdravka Počivalška sta pravnomočno zaključena. Sodišče tako na prvi kot drugi stopnji je potrdilo odločitev Komisije, da sta se s svojim ravnanjem znašla v okoliščinah nasprotja interesov in sta kršila Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Nasprotno pa sta prekrškovna postopka zoper Marjana Dikaučiča in Andreja Vizjaka po drugačnih odločitvah prvostopenjskih sodišč ob identičnih okoliščinah zastarala. Zadeva odpira vprašanje neenotne sodne prakse in učinkovitosti pravne države. Komisija je med novembrom 2023 in februarjem 2024 je izdala skupno osem prekrškovnih odločb zoper nekdanje ministre, pri čemer nekdanji ministri Jože Podgoršek, Boštjan Koritnik in Simona Kustec odločitve niso izpodbijali, preostalih pet pa je vložilo zahtevo za sodno varstvo. Prva od teh zadev, postopek zoper Andreja Širclja, je bila na Višjem sodišču konča na februarja letos, potem ko sta tako Okrajno kot Višje sodišče v Ljubljani potrdila odločitev Komisije o kršitvi nasprotja interesov. Ostali štirje prekrškovni postopki, ki jih je Komisija vodila zoper Aleša Hojsa, Zdravka Počivalška, Marjana Dikaučiča in Andreja Vizjaka, so se pravnomočno zaključili s sodbami, ki so jih sodišča izdala med aprilom in julijem 2026. V primerih Hojsa in Počivalška sta okrajni sodišči v Ljubljani in Celju potrdili odločitev Komisije o storjenem prekršku, ker se ministra nista izločila iz odločanja o lastni vlogi in s tem kršila 38. člen ZIntPK. Odločitev sta po pritožbi kršiteljev potrdili tudi višji sodišči. V sodbah so zapisali, da se od funkcionarjev pričakuje, da svoje obveznosti in dolžnosti poznajo ter da poznajo določbe ZIntPK, ki je bil sprejet prav z namenom krepitve delovanja pravne države in določa ukrepe in metode za krepitev integritete in transparentnosti ter za preprečevanje korupcije in preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov. Tudi njima je Komisija izrekla globo v višini 400 evrov. Nasprotno pa je v primerih Dikaučiča in Vizjaka ljubljansko okrajno sodišče marca 2026 ugodilo njuni zahtevi za sodno varstvo, čeprav so bile okoliščine v vseh primerih enake in je pravilnost odločitve Komisije v primeru Andreja Širclja pred tem potrdilo že Višje sodišče v Ljubljani. Okrajno sodišče je v obeh primerih ugodilo zahtevi za sodno varstvo, ker v izreku ni bilo poimensko navedeno, kdo je bil v času odločanja predsedujoči KAZI. Komisija se je na obe sodbi pritožila. V nadaljevanju je v primeru Vizjak Višje sodišče pritožbi Komisije tudi ugodilo in maja 2026 zadevo vrnilo v odločanje prvostopenjskemu sodišču, vendar pa sta bila kasneje ob preteku splošnega zastaralnega roka (štiri leta od storitve prekrška) oba prekrška ustavljena. To pa pomeni, da so ob identičnih okoliščinah zaradi različnih odločitev sodišča na koncu tudi sankcije za obravnavane osebe različne. Komisija meni, da je takšno sporočilo izjemno zaskrbljujoče ter, da je v interesu javnosti, da se sodni postopki končajo v razumnem času in je s tem dosežen ustrezen epilog. Opisani primeri pa kažejo, da bi bilo treba z vidika krepitve pravne države bodisi zagotoviti prednostno obravnavo primerov Komisije na sodiščih, kar je Komisija že predlagala, v nasprotnem primeru pa razmisliti o podaljšanju prekrškovnih zastaralnih rokov.

  language

  slv

  published at

  2026-08-06T13:44:36

  source

  kpk-rs.si

  title

  Zaključeni še zadnji štirje prekrškovni postopki zaradi nasprotja interesov nekdanjih ministrov

  url

  https://www.kpk-rs.si/sl/novice/vse-novice/zakljuceni-se-zadnji-stirje-prekrskovni-postopki-zaradi-nasprotja-interesov-nekdanjih-ministrov

• article order

  3

  body

  Postopka proti nekdanjima ministroma Alešu Hojsu in Zdravku Počivalšku sta se končala s pravnomočno potrditvijo odločitev KPK. Sodišča prve in druge stopnje so presodila, da sta se znašla v okoliščinah nasprotja interesov ter kršila zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Vsakemu je bila izrečena globa v višini 400 evrov. Drugače sta se razpletla postopka proti nekdanjima ministroma Marjanu Dikaučiču in Andreju Vizjaku. Zaradi odločitev prvostopenjskega sodišča in poteka štiriletnega splošnega zastaralnega roka sta bila postopka ustavljena. KPK opozarja, da so tako ob enakih dejanskih okoliščinah in očitanih ravnanjih nastale različne pravne posledice. Trije ministri odločb niso izpodbijali KPK je med novembrom 2023 in februarjem 2024 izdala skupno osem prekrškovnih odločb proti nekdanjim ministrom. Jože Podgoršek, Boštjan Koritnik in Simona Kustec odločitev niso izpodbijali, preostalih pet ministrov pa je vložilo zahteve za sodno varstvo. Prvi izmed sodno obravnavanih primerov, postopek proti Andreju Širclju, je bil na višjem sodišču končan februarja letos. Tako Okrajno kot Višje sodišče v Ljubljani sta potrdili odločitev KPK, da je Šircelj kršil določbe o nasprotju interesov. Med aprilom in julijem so bile izdane še pravnomočne sodbe v postopkih proti Hojsu, Počivalšku, Dikaučiču in Vizjaku. V primerih Hojsa in Počivalška sta okrajni sodišči v Ljubljani in Celju pritrdili KPK, da bi se morala ministra izločiti iz odločanja o lastnih vlogah. Ker tega nista storila, sta po presoji sodišč kršila zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Njuni pritožbi sta zavrnili tudi višji sodišči. Sodišča so med drugim poudarila, da se od funkcionarjev pričakuje poznavanje njihovih obveznosti in določb zakona, katerega namen je krepitev pravne države, integritete in transparentnosti ter preprečevanje korupcije in nasprotja interesov. V primerih Dikaučiča in Vizjaka pa je ljubljansko okrajno sodišče marca letos ugodilo zahtevama za sodno varstvo. Presodilo je, da bi moralo biti v izreku odločbe poimensko navedeno, kdo je v času odločanja predsedoval vladni komisiji za administrativne zadeve in imenovanja, čeprav je pred tem Višje sodišče v Ljubljani v Šircljevem primeru že potrdilo odločitev KPK. Komisija se je zoper obe sodbi pritožila. V Vizjakovem primeru je višje sodišče njeni pritožbi maja ugodilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Toda še pred dokončno odločitvijo je potekel štiriletni splošni zastaralni rok. Zaradi zastaranja sta bila nato ustavljena postopka proti Vizjaku in Dikaučiču. KPK opozarja na neenotno sodno prakso Na komisiji menijo, da različni razpleti postopkov ob identičnih okoliščinah odpirajo vprašanje neenotne sodne prakse in učinkovitosti pravne države. Medtem ko so bile kršitve Širclja, Hojsa in Počivalška pravnomočno potrjene, Dikaučič in Vizjak zaradi zastaranja nista bila sankcionirana. Takšen rezultat je po oceni KPK izjemno zaskrbljujoč. V interesu javnosti je, poudarjajo, da se sodni postopki končajo v razumnem času in dobijo ustrezen pravni epilog. Komisija je zato že predlagala, da bi sodišča njene primere obravnavala prednostno. Če prednostne obravnave ne bo mogoče zagotoviti, bi bilo treba po njenem mnenju razmisliti o podaljšanju zastaralnih rokov za prekrške. Sedanji primeri namreč kažejo, da lahko postopki zastarajo še pred pravnomočno vsebinsko odločitvijo, zaradi česar so sankcije za primerljiva ravnanja na koncu različne.

  language

  slv

  published at

  2026-08-06T10:25:13

  source

  primorske.si

  title

  Pravnomočna kazen za Počivalška in Hojsa, postopka zoper Vizjaka in Dikaučiča zastarala

  url

  https://primorske.si/slovenija/pravnomocna-kazen-za-pocivalska-in-hojsa-postopka-zoper-vizjaka-in-dikaucica-zastarala/

source scope

analyzed source count

10

omitted articles

omitted source count

0

total source count

10