MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Ker bo Sonce v Sloveniji zašlo pred največjo fazo, bo mogoče opazovati predvsem prvo polovico mrka.
• 12. avgusta 2026 bo nastopil popolni Sončev mrk, v Sloveniji pa bo viden le delno.
• Neposredno gledanje v Sonce je nevarno; uporabljati je treba namenska zaščitna očala, solarne filtre ali ustrezno varilsko steklo.
• V noči na 13. avgust bo vrhunec dosegel meteorski roj Perzeidov, katerega delce za seboj pušča komet 109P/Swift-Tuttle.
• Pas popolnega Sončevega mrka bo potekal čez severno Rusijo, Grenlandijo, Islandijo, severni Atlantik ter dele Španije in Portugalske.
• Za opazovanje v Sloveniji so najbolj primerne višje lokacije z neoviran pogledom proti zahodu oziroma severozahodu.
• V Sloveniji se bo delni Sončev mrk začel okoli 19.24 oziroma 19.25, največja prekritost pa bo nastopila okoli 20.16.
• Mrk 12. avgusta 2026 bo prvi popolni Sončev mrk, viden iz celinske Evrope, po letu 1999.
• V Španiji, na Islandiji in Grenlandiji bo popolna faza mrka trajala največ nekaj minut oziroma večinoma manj kot dve minuti in pol.
• Luna bo v Sloveniji zakrila približno 74 do 91 odstotkov Sončeve ploskve, odvisno od kraja opazovanja.
• Letošnje razmere za opazovanje Perzeidov bodo ugodne, ker bo Luna v mlaju in ne bo osvetljevala neba.
• Na temni lokaciji je med Perzeidi mogoče videti do približno 100 utrinkov na uro, delci pa v atmosfero vstopajo s hitrostjo okoli 59 kilometrov na sekundo.
• Avgust se bo zaključil z delnim Luninim mrkom, obenem pa bodo razmere primerne za opazovanje večine planetov Osončja.
• Astronomsko društvo Orion bo v Šmartnu na Pohorju organiziralo javno opazovanje delnega Sončevega mrka in Perzeidov.

key differences

12. avgusta 2026 bo nastopil popolni Sončev mrk, v Sloveniji pa bo viden le delno.

Večina virov potrjuje trditev, STA in RTV Slovenija ne omenjata leta 2026.

Astronomsko društvo Orion bo v Šmartnu na Pohorju organiziralo javno opazovanje delnega Sončevega mrka in Perzeidov.

Samo Lokalec.si potrjuje dogodek; ostali viri ga ne omenjajo.

Avgust se bo zaključil z delnim Luninim mrkom, obenem pa bodo razmere primerne za opazovanje večine planetov Osončja.

Delna omemba: 3 viri, drugi trditve ne omenjajo.

Ker bo Sonce v Sloveniji zašlo pred največjo fazo, bo mogoče opazovati predvsem prvo polovico mrka.

Nekateri viri potrjujejo, drugi le namigujejo.

Letošnje razmere za opazovanje Perzeidov bodo ugodne, ker bo Luna v mlaju in ne bo osvetljevala neba.

Večina virov potrjuje, STA in RTV ne omenjata.

Luna bo v Sloveniji zakrila približno 74 do 91 odstotkov Sončeve ploskve, odvisno od kraja opazovanja.

Razponi zakritosti se razlikujejo: 73–90 % (RTV), 74–90 % (Domovina), 77–86 % (Svet24).

Mrk 12. avgusta 2026 bo prvi popolni Sončev mrk, viden iz celinske Evrope, po letu 1999.

Večina virov trditve ne omenja, le Domovina in ljnovice jo potrjujeta.

Na temni lokaciji je med Perzeidi mogoče videti do približno 100 utrinkov na uro, delci pa v atmosfero vstopajo s hitrostjo okoli 59 kilometrov na sekundo.

Trije viri podpirajo obe številki, štirje jih ne omenjajo. Brez nasprotij.

Neposredno gledanje v Sonce je nevarno; uporabljati je treba namenska zaščitna očala, solarne filtre ali ustrezno varilsko steklo.

Večina virov podpira trditev, a se razlikujejo v podrobnostih zaščite.

Pas popolnega Sončevega mrka bo potekal čez severno Rusijo, Grenlandijo, Islandijo, severni Atlantik ter dele Španije in Portugalske.

Viri se delijo: trije potrjujejo, štirje delno, dva ne omenjajo.

V Sloveniji se bo delni Sončev mrk začel okoli 19.24 oziroma 19.25, največja prekritost pa bo nastopila okoli 20.16.

Nekateri viri navajajo vrhunec ob 20.16, Svet24 pa ob 20.12.

V noči na 13. avgust bo vrhunec dosegel meteorski roj Perzeidov, katerega delce za seboj pušča komet 109P/Swift-Tuttle.

Večina potrjuje, nekateri izpuščajo izvor ali datum.

V Španiji, na Islandiji in Grenlandiji bo popolna faza mrka trajala največ nekaj minut oziroma večinoma manj kot dve minuti in pol.

Večina virov podpira trditev, a se razlikujejo v natančnosti trajanja (od sekund do 2,5 min).

Za opazovanje v Sloveniji so najbolj primerne višje lokacije z neoviran pogledom proti zahodu oziroma severozahodu.

Večina virov podpira trditev, le STA je ne omenja.

source analyses

24ur

12. avgusta 2026 bo nastopil popolni Sončev mrk, v Sloveniji pa bo viden le delno.

Da: Članek potrjuje datum 12. avgust in delno vidnost v Sloveniji.

Astronomsko društvo Orion bo v Šmartnu na Pohorju organiziralo javno opazovanje delnega Sončevega mrka in Perzeidov.

Ni omenjeno

Avgust se bo zaključil z delnim Luninim mrkom, obenem pa bodo razmere primerne za opazovanje večine planetov Osončja.

Delno: Članek omenja lunin mrk 28. avgusta in ugodne razmere za planete, a ne navaja, da gre za delni mrk.

Ker bo Sonce v Sloveniji zašlo pred največjo fazo, bo mogoče opazovati predvsem prvo polovico mrka.

Da: Članek potrjuje, da bo Sonce zašlo pred vrhuncem in bo vidna le prva polovica.

Letošnje razmere za opazovanje Perzeidov bodo ugodne, ker bo Luna v mlaju in ne bo osvetljevala neba.

Da: Članek potrjuje ugodne razmere zaradi mlaja.

Luna bo v Sloveniji zakrila približno 74 do 91 odstotkov Sončeve ploskve, odvisno od kraja opazovanja.

Delno: Članek omenja 91-odstotno prekritost in razlike med kraji, a ne navaja spodnje meje 74 %.

Mrk 12. avgusta 2026 bo prvi popolni Sončev mrk, viden iz celinske Evrope, po letu 1999.

Ni omenjeno

Na temni lokaciji je med Perzeidi mogoče videti do približno 100 utrinkov na uro, delci pa v atmosfero vstopajo s hitrostjo okoli 59 kilometrov na sekundo.

Da: Članek navaja obe številki.

Neposredno gledanje v Sonce je nevarno; uporabljati je treba namenska zaščitna očala, solarne filtre ali ustrezno varilsko steklo.

Da: Članek izrecno svari pred neposrednim gledanjem in priporoča ustrezno zaščito.

Pas popolnega Sončevega mrka bo potekal čez severno Rusijo, Grenlandijo, Islandijo, severni Atlantik ter dele Španije in Portugalske.

Da: Članek navaja vsa našteta območja v pasu popolnega mrka.

V Sloveniji se bo delni Sončev mrk začel okoli 19.24 oziroma 19.25, največja prekritost pa bo nastopila okoli 20.16.

Da: Članek navaja začetek ob 19.25 in vrhunec ob 20.16.

V noči na 13. avgust bo vrhunec dosegel meteorski roj Perzeidov, katerega delce za seboj pušča komet 109P/Swift-Tuttle.

Da: Članek potrjuje vrhunec v noči na četrtek (13. avgust) in izvor delcev.

V Španiji, na Islandiji in Grenlandiji bo popolna faza mrka trajala največ nekaj minut oziroma večinoma manj kot dve minuti in pol.

Da: Članek navaja trajanje manj kot dve minuti v Španiji in manj kot 2,5 minute drugje.

Za opazovanje v Sloveniji so najbolj primerne višje lokacije z neoviran pogledom proti zahodu oziroma severozahodu.

Da: Članek izpostavlja višje ležeče točke in odprt pogled proti severozahodu.

Domovina

12. avgusta 2026 bo nastopil popolni Sončev mrk, v Sloveniji pa bo viden le delno.

Da: Članek potrjuje datum in delni mrk v Sloveniji.

Astronomsko društvo Orion bo v Šmartnu na Pohorju organiziralo javno opazovanje delnega Sončevega mrka in Perzeidov.

Ni omenjeno

Avgust se bo zaključil z delnim Luninim mrkom, obenem pa bodo razmere primerne za opazovanje večine planetov Osončja.

Ni omenjeno

Ker bo Sonce v Sloveniji zašlo pred največjo fazo, bo mogoče opazovati predvsem prvo polovico mrka.

Delno: Navaja, da bo vrhunec malo pred sončnim zahodom.

Letošnje razmere za opazovanje Perzeidov bodo ugodne, ker bo Luna v mlaju in ne bo osvetljevala neba.

Da: Članek potrjuje ugodne razmere zaradi mlaja.

Luna bo v Sloveniji zakrila približno 74 do 91 odstotkov Sončeve ploskve, odvisno od kraja opazovanja.

Delno: Navaja zakritost med 74 in skoraj 90 odstotki.

Mrk 12. avgusta 2026 bo prvi popolni Sončev mrk, viden iz celinske Evrope, po letu 1999.

Da: Članek to izrecno navaja.

Na temni lokaciji je med Perzeidi mogoče videti do približno 100 utrinkov na uro, delci pa v atmosfero vstopajo s hitrostjo okoli 59 kilometrov na sekundo.

Da: Članek navaja 100 utrinkov na uro in hitrost skoraj 60 km/s.

Neposredno gledanje v Sonce je nevarno; uporabljati je treba namenska zaščitna očala, solarne filtre ali ustrezno varilsko steklo.

Delno: Opozarja na nevarnost in priporoča očala ISO 12312-2.

Pas popolnega Sončevega mrka bo potekal čez severno Rusijo, Grenlandijo, Islandijo, severni Atlantik ter dele Španije in Portugalske.

Delno: Omenja sever Španije, Islandijo in Grenlandijo; ostalo ni omenjeno.

V Sloveniji se bo delni Sončev mrk začel okoli 19.24 oziroma 19.25, največja prekritost pa bo nastopila okoli 20.16.

Delno: Omenja začetek ob 19.25, vrhunec pa le posredno pred zahodom.

V noči na 13. avgust bo vrhunec dosegel meteorski roj Perzeidov, katerega delce za seboj pušča komet 109P/Swift-Tuttle.

Da: Članek potrjuje datum vrhunca in izvor iz kometa 109P/Swift-Tuttle.

V Španiji, na Islandiji in Grenlandiji bo popolna faza mrka trajala največ nekaj minut oziroma večinoma manj kot dve minuti in pol.

Da: Članek navaja trajanje od nekaj sekund do dobrih dveh minut.

Za opazovanje v Sloveniji so najbolj primerne višje lokacije z neoviran pogledom proti zahodu oziroma severozahodu.

Da: Članek priporoča vrh hriba ali planoto z razgledom proti zahodu.

Lokalec.si

12. avgusta 2026 bo nastopil popolni Sončev mrk, v Sloveniji pa bo viden le delno.

Delno: Članek potrjuje datum in delni mrk v Sloveniji, popolnosti ne omenja.

Astronomsko društvo Orion bo v Šmartnu na Pohorju organiziralo javno opazovanje delnega Sončevega mrka in Perzeidov.

Da: Članek potrjuje organizacijo dogodka v Šmartnu na Pohorju.

Avgust se bo zaključil z delnim Luninim mrkom, obenem pa bodo razmere primerne za opazovanje večine planetov Osončja.

Ni omenjeno

Ker bo Sonce v Sloveniji zašlo pred največjo fazo, bo mogoče opazovati predvsem prvo polovico mrka.

Da: Članek navaja, da Sonce zaide pred maksimumom, zato ga ne bomo videli.

Letošnje razmere za opazovanje Perzeidov bodo ugodne, ker bo Luna v mlaju in ne bo osvetljevala neba.

Ni omenjeno

Luna bo v Sloveniji zakrila približno 74 do 91 odstotkov Sončeve ploskve, odvisno od kraja opazovanja.

Ni omenjeno

Mrk 12. avgusta 2026 bo prvi popolni Sončev mrk, viden iz celinske Evrope, po letu 1999.

Ni omenjeno

Na temni lokaciji je med Perzeidi mogoče videti do približno 100 utrinkov na uro, delci pa v atmosfero vstopajo s hitrostjo okoli 59 kilometrov na sekundo.

Da: Članek navaja do 100 utrinkov na uro in hitrost okoli 59 km/s.

Neposredno gledanje v Sonce je nevarno; uporabljati je treba namenska zaščitna očala, solarne filtre ali ustrezno varilsko steklo.

Da: Članek svari pred nevarnostjo in priporoča filtre ter varilsko steklo.

Pas popolnega Sončevega mrka bo potekal čez severno Rusijo, Grenlandijo, Islandijo, severni Atlantik ter dele Španije in Portugalske.

Ni omenjeno

V Sloveniji se bo delni Sončev mrk začel okoli 19.24 oziroma 19.25, največja prekritost pa bo nastopila okoli 20.16.

Da: Članek navaja začetek ob 19:24:25 in maksimum ob 20:16:10.

V noči na 13. avgust bo vrhunec dosegel meteorski roj Perzeidov, katerega delce za seboj pušča komet 109P/Swift-Tuttle.

Delno: Omenja Perzeide in komet 109P/Swift-Tuttle, ne pa datuma 13. avgust.

V Španiji, na Islandiji in Grenlandiji bo popolna faza mrka trajala največ nekaj minut oziroma večinoma manj kot dve minuti in pol.

Ni omenjeno

Za opazovanje v Sloveniji so najbolj primerne višje lokacije z neoviran pogledom proti zahodu oziroma severozahodu.

Delno: Omenjena je potreba po temni lokaciji z odprtim obzorjem.

RTV Slovenija

12. avgusta 2026 bo nastopil popolni Sončev mrk, v Sloveniji pa bo viden le delno.

Delno: Članek potrjuje datum in delno vidnost v Sloveniji, a ne leta 2026.

Astronomsko društvo Orion bo v Šmartnu na Pohorju organiziralo javno opazovanje delnega Sončevega mrka in Perzeidov.

Ni omenjeno

Avgust se bo zaključil z delnim Luninim mrkom, obenem pa bodo razmere primerne za opazovanje večine planetov Osončja.

Ni omenjeno

Ker bo Sonce v Sloveniji zašlo pred največjo fazo, bo mogoče opazovati predvsem prvo polovico mrka.

Delno: Omenja, da bo pojav potekal nizko na zahodnem obzorju.

Letošnje razmere za opazovanje Perzeidov bodo ugodne, ker bo Luna v mlaju in ne bo osvetljevala neba.

Ni omenjeno

Luna bo v Sloveniji zakrila približno 74 do 91 odstotkov Sončeve ploskve, odvisno od kraja opazovanja.

Delno: Navaja 73- do 90-odstotno zakritost.

Mrk 12. avgusta 2026 bo prvi popolni Sončev mrk, viden iz celinske Evrope, po letu 1999.

Ni omenjeno

Na temni lokaciji je med Perzeidi mogoče videti do približno 100 utrinkov na uro, delci pa v atmosfero vstopajo s hitrostjo okoli 59 kilometrov na sekundo.

Ni omenjeno

Neposredno gledanje v Sonce je nevarno; uporabljati je treba namenska zaščitna očala, solarne filtre ali ustrezno varilsko steklo.

Delno: Opozarja na nujnost uporabe ustreznih zaščitnih očal.

Pas popolnega Sončevega mrka bo potekal čez severno Rusijo, Grenlandijo, Islandijo, severni Atlantik ter dele Španije in Portugalske.

Delno: Omenja Španijo in Islandijo, ostale lokacije niso navedene.

V Sloveniji se bo delni Sončev mrk začel okoli 19.24 oziroma 19.25, največja prekritost pa bo nastopila okoli 20.16.

Ni omenjeno

V noči na 13. avgust bo vrhunec dosegel meteorski roj Perzeidov, katerega delce za seboj pušča komet 109P/Swift-Tuttle.

Ni omenjeno

V Španiji, na Islandiji in Grenlandiji bo popolna faza mrka trajala največ nekaj minut oziroma večinoma manj kot dve minuti in pol.

Ni omenjeno

Za opazovanje v Sloveniji so najbolj primerne višje lokacije z neoviran pogledom proti zahodu oziroma severozahodu.

Da: Priporoča vrhove hribov in odprt pogled proti zahodu.

STA

12. avgusta 2026 bo nastopil popolni Sončev mrk, v Sloveniji pa bo viden le delno.

Ne: Članek navaja mrk v sredo, ne omenja leta 2026.

Astronomsko društvo Orion bo v Šmartnu na Pohorju organiziralo javno opazovanje delnega Sončevega mrka in Perzeidov.

Ni omenjeno

Avgust se bo zaključil z delnim Luninim mrkom, obenem pa bodo razmere primerne za opazovanje večine planetov Osončja.

Delno: Članek omenja Lunin mrk in ugoden pogled na planete.

Ker bo Sonce v Sloveniji zašlo pred največjo fazo, bo mogoče opazovati predvsem prvo polovico mrka.

Ni omenjeno

Letošnje razmere za opazovanje Perzeidov bodo ugodne, ker bo Luna v mlaju in ne bo osvetljevala neba.

Ni omenjeno

Luna bo v Sloveniji zakrila približno 74 do 91 odstotkov Sončeve ploskve, odvisno od kraja opazovanja.

Ni omenjeno

Mrk 12. avgusta 2026 bo prvi popolni Sončev mrk, viden iz celinske Evrope, po letu 1999.

Ni omenjeno

Na temni lokaciji je med Perzeidi mogoče videti do približno 100 utrinkov na uro, delci pa v atmosfero vstopajo s hitrostjo okoli 59 kilometrov na sekundo.

Ni omenjeno

Neposredno gledanje v Sonce je nevarno; uporabljati je treba namenska zaščitna očala, solarne filtre ali ustrezno varilsko steklo.

Ni omenjeno

Pas popolnega Sončevega mrka bo potekal čez severno Rusijo, Grenlandijo, Islandijo, severni Atlantik ter dele Španije in Portugalske.

Ni omenjeno

V Sloveniji se bo delni Sončev mrk začel okoli 19.24 oziroma 19.25, največja prekritost pa bo nastopila okoli 20.16.

Ni omenjeno

V noči na 13. avgust bo vrhunec dosegel meteorski roj Perzeidov, katerega delce za seboj pušča komet 109P/Swift-Tuttle.

Delno: Članek omenja vrhunec Perzeidov v noči na četrtek.

V Španiji, na Islandiji in Grenlandiji bo popolna faza mrka trajala največ nekaj minut oziroma večinoma manj kot dve minuti in pol.

Ni omenjeno

Za opazovanje v Sloveniji so najbolj primerne višje lokacije z neoviran pogledom proti zahodu oziroma severozahodu.

Ni omenjeno

SiOL

12. avgusta 2026 bo nastopil popolni Sončev mrk, v Sloveniji pa bo viden le delno.

Da: Članek potrjuje datum 12. avgust in delno vidnost v Sloveniji.

Astronomsko društvo Orion bo v Šmartnu na Pohorju organiziralo javno opazovanje delnega Sončevega mrka in Perzeidov.

Ni omenjeno

Avgust se bo zaključil z delnim Luninim mrkom, obenem pa bodo razmere primerne za opazovanje večine planetov Osončja.

Delno: Članek omenja Lunin mrk 28. avgusta in ugodno opazovanje planetov.

Ker bo Sonce v Sloveniji zašlo pred največjo fazo, bo mogoče opazovati predvsem prvo polovico mrka.

Da: Članek potrjuje, da bo Sonce zašlo pred vrhuncem.

Letošnje razmere za opazovanje Perzeidov bodo ugodne, ker bo Luna v mlaju in ne bo osvetljevala neba.

Da: Članek potrjuje ugodne razmere zaradi mlaja.

Luna bo v Sloveniji zakrila približno 74 do 91 odstotkov Sončeve ploskve, odvisno od kraja opazovanja.

Delno: Članek omenja 91-odstotno prekritost, ne navaja pa spodnje meje 74 %.

Mrk 12. avgusta 2026 bo prvi popolni Sončev mrk, viden iz celinske Evrope, po letu 1999.

Ni omenjeno

Na temni lokaciji je med Perzeidi mogoče videti do približno 100 utrinkov na uro, delci pa v atmosfero vstopajo s hitrostjo okoli 59 kilometrov na sekundo.

Da: Članek navaja 100 utrinkov na uro in hitrost 59 km/s.

Neposredno gledanje v Sonce je nevarno; uporabljati je treba namenska zaščitna očala, solarne filtre ali ustrezno varilsko steklo.

Da: Članek izrecno svari pred neposrednim gledanjem in svetuje zaščito.

Pas popolnega Sončevega mrka bo potekal čez severno Rusijo, Grenlandijo, Islandijo, severni Atlantik ter dele Španije in Portugalske.

Da: Članek navaja te lokacije kot pot popolnega mrka.

V Sloveniji se bo delni Sončev mrk začel okoli 19.24 oziroma 19.25, največja prekritost pa bo nastopila okoli 20.16.

Da: Članek navaja začetek ob 19.25 in vrhunec ob 20.16.

V noči na 13. avgust bo vrhunec dosegel meteorski roj Perzeidov, katerega delce za seboj pušča komet 109P/Swift-Tuttle.

Da: Članek potrjuje vrhunec v noči na četrtek (13. avgust) in izvor delcev.

V Španiji, na Islandiji in Grenlandiji bo popolna faza mrka trajala največ nekaj minut oziroma večinoma manj kot dve minuti in pol.

Da: Članek navaja trajanje manj kot dve minuti in pol.

Za opazovanje v Sloveniji so najbolj primerne višje lokacije z neoviran pogledom proti zahodu oziroma severozahodu.

Da: Članek priporoča višje točke z odprtim pogledom proti severozahodu.

Svet24

12. avgusta 2026 bo nastopil popolni Sončev mrk, v Sloveniji pa bo viden le delno.

Delno: Članek potrjuje mrk, a ne navaja točnega datuma 12. avgusta 2026.

Astronomsko društvo Orion bo v Šmartnu na Pohorju organiziralo javno opazovanje delnega Sončevega mrka in Perzeidov.

Ni omenjeno

Avgust se bo zaključil z delnim Luninim mrkom, obenem pa bodo razmere primerne za opazovanje večine planetov Osončja.

Ni omenjeno

Ker bo Sonce v Sloveniji zašlo pred največjo fazo, bo mogoče opazovati predvsem prvo polovico mrka.

Delno: Članek omenja, da bo Sonce zašlo še delno zakrito.

Letošnje razmere za opazovanje Perzeidov bodo ugodne, ker bo Luna v mlaju in ne bo osvetljevala neba.

Da: Članek potrjuje ugodne razmere zaradi mlaja.

Luna bo v Sloveniji zakrila približno 74 do 91 odstotkov Sončeve ploskve, odvisno od kraja opazovanja.

Delno: Navedeni podatki (77-86 %) so znotraj tega razpona.

Mrk 12. avgusta 2026 bo prvi popolni Sončev mrk, viden iz celinske Evrope, po letu 1999.

Delno: Članek potrjuje trditev, a ne navaja datuma 12. avgusta 2026.

Na temni lokaciji je med Perzeidi mogoče videti do približno 100 utrinkov na uro, delci pa v atmosfero vstopajo s hitrostjo okoli 59 kilometrov na sekundo.

Ni omenjeno

Neposredno gledanje v Sonce je nevarno; uporabljati je treba namenska zaščitna očala, solarne filtre ali ustrezno varilsko steklo.

Delno: Opozarja na nevarnost in nujnost zaščite, a ne našteva vseh pripomočkov.

Pas popolnega Sončevega mrka bo potekal čez severno Rusijo, Grenlandijo, Islandijo, severni Atlantik ter dele Španije in Portugalske.

Da: Članek navaja te lokacije kot območja pasu popolnega mrka.

V Sloveniji se bo delni Sončev mrk začel okoli 19.24 oziroma 19.25, največja prekritost pa bo nastopila okoli 20.16.

Delno: Začetek drži, največja faza v Ljubljani je navedena ob 20.12.

V noči na 13. avgust bo vrhunec dosegel meteorski roj Perzeidov, katerega delce za seboj pušča komet 109P/Swift-Tuttle.

Delno: Članek potrjuje vrhunec v noči na 13. avgust, kometa ne omenja.

V Španiji, na Islandiji in Grenlandiji bo popolna faza mrka trajala največ nekaj minut oziroma večinoma manj kot dve minuti in pol.

Delno: Članek navaja, da bo popolna faza trajala manj kot dve minuti.

Za opazovanje v Sloveniji so najbolj primerne višje lokacije z neoviran pogledom proti zahodu oziroma severozahodu.

Delno: Članek priporoča odprte in višje lokacije s pogledom na zahod.

ljnovice.si

12. avgusta 2026 bo nastopil popolni Sončev mrk, v Sloveniji pa bo viden le delno.

Da: Članek potrjuje datum in delni značaj mrka v Sloveniji.

Astronomsko društvo Orion bo v Šmartnu na Pohorju organiziralo javno opazovanje delnega Sončevega mrka in Perzeidov.

Ni omenjeno

Avgust se bo zaključil z delnim Luninim mrkom, obenem pa bodo razmere primerne za opazovanje večine planetov Osončja.

Ni omenjeno

Ker bo Sonce v Sloveniji zašlo pred največjo fazo, bo mogoče opazovati predvsem prvo polovico mrka.

Delno: Omenjeno je, da se bo pojav zaključil tik ob sončnem zahodu.

Letošnje razmere za opazovanje Perzeidov bodo ugodne, ker bo Luna v mlaju in ne bo osvetljevala neba.

Ni omenjeno

Luna bo v Sloveniji zakrila približno 74 do 91 odstotkov Sončeve ploskve, odvisno od kraja opazovanja.

Delno: Članek navaja 79 do 90 odstotkov Sončevega premera.

Mrk 12. avgusta 2026 bo prvi popolni Sončev mrk, viden iz celinske Evrope, po letu 1999.

Da: Članek to izrecno navaja.

Na temni lokaciji je med Perzeidi mogoče videti do približno 100 utrinkov na uro, delci pa v atmosfero vstopajo s hitrostjo okoli 59 kilometrov na sekundo.

Ni omenjeno

Neposredno gledanje v Sonce je nevarno; uporabljati je treba namenska zaščitna očala, solarne filtre ali ustrezno varilsko steklo.

Delno: Opozorilo na nevarnost in nujnost certificiranih očal je podano.

Pas popolnega Sončevega mrka bo potekal čez severno Rusijo, Grenlandijo, Islandijo, severni Atlantik ter dele Španije in Portugalske.

Delno: Omenjene so Grenlandija, Islandija in Španija, ostalo ni navedeno.

V Sloveniji se bo delni Sončev mrk začel okoli 19.24 oziroma 19.25, največja prekritost pa bo nastopila okoli 20.16.

Ni omenjeno

V noči na 13. avgust bo vrhunec dosegel meteorski roj Perzeidov, katerega delce za seboj pušča komet 109P/Swift-Tuttle.

Delno: Omenjeno je opazovanje utrinkov ponoči, a brez podrobnosti o roju.

V Španiji, na Islandiji in Grenlandiji bo popolna faza mrka trajala največ nekaj minut oziroma večinoma manj kot dve minuti in pol.

Ni omenjeno

Za opazovanje v Sloveniji so najbolj primerne višje lokacije z neoviran pogledom proti zahodu oziroma severozahodu.

Da: Članek izpostavlja pomen višjih lokacij in čistega pogleda na zahod.

Žurnal24

12. avgusta 2026 bo nastopil popolni Sončev mrk, v Sloveniji pa bo viden le delno.

Da: Članek potrjuje datum in delno vidnost mrka v Sloveniji.

Astronomsko društvo Orion bo v Šmartnu na Pohorju organiziralo javno opazovanje delnega Sončevega mrka in Perzeidov.

Ni omenjeno

Avgust se bo zaključil z delnim Luninim mrkom, obenem pa bodo razmere primerne za opazovanje večine planetov Osončja.

Ni omenjeno

Ker bo Sonce v Sloveniji zašlo pred največjo fazo, bo mogoče opazovati predvsem prvo polovico mrka.

Delno: Omenja, da bo Sonce ob 20. uri že zelo nizko in bo zašlo.

Letošnje razmere za opazovanje Perzeidov bodo ugodne, ker bo Luna v mlaju in ne bo osvetljevala neba.

Ni omenjeno

Luna bo v Sloveniji zakrila približno 74 do 91 odstotkov Sončeve ploskve, odvisno od kraja opazovanja.

Ni omenjeno

Mrk 12. avgusta 2026 bo prvi popolni Sončev mrk, viden iz celinske Evrope, po letu 1999.

Delno: Omenja zadnji popolni mrk v Sloveniji leta 1999.

Na temni lokaciji je med Perzeidi mogoče videti do približno 100 utrinkov na uro, delci pa v atmosfero vstopajo s hitrostjo okoli 59 kilometrov na sekundo.

Ni omenjeno

Neposredno gledanje v Sonce je nevarno; uporabljati je treba namenska zaščitna očala, solarne filtre ali ustrezno varilsko steklo.

Ni omenjeno

Pas popolnega Sončevega mrka bo potekal čez severno Rusijo, Grenlandijo, Islandijo, severni Atlantik ter dele Španije in Portugalske.

Delno: Omenja Rusijo, Grenlandijo, Islandijo in Španijo, ne pa Portugalske.

V Sloveniji se bo delni Sončev mrk začel okoli 19.24 oziroma 19.25, največja prekritost pa bo nastopila okoli 20.16.

Ni omenjeno

V noči na 13. avgust bo vrhunec dosegel meteorski roj Perzeidov, katerega delce za seboj pušča komet 109P/Swift-Tuttle.

Ni omenjeno

V Španiji, na Islandiji in Grenlandiji bo popolna faza mrka trajala največ nekaj minut oziroma večinoma manj kot dve minuti in pol.

Ni omenjeno

Za opazovanje v Sloveniji so najbolj primerne višje lokacije z neoviran pogledom proti zahodu oziroma severozahodu.

Da: Članek izpostavlja lokacije z odprtim zahodnim obzorjem.

Analiza sentimenta

entities

• Perzeidi
• Španija
• Sonce
• Slovenija
• Luna
• Zemlja
• Islandija
• Grenlandija
• komet 109P/Swift-Tuttle
• severna Rusija
• Portugalska
• Tomaž Zwitter
• Igor Žiberna
• Bojan Ambrožič
• Astronomsko društvo Orion

key differences

Astronomsko društvo Orion

Samo Lokalec.si poroča pozitivno.

Bojan Ambrožič

Viri ga enotno nevtralno omenjajo kot astronoma, brez polemik.

Grenlandija

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Igor Žiberna

Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik.

Islandija

Vsi viri jo omenjajo nevtralno kot lokacijo mrka.

Luna

Vsi viri prikazujejo nevtralno, brez razlik.

Perzeidi

Večina virov nevtralna, RTV in 24ur izrazito pozitivna.

Portugalska

Viri enotno nevtralni, Portugalska le geografska točka.

Slovenija

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Sonce

Brez vrednotenja; edina razlika: varnostni poudarki pri SiOL in Lokalec.si.

Tomaž Zwitter

Viri ga omenjajo le nevtralno, brez vrednotenja ali polemik.

Zemlja

Vsi viri nevtralni; nobenih razlik v prikazu.

komet 109P/Swift-Tuttle

Vsi viri nevtralni; razlik ni.

severna Rusija

Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik.

Španija

Večina virov nevtralna, Žurnal24 izstopa s pozitivnim opisom.

source analyses

24ur

Astronomsko društvo Orion

Ni omenjeno

Bojan Ambrožič

Nevtralno: citiran kot ljubiteljski astronom, brez meta-vrednotenja

Grenlandija

Nevtralno: omenjena v geografskem opisu poti mrka, brez vrednotenja

Igor Žiberna

Nevtralno: citiran kot strokovnjak, brez meta-vrednotenja

Islandija

Nevtralno: omenjena v geografskem opisu poti mrka, brez vrednotenja

Luna

Nevtralno: omenjena kot povzročiteljica mrka in v kontekstu faz, brez vrednotenja

Perzeidi

Pozitivno: opisani kot 'eden najlepših in najbolj prepoznavnih meteorskih rojev'

Portugalska

Nevtralno: omenjena v geografskem opisu poti mrka, brez vrednotenja

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot lokacija opazovanja delnega mrka, brez vrednotenja

Sonce

Nevtralno: omenjeno kot objekt mrka in vir svetlobe, brez vrednotenja

Tomaž Zwitter

Nevtralno: omenjen kot spremljevalec skupine v Španiji, brez vrednotenja

Zemlja

Nevtralno: omenjena v astronomskem opisu tirnic in senc, brez vrednotenja

komet 109P/Swift-Tuttle

Nevtralno: omenjen kot vir prašnih delcev, brez vrednotenja

severna Rusija

Nevtralno: omenjena kot prva lokacija mrka, brez vrednotenja

Španija

Nevtralno: omenjena kot del poti mrka in cilj potovanja, brez vrednotenja

Domovina

Astronomsko društvo Orion

Ni omenjeno

Bojan Ambrožič

Ni omenjeno

Grenlandija

Nevtralno: omenjena kot lokacija mrka, brez vrednotenja

Igor Žiberna

Ni omenjeno

Islandija

Nevtralno: omenjena kot lokacija mrka, brez vrednotenja

Luna

Nevtralno: opisana kot povzročiteljica mrka in mlaja, brez vrednotenja

Perzeidi

Nevtralno: opisani kot meteorski roj, brez vrednotenja

Portugalska

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot lokacija opazovanja, brez vrednotenja

Sonce

Nevtralno: opisano kot objekt mrka in vir svetlobe, brez vrednotenja

Tomaž Zwitter

Ni omenjeno

Zemlja

Nevtralno: omenjena kot planet v astronomskih opisih, brez vrednotenja

komet 109P/Swift-Tuttle

Nevtralno: omenjen kot vir Perzeidov, brez vrednotenja

severna Rusija

Ni omenjeno

Španija

Nevtralno: omenjena kot lokacija mrka, brez vrednotenja

Lokalec.si

Astronomsko društvo Orion

Pozitivno: društvo vabi in daje koristne napotke.

Bojan Ambrožič

Ni omenjeno

Grenlandija

Ni omenjeno

Igor Žiberna

Ni omenjeno

Islandija

Ni omenjeno

Luna

Ni omenjeno

Perzeidi

Nevtralno: opisani kot meteorski roj, informativno.

Portugalska

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot območje vidnosti mrka.

Sonce

Nevtralno: omenjeno kot objekt mrka, varnostni nasveti.

Tomaž Zwitter

Ni omenjeno

Zemlja

Nevtralno: omenjena pri prečkanju sledi kometa.

komet 109P/Swift-Tuttle

Nevtralno: omenjen kot povzročitelj roja.

severna Rusija

Ni omenjeno

Španija

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Astronomsko društvo Orion

Ni omenjeno

Bojan Ambrožič

Nevtralno: citiran kot vir priporočil, brez vrednotenja

Grenlandija

Nevtralno: omenjena kot lokacija mrka, brez vrednotenja

Igor Žiberna

Nevtralno: citiran kot strokovnjak, brez vrednotenja

Islandija

Nevtralno: omenjena kot lokacija mrka, brez vrednotenja

Luna

Nevtralno: omenjena kot telo, ki povzroča mrk, brez vrednotenja

Perzeidi

Pozitivno: opisani kot 'eden najlepših in najbolj prepoznavnih meteorskih rojev'

Portugalska

Nevtralno: omenjena kot lokacija mrka, brez vrednotenja

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot lokacija opazovanja, brez vrednotenja

Sonce

Nevtralno: omenjeno kot objekt mrka in vir svetlobe brez vrednotenja

Tomaž Zwitter

Nevtralno: omenjen kot spremljevalec skupine, brez vrednotenja

Zemlja

Nevtralno: omenjena v kontekstu orbite in sence, brez vrednotenja

komet 109P/Swift-Tuttle

Nevtralno: omenjen kot vir delcev za Perzeide, brez vrednotenja

severna Rusija

Nevtralno: omenjena kot lokacija mrka, brez vrednotenja

Španija

Nevtralno: omenjena kot lokacija mrka, brez vrednotenja

STA

Astronomsko društvo Orion

Ni omenjeno

Bojan Ambrožič

Ni omenjeno

Grenlandija

Ni omenjeno

Igor Žiberna

Ni omenjeno

Islandija

Ni omenjeno

Luna

Nevtralno: omenjena v povezavi z mrkom, brez vrednotenja

Perzeidi

Nevtralno: omenjeni kot meteorski roj, brez vrednotenja

Portugalska

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot lokacija delnega mrka, brez vrednotenja

Sonce

Nevtralno: omenjeno kot objekt mrka, brez vrednotenja

Tomaž Zwitter

Ni omenjeno

Zemlja

Ni omenjeno

komet 109P/Swift-Tuttle

Ni omenjeno

severna Rusija

Ni omenjeno

Španija

Ni omenjeno

SiOL

Astronomsko društvo Orion

Ni omenjeno

Bojan Ambrožič

Nevtralno: omenjen kot ljubiteljski astronom s priporočili

Grenlandija

Nevtralno: omenjena kot del poti popolnega mrka

Igor Žiberna

Nevtralno: citiran kot strokovnjak brez meta-vrednotenja

Islandija

Nevtralno: omenjena kot območje, kjer bo mrk trajal najdlje

Luna

Nevtralno: omenjena kot povzročiteljica mrkov in v kontekstu faz

Perzeidi

Nevtralno: opisani kot meteorski roj brez vrednotenja

Portugalska

Nevtralno: omenjena kot skrajni severovzhodni del poti mrka

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot lokacija opazovanja delnega mrka

Sonce

Nevtralno: omenjeno kot objekt mrka in opozorila o varnosti

Tomaž Zwitter

Nevtralno: omenjen kot spremljevalec skupine iz Slovenije

Zemlja

Nevtralno: omenjena v astronomskih opisih tirnic in prečkanja delcev

komet 109P/Swift-Tuttle

Nevtralno: omenjen kot vir prašnih delcev za Perzeide

severna Rusija

Nevtralno: omenjena kot prvo območje opazovanja mrka

Španija

Nevtralno: omenjena kot del poti popolnega mrka

Svet24

Astronomsko društvo Orion

Ni omenjeno

Bojan Ambrožič

Ni omenjeno

Grenlandija

Nevtralno: omenjena kot del poti popolnega mrka, brez vrednotenja

Igor Žiberna

Ni omenjeno

Islandija

Nevtralno: omenjena kot del poti popolnega mrka, brez vrednotenja

Luna

Nevtralno: omenjena kot astronomski objekt, ki povzroča mrk, brez vrednotenja

Perzeidi

Nevtralno: omenjeni kot meteorski roj z ugodnimi razmerami, brez vrednotenja

Portugalska

Nevtralno: omenjena kot del poti popolnega mrka, brez vrednotenja

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot lokacija za opazovanje delnega mrka, brez vrednotenja

Sonce

Nevtralno: omenjeno kot astronomski objekt v opisu mrka, brez vrednotenja

Tomaž Zwitter

Ni omenjeno

Zemlja

Nevtralno: omenjena kot referenčna točka v opisu mrka, brez vrednotenja

komet 109P/Swift-Tuttle

Ni omenjeno

severna Rusija

Nevtralno: omenjena kot del poti popolnega mrka, brez vrednotenja

Španija

Nevtralno: omenjena kot del poti popolnega mrka, brez vrednotenja

ljnovice.si

Astronomsko društvo Orion

Ni omenjeno

Bojan Ambrožič

Ni omenjeno

Grenlandija

Nevtralno: omenjena kot del pasu vidnosti mrka brez vrednotenja

Igor Žiberna

Ni omenjeno

Islandija

Nevtralno: omenjena kot del pasu vidnosti mrka brez vrednotenja

Luna

Nevtralno: opisana kot astronomski objekt brez vrednotenja

Perzeidi

Ni omenjeno

Portugalska

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot lokacija opazovanja brez vrednotenja

Sonce

Nevtralno: opisano kot astronomski objekt brez vrednotenja

Tomaž Zwitter

Ni omenjeno

Zemlja

Nevtralno: omenjena v geometrijskem opisu brez vrednotenja

komet 109P/Swift-Tuttle

Ni omenjeno

severna Rusija

Ni omenjeno

Španija

Nevtralno: omenjena kot del pasu vidnosti mrka brez vrednotenja

Žurnal24

Astronomsko društvo Orion

Ni omenjeno

Bojan Ambrožič

Ni omenjeno

Grenlandija

Nevtralno: omenjena kot lokacija popolnega mrka, brez vrednotenja.

Igor Žiberna

Ni omenjeno

Islandija

Nevtralno: omenjena kot lokacija popolnega mrka, brez vrednotenja.

Luna

Ni omenjeno

Perzeidi

Ni omenjeno

Portugalska

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot lokacija delnega mrka, brez vrednotenja.

Sonce

Nevtralno: omenjeno kot astronomski objekt v kontekstu mrka, brez vrednotenja.

Tomaž Zwitter

Nevtralno: citiran kot strokovnjak brez meta-vrednotenja.

Zemlja

Ni omenjeno

komet 109P/Swift-Tuttle

Ni omenjeno

severna Rusija

Nevtralno: omenjena kot začetek poti mrka, brez vrednotenja.

Španija

Pozitivno: opisana kot 'ena najbolj priljubljenih destinacij' za opazovalce.

Scenariji

scenarios

• description

  Astronomsko društvo Orion bo zaradi delnega Sončevega mrka in Perzeidov pritegnilo več obiskovalcev v Šmartno na Pohorju, podobno pa se lahko zgodi na Krnu, Tromeji, Rašici in slovenski obali. Medijska poročila STA, RTV Slovenija in Lokalec.si bodo povečala zanimanje za varno in organizirano opazovanje neba.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Povečan obisk slovenskih opazovalnih lokacij

  valence

  positive

• description

  Organizirana slovenska skupina s Tomažem Zwitterjem bo skupaj z množicami drugih obiskovalcev obremenila nastanitve, ceste in razgledišča v severni Španiji. Lokalna turistična podjetja in občine bodo pridobili prihodke, vendar se bodo soočili tudi z gnečo in logističnimi težavami.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Prometni pritiski ob španskem mrku

  valence

  neutral

• description

  Del opazovalcev v Sloveniji bi lahko kljub opozorilom Igorja Žiberne in društva Orion uporabil običajna sončna očala, počrnjeno steklo ali fotografski film. Takšno ravnanje lahko povzroči trajne poškodbe vida, zlasti ker bo delni mrk viden tik ob zahodu in bo privabil tudi neizkušene gledalce.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Poškodbe vida zaradi neustreznih filtrov

  valence

  negative

• description

  Astronomsko društvo Orion, observatorij Bertoki ter Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani bi lahko po dogodku pripravili dodatna javna opazovanja, predavanja in delavnice. Zwitter, Žiberna in Bojan Ambrožič bi s strokovnimi razlagami povečali zanimanje za astronomijo med mladimi in širšo javnostjo.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Astronomska društva okrepijo izobraževalne programe

  valence

  positive

• description

  Oblačnost ali meglica lahko na posameznih slovenskih lokacijah zakrije nizko Sonce, medtem ko bodo obiskovalci na višjih točkah, kot so Krvavec, Krn ali Nanos, imeli boljše možnosti. Posledica bo neenakomerna izkušnja: nekateri bodo videli izrazit srp, drugi pa predvsem spletne prenose ali fotografije skupine iz Španije.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  short

  title

  Razlike v vremenu omejijo izkušnjo opazovalcev

  valence

  neutral

• description

  Turistični ponudniki in organizatorji potovanj bodo lahko zaradi redkega popolnega mrka zvišali cene nastanitev, prevozov in vstopov v razgledišča med Oviedom in Majorko. Lokalnim skupnostim v Španiji to lahko prinese kratkoročne prihodke, hkrati pa izrine prebivalce in povzroči nezadovoljstvo zaradi preobremenjene infrastrukture.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  short

  title

  Komercializacija preseže zmogljivosti španskih krajev

  valence

  negative

• description

  Tomaž Zwitter, Univerza v Ljubljani in španske astronomske ustanove bi lahko po uspešnem opazovanju vzpostavili trajnejše projekte za spremljanje mrkov, atmosferskih pojavov in odziva javnosti. Dogodek bi tako presegel turistični značaj ter okrepil povezave med slovenskimi in španskimi raziskovalci.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Mrk spodbudi čezmejno znanstveno sodelovanje

  valence

  positive

• description

  Astronomsko društvo Orion, občine ob Krnu, na Krasu in v okolici Maribora ter turistične organizacije bi lahko začeli usklajeno označevati lokacije z odprtim obzorjem in majhnim svetlobnim onesnaženjem. Mreža bi izboljšala dostop do opazovanja, vendar bi lahko prinesla tudi več obiskovalcev, hrupa in pritiska na občutljiva gorska območja.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Nastane stalna mreža temnih opazovalnih točk

  valence

  neutral

• description

  Če bi slabo vreme, napačne mikro-lokacije ali varnostni zapleti preprečili opazovanje, bi obiskovalci lahko kritizirali Astronomsko društvo Orion, organizatorje slovenskega potovanja in medije, ki so izpostavljali najboljša razgledišča. Takšen odziv bi začasno zmanjšal zanimanje za prihodnja javna astronomska opazovanja, tudi ob naslednjih mrkih v Španiji.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  mid

  title

  Neuspešna napoved zmanjša zaupanje v organizatorje

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  5

  body

  Ljubljana, 10. avgusta (STA) - Avgust bo ljubiteljem astronomije ponudil izjemno pestro dogajanje na nočnem nebu. Že v sredo bo v delih severne poloble mogoče opazovati popolni Sončev mrk, ki bo iz Slovenije viden le delno. V noči na četrtek bo vrhunec dosegel meteorski roj Perzeidov, mogoče ...

  language

  slv

  published at

  2026-08-10T10:02:20

  source

  STA

  title

  Avgustovsko nebo bo postreglo s Sončevim in Luninim mrkom, Perzeidi ter ugodnim pogledom na planete (tema)

  url

  https://www.sta.si/3586290/

• article order

  2

  body

  Popolni sončni mrk bo 12. avgusta najprej mogoče opazovati nad odročnim območjem severne Rusije. Senca se bo nato raztezala čez vzhodno Grenlandijo, zahodno Islandijo, severni del Atlantskega oceana, severno in osrednjo Španijo in skrajni severovzhod Portugalske, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. V Španiji bo pot popolnega mrka potekala približno od severnega mesta Oviedo do otoka Majorka. Tam ga bo moč opazovati tik pred sončnim zahodom, trajal pa bo manj kot dve minuti. Mrk bo v Španiji lahko spremljala tudi skupina iz Slovenije, ki se bo tja odpravila v okviru organiziranega potovanja, pri opazovanju pa jih bo spremljal astronom Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. V nekaterih delih Rusije in Grenlandije bo popolni sončni mrk trajal nekoliko dlje, vendar še vedno manj kot dve minuti in pol. Najdlje, dve minuti in 18 sekund, bo trajal približno 45 kilometrov severozahodno od islandske obale. V Sloveniji bo vidna le prva polovica mrka, največja prekritost ob 20.16 V večjem delu Evrope - tudi v Sloveniji -, Kanadi, na severu ZDA in v severozahodni Afriki bo viden delni mrk, ko bo Luna zakrila le del Sončeve ploskve. Pojav bo trajal približno uro in 45 minut. Kot je pojasnil profesor z oddelka za geografijo mariborske Filozofske fakultete Igor Žiberna, bo delni sončni mrk pri nas viden v večernem času. Začel se bo okoli 19.25, največja prekritost bo nastopila ob 20.16, ko bo Luna zakrila približno 91 odstotkov Sončevega premera. Ker bo Sonce pri nas zašlo že približno štiri minute prej, največje faze mrka po besedah Žiberne ne bomo mogli opazovati, temveč bo vidna le njegova prva polovica. Stopnja prekritosti bo sicer nekoliko večja v jugozahodni kot v severovzhodni Sloveniji. Za čim boljše opazovanje je po njegovih besedah priporočljivo izbrati lokacijo z odprtim pogledom proti severozahodu. "Idealne so višje ležeče točke, kjer pogleda proti obzorju ne zastirajo stavbe, drevesa ali reliefne ovire," je dejal. Ljubiteljski astronom Bojan Ambrožič med najboljšimi razgledišči navaja Tromejo in Triglav, dobra izbira pa je tudi slovenska obala, denimo Piran. V okolici Ljubljane priporoča razgledni stolp na Rašici, medtem ko Šmarna gora zaradi omejenega pogleda proti zahodu ni primerna. Pri opazovanju sončnega mrka je nujno upoštevati varnostna priporočila. Kot je poudaril Žiberna, v sonce nikoli ne smemo gledati neposredno, temveč le skozi posebej izdelane sončne filtre oz. zaščitna očala za opazovanje sonca. "Uporabimo lahko tudi varilsko steklo ustrezne optične gostote. Običajna sončna očala, počrnjeno steklo ali fotografski filmi ne zagotavljajo zadostne zaščite in lahko povzročijo trajne poškodbe vida," je opozoril. Konec meseca bo mogoče opazovati tudi delni lunin mrk Sončni mrk nastane, ko Luna pride med Sonce in Zemljo ter nanjo vrže svojo senco in ustvari nenavaden mrak. "To se lahko zgodi le ob mlaju. Ker je Lunina tirnica glede na Zemljino orbito okoli Sonca nagnjena za približno pet stopinj, se takšna popolna poravnava ne zgodi ob vsakem mlaju. Prav zato so Sončevi in Lunini mrki razmeroma redki pojavi," je dejal Žiberna. Ta pojav so številne starodavne civilizacije razumele kot znamenje apokalipse ali sporočilo bogov, po navedbah ameriške vesoljske agencije Nasa pa gre v resnici za "kozmično naključje". Vsako leto se sicer zgodita približno en sončni mrk ali dva. Ker pa je pas popolnega mrka zelo ozek, lahko posamezno območje na naslednjega čaka tudi okoli 400 let. Že 2. avgusta 2027 bo popolni Sončev mrk prečkal jug Španije, sever Afrike in Arabski polotok. Ta bo najdaljši v tem stoletju, saj bo njegova popolna faza trajala šest minut in 23 sekund. Prebivalci Slovenije smo popolni Sončev mrk nazadnje opazovali 11. avgusta 1999, na prihodnjega pa bomo morali počakati vse do 3. septembra 2081. Navadno dva tedna pred sončnim mrkom ali po njem nastopi še lunin mrk. Po besedah Žiberne bo letos iz Slovenije tako mogoče opazovati tudi delni lunin mrk, ki se bo zgodil 28. avgusta v jutranjih urah, ko bo polna Luna že zahajala. Pogoji za opazovanje meteorskega roja letos še posebej ugodni Posebnost avgustovskega nočnega neba je tudi meteorski roj Perzeidov, eden najlepših in najbolj prepoznavnih meteorskih rojev v letu, katerega vrhunec bo letos nastopil prav po Sončevem mrku. Perzeidi so utrinki, ki navidezno izhajajo iz ozvezdja Perzej. Vsako leto med sredino julija in koncem avgusta Zemlja na svoji poti okoli Sonca prečka sled drobnih prašnih delcev, ki jih za seboj pušča periodični komet 109P/Swift-Tuttle. Ti delci ob vstopu v Zemljino atmosfero z veliko hitrostjo - približno 59 kilometrov na sekundo - zažarijo kot svetleče sledi. Na nočnem nebu to opazujemo kot utrinke. Pogoji za opazovanje bodo letos še posebej ugodni, saj bo Luna v času vrhunca roja v fazi mlaja. Kot je pojasnil Žiberna, bodo zaradi temnejšega neba vidni tudi šibkejši utrinki. Za opazovanje Perzeidov je priporočljivo izbrati čim temnejšo lokacijo zunaj mest z odprtim pogledom na nebo. Za razliko od Sončevega mrka pri opazovanju utrinkov ne potrebujemo nobene posebne opreme. "Dovolj so prosti pogled, nekaj potrpežljivosti in približno 20 minut, da se oči privadijo temi," je dejal Žiberna. Astronomski spektakel pa se s Perzeidi ne bo končal. Tudi razporeditev planetov bo sredi avgusta izjemno ugodna za opazovanje. V noči z 12. na 13. avgust bomo tako lahko opazovali večino planetov v našem Osončju, z nekaj sreče pa v jutranjem času, še pred vzidom Sonca, tudi planeta Merkur in Jupiter.

  language

  slv

  published at

  2026-08-10T10:59:46

  source

  RTV Slovenija

  title

  Avgusta tako sončni kot lunin mrk, meteorski roj Perzeidov in dobre razmere za opazovanje planetov

  url

  https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/avgusta-tako-soncni-kot-lunin-mrk-meteorski-roj-perzeidov-in-dobre-razmere-za-opazovanje-planetov/790473

• article order

  1

  body

  Avgust bo ljubiteljem astronomije ponudil izjemno pestro dogajanje na nočnem nebu. Že v sredo bo v delih severne poloble mogoče opazovati popolni sončni mrk, ki bo iz Slovenije viden le delno. V noči na četrtek bo vrhunec dosegel meteorski roj Perzeidov, mogoče bo opazovati tudi večino planetov našega osončja. Mesec se bo zaključil z luninim mrkom. Popolni sončni mrk bo 12. avgusta najprej mogoče opazovati nad odročnim območjem severne Rusije. Senca se bo nato raztezala čez vzhodno Grenlandijo, zahodno Islandijo, severni del Atlantskega oceana, severno in osrednjo Španijo in skrajni severovzhod Portugalske. V Španiji bo pot popolnega mrka potekala približno od severnega mesta Oviedo do otoka Majorka. Tam ga bo moč opazovati tik pred sončnim zahodom, trajal pa bo manj kot dve minuti. Mrk bo v Španiji lahko spremljala tudi skupina iz Slovenije, ki se bo tja odpravila v okviru organiziranega potovanja, pri opazovanju pa jih bo spremljal astronom Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. V nekaterih delih Rusije in Grenlandije bo popolni sončni mrk trajal nekoliko dlje, vendar še vedno manj kot dve minuti in pol. Najdlje, dve minuti in 18 sekund, bo trajal približno 45 kilometrov severozahodno od islandske obale. V Sloveniji bo vidna le prva polovica mrka V večjem delu Evrope - tudi v Sloveniji - Kanadi, na severu ZDA in v severozahodni Afriki bo viden delni mrk, ko bo Luna zakrila le del Sončeve ploskve. Pojav bo trajal približno uro in 45 minut. Kot je za STA pojasnil profesor z oddelka za geografijo mariborske filozofske fakultete Igor Žiberna, bo delni sončni mrk pri nas viden v večernem času. Začel se bo okoli 19.25, največja prekritost bo nastopila ob 20.16, ko bo Luna zakrila približno 91 odstotkov Sončevega premera. Ker bo Sonce pri nas zašlo že približno štiri minute prej, največje faze mrka po besedah Žiberne ne bomo mogli opazovati, temveč bo vidna le njegova prva polovica. Stopnja prekritosti bo sicer nekoliko večja v jugozahodni kot v severovzhodni Sloveniji. Za čim boljše opazovanje je po njegovih besedah priporočljivo izbrati lokacijo z odprtim pogledom proti severozahodu. "Idealne so višje ležeče točke, kjer pogleda proti obzorju ne zastirajo stavbe, drevesa ali reliefne ovire," je dejal. Ljubiteljski astronom Bojan Ambrožič med najboljšimi razgledišči izpostavlja Tromejo in Triglav, dobra izbira pa je tudi slovenska obala, denimo Piran. V okolici Ljubljane priporoča razgledni stolp na Rašici, medtem ko Šmarna gora zaradi omejenega pogleda proti zahodu ni primerna. Pri opazovanju sončnega mrka je nujno upoštevati varnostna priporočila. Kot je poudaril Žiberna, v Sonce nikoli ne smemo gledati neposredno, temveč le skozi posebej izdelane sončne filtre oz. zaščitna očala za opazovanje Sonca. "Uporabimo lahko tudi varilsko steklo ustrezne optične gostote. Običajna sončna očala, počrnjeno steklo ali fotografski filmi ne zagotavljajo zadostne zaščite in lahko povzročijo trajne poškodbe vida," je opozoril. Redek pojav, na katerega lahko posamezno območje čaka stoletja Sončni mrk nastane, ko Luna pride med Sonce in Zemljo ter nanjo vrže svojo senco in ustvari nenavaden mrak. "To se lahko zgodi le ob mlaju. Ker je Lunina tirnica glede na Zemljino orbito okoli Sonca nagnjena za približno pet stopinj, se takšna popolna poravnava ne zgodi ob vsakem mlaju. Prav zato so sončni in lunini mrki razmeroma redki pojavi," je dejal Žiberna. Ta pojav so številne starodavne civilizacije razumele kot znamenje apokalipse ali sporočilo bogov, po navedbah ameriške vesoljske agencije Nasa pa gre v resnici za "kozmično naključje". Vsako leto se sicer zgodita približno eden ali dva sončna mrka. Ker pa je pas popolnega mrka zelo ozek, lahko posamezno območje na naslednjega čaka tudi okoli 400 let. Že 2. avgusta 2027 bo popolni sončni mrk prečkal jug Španije, sever Afrike in Arabski polotok. Ta bo najdaljši v tem stoletju, saj bo njegova popolna faza trajala šest minut in 23 sekund. Prebivalci Slovenije smo popolni sončni mrk nazadnje opazovali 11. avgusta 1999, na naslednjega pa bomo morali počakati vse do 3. septembra 2081. Običajno dva tedna pred ali po sončnem mrku nastopi še lunin mrk. Po besedah Žiberne bo letos iz Slovenije tako mogoče opazovati tudi delni lunin mrk, ki bo nastopil 28. avgusta v jutranjih urah, ko bo polna Luna že zahajala. Po mrku bodo nebo razsvetlili Perzeidi Posebnost avgustovskega nočnega neba je tudi meteorski roj Perzeidov, eden najlepših in najbolj prepoznavnih meteorskih rojev v letu, katerega vrhunec bo letos nastopil prav po sončnem mrku. Perzeidi so utrinki, ki navidezno izhajajo iz ozvezdja Perzej. Vsako leto med sredino julija in koncem avgusta Zemlja na svoji poti okoli Sonca prečka sled drobnih prašnih delcev, ki jih za seboj pušča periodični komet 109P/Swift-Tuttle. Ti delci ob vstopu v Zemljino atmosfero z veliko hitrostjo - približno 59 kilometrov na sekundo - zažarijo kot svetleče sledi. Na nočnem nebu to opazujemo kot utrinke. V idealnih razmerah, na temni lokaciji brez svetlobnega onesnaženja, je med vrhuncem roja mogoče opaziti tudi do 100 utrinkov na uro. Pogoji za opazovanje bodo letos še posebej ugodni, saj bo Luna v času vrhunca roja v fazi mlaja. Kot je pojasnil Žiberna, bodo zaradi temnejšega neba vidni tudi šibkejši utrinki. Za opazovanje Perzeidov je priporočljivo izbrati čim temnejšo lokacijo zunaj mest z odprtim pogledom na nebo. Za razliko od sončnega mrka pri opazovanju utrinkov ne potrebujemo nobene posebne opreme. "Dovolj so prosti pogled, nekaj potrpežljivosti in približno 20 minut, da se oči privadijo temi," je dejal Žiberna. Astronomski spektakel pa se s Perzeidi ne bo končal. Tudi razporeditev planetov bo sredi avgusta izjemno ugodna za opazovanje. V noči z 12. na 13. avgust bomo tako lahko opazovali večino planetov v našem osončju, z nekaj sreče pa v jutranjem času, še pred vzidom Sonca, tudi planeta Merkur in Jupiter.

  language

  slv

  published at

  2026-08-10T11:12:54

  source

  24ur

  title

  Pester avgust: sončni in lunin mrk, vmes pa Perzeidi

  url

  https://www.24ur.com/novice/slovenija/pester-avgust-soncni-in-lunin-mrk-vmes-pa-perzeidi.html

• article order

  11

  body

  12. avgusta se bo nebo nad Slovenijo obarvalo v odtenke, kakršnih večina ljudi ne doživi več kot enkrat v življenju. Sonce bo tonilo proti obzorju, a namesto počasnega, mehkega zatona ga bodo v zadnjih minutah dneva vse bolj zagrizeno objedale temne obrise Lune. Nekaj sto kilometrov stran, nad severno Španijo, pa bo natanko v tistem trenutku nebo potemnelo, kot bi nekdo ugasnil stikalo, in dan se bo za nekaj minut spremenil v noč. Kot bi bilo to premalo, bo prav ta astronomski dvojček uvod v noč, ko bo nebo brez lunine svetlobe pripravljeno za enega najbogatejših prizorov, kar jih ponuja poletno nebo: dež zvezdnih utrinkov, ki jim ljudje že skoraj dva tisoč let pravijo solze svetega Lovrenca. Dan se bo za nekaj minut spremenil v noč, nebo pa nekaj ur pozneje v dežnik zvezdnih utrinkov. Ko Luna prekrije Sonce Sončev mrk nastane, kadar se Luna na svoji poti okoli Zemlje znajde natanko med Zemljo in Soncem ter s svojo senco za nekaj minut prereže del zemeljske površine. Ker sta Sonce in Luna na nebu videti skoraj enako veliki, čeprav je Sonce v resnici okoli 400-krat večje in tudi približno 400-krat bolj oddaljeno, lahko Luna ob pravem trenutku popolnoma prekrije sončno ploskev. Ta navidezna uglašenost velikosti ni naravni zakon, temveč kozmično naključje, ki počasi izginja, saj se Luna od Zemlje vsako leto oddalji za dobre tri centimetre in bo čez nekaj sto milijonov let za popolne mrke premajhna. 12. avgusta 2026 bo Luna svojo senco vrgla čez sever Španije, Islandijo in Grenlandijo, kjer bo za nekaj deset sekund do dobrih dveh minut zavladala popolna tema. Gre za prvi popolni sončev mrk nad celinsko Evropo po letu 1999, zato v Španijo že tedne pred dogodkom prihajajo množice popotnikov, pripravljenih prevoziti pol celine za dve minuti teme. Gre za prvi popolni sončev mrk nad celinsko Evropo po letu 1999. Skozi zgodovino so mrki veljali za usodna znamenja. Stari Kitajci so verjeli, da Sonce požira nebeški zmaj, zato so med mrkom glasno bobnali in vpili, da bi ga odgnali, babilonski astronomi pa so mrke natančno beležili že pred več kot dvema tisočletjema in iz zapisov razbrali prve zanesljive vzorce ponavljanja, znane kot Saros cikel. Šele novoveška astronomija je strah postopoma spremenila v pričakovanje, mrk pa iz slutnje nesreče v enega najbolj cenjenih naravnih spektaklov, zaradi katerega ljudje danes prostovoljno prepotujejo pol sveta. V Sloveniji tega prizora žal ne bomo deležni. Namesto tega nas čaka delni sončev mrk, ki se bo začel okoli 19.25 in dosegel vrhunec malo pred sončnim zahodom. Glede na kraj opazovanja bo Luna prekrila med 74 in skoraj 90 odstotki Sončeve ploskve, večina Slovenije pa bo pojav doživela pri zakritosti med 80 in 85 odstotki. Sonce bo ob tem stalo komaj nekaj stopinj nad obzorjem, zato je za polno doživetje ključna prosta, neovirana lega, na primer vrh hriba ali planota z razgledom proti zahodu, ne pa kotlina ali ozka dolina, kjer okoliški hribi Sonce skrijejo že precej pred uradnim zahodom. Kar naredi delni mrk s tako visoko zakritostjo posebej dramatičen, ni tema, temveč svetloba sama. Človeško oko se namreč izjemno dobro prilagaja postopnim spremembam osvetlitve, zato bo nebo videti razmeroma običajno vse do zadnjih desetih, petnajstih minut pred vrhuncem. Šele takrat začne dnevna svetloba dobivati hladen, skoraj kovinski odtenek, sence postanejo nenavadno ostre in podolgovate, temperatura zraka pa opazno pade. Ptice pogosto utihnejo, kot bi zaslutile večer, ki prihaja prehitro. Opazovalci, ki vedo, kaj gledajo, ta trenutek pogosto opišejo kot enega najbolj nenavadnih, kar so jih kdaj doživeli pod milim nebom. Nekaj minut pred vrhuncem dnevna svetloba dobi hladen, skoraj kovinski odtenek, kot bi nekdo dan potisnil skozi filter. Neposreden pogled v Sonce je nevaren ne glede na to, kako zakrito je Za varno opazovanje so nujna certificirana očala z oznako ISO 12312-2, mednarodnim standardom, ki zagotavlja, da filter prepusti dovolj malo svetlobe in škodljivega sevanja, da ne poškoduje mrežnice. Navadna sončna očala, zakajeno steklo ali domači pripomočki niso varni, tudi če se zdi Sonce skozi njih dovolj potemnelo. Cena certificiranih očal se giblje med dvema in šestimi evri, zato je vredno preskrbo urediti dovolj zgodaj, saj lahko tik pred dogodkom povpraševanje preseže ponudbo. Solze svetega Lovrenca Dolgo preden je astronomija pojasnila, od kod avgustovski utrinki prihajajo, so ljudje v njih videli znamenje. V krščanskem izročilu jim pravimo solze svetega Lovrenca, po diakonu, ki je umrl mučeniške smrti 10. avgusta leta 258 in čigar god sovpada prav z obdobjem, ko je meteorski roj najbolj dejaven. Legenda pravi, da nebo vsako leto ob tem času joka za svetnikom, ki naj bi, kot pripoveduje izročilo, na razbeljeni rešetki rablju mirno naročil, naj ga obrne, saj je bil na eni strani že dovolj pečen. Solze svetega Lovrenca niso solze žalosti, temveč prah kometa, ki gori sto kilometrov nad nami. Znanost ponuja bolj zemeljsko, a nič manj osupljivo razlago. Perzeidi so drobci prahu in ledu, ki jih za sabo pušča komet 109P/Swift-Tuttle, približno 26 kilometrov širok led in kamen, ki okoli Sonca kroži enkrat na 133 let in ga bomo naslednjič srečali šele leta 2126. Vsako poletje Zemlja na svoji poti okoli Sonca prereže oblak teh drobcev, ki v ozračje trčijo s hitrostjo skoraj 60 kilometrov na sekundo. Trenje z zrakom jih razgreje do te mere, da zažarijo in v nekaj desetinkah sekunde izgorijo približno sto kilometrov nad našimi glavami, kar mi na nebu vidimo kot kratko, svetlečo sled. Ime roja izhaja iz ozvezdja Perzej, iz katerega smeri utrinki navidezno izvirajo, čeprav gre v resnici zgolj za perspektivni učinek, saj so delci med seboj vzporedni, podobno kot se vzporedne železniške tirnice v daljavi navidezno stikajo v eni sami točki. Kitajski astronomi so o tem roju pisali že pred skoraj dva tisoč leti, evropski opazovalci pa so njegovo pravilnost, torej dejstvo, da se vrača vsako leto ob istem času, dokončno potrdili šele sredi devetnajstega stoletja. Danes vemo, da vrhunec roja leta 2026 pade v noč z 12. na 13. avgust, torej natanko v noč po sončevem mrku. Za opazovanje Perzeidov ni potrebna nikakršna oprema, potrebujemo samo potrpežljivost in oči, navajene na temo. Radiant, torej navidezno izhodišče roja, zvečer vzhaja nizko na severovzhodnem delu neba in se čez noč postopoma dviguje, aktivnost pa opazno naraste po enaindvajseti uri in doseže vrhunec v zgodnjih jutranjih urah, med četrto in šesto. Izkušeni opazovalci svetujejo, naj pogled ne bo uprt v eno samo točko neba, temveč naj prosto potuje visoko proti zenitu, saj se utrinki lahko pojavijo kjer koli nad obzorjem. Noč, ko tema postane zaveznica Tu se zgodba obeh pojavov združi v nekaj, kar se astronomom zgodi redko. Sončev mrk je namreč možen izključno takrat, ko je Luna v mlaju, torej ko je obrnjena k Zemlji s svojo neosvetljeno stranjo in je na nebu praktično nevidna. To ni naključje ob robu dogajanja, temveč fizikalna nujnost: mrk in mlaj sta neločljivo povezana pojava, saj brez mlaja Luna nikoli ne bi mogla stopiti natanko med Zemljo in Sonce. Za opazovalce Perzeidov to pomeni nekaj, kar se ne zgodi vsako leto. Meteorski roj, sicer eden najbolj zanesljivih na severnem nebu, pogosto izgubi del svojega sijaja zaradi svetle Lune, ki s svojo svetlobo preplavi nebo in požre šibkejše utrinke, še preden jih oko sploh ujame. Leta 2026 te težave ne bo. Noč po mrku bo nebo brez lunine svetlobe popolnoma temno, kolikor pač dopušča lokalno svetlobno onesnaženje, kar pomeni, da bodo vidni tudi šibkejši, sicer komaj opazni utrinki. Mlaj, ki mrk omogoča, bo isti večer poskrbel tudi za najtemnejše možno nebo za lov na utrinke. Astronomi takšni kombinaciji pravijo idealno leto za Perzeide, in razmere, ko je ob vrhuncu roja tudi popolnoma temna noč, kar se ne zgodi vsako leto. Teoretični urni pretok lahko v takih pogojih doseže tudi sto utrinkov na uro, čeprav dejansko vidno število vedno ostane nižje in je močno odvisno od svetlobnega onesnaženja na izbrani lokaciji, zato je smiselno poiskati čim bolj temno nebo, daleč od mestne razsvetljave. Kje in kdaj gledamo v nebo: pregled po Sloveniji Spodnja tabela povzema najboljše lokacije za opazovanje obeh pojavov, torej mesta z odprtim obzorjem za mrk in temnim nebom za Perzeide. Smer pogleda Z-SZ, pomeni zahodno-severozahodno stran neba, kjer bo ob mrku Sonce nizko stalo, medtem ko je pri Perzeidih smer okvirna, saj se utrinki lahko pojavijo kjer koli na nebu. Vidnost v večjih slovenskih mestih Mesta so za sončev mrk povsem primerna, saj gre za dnevni pojav in svetlobno onesnaženje nanj ne vpliva. Za Perzeide velja ravno obratno: v mestnih središčih bodo vidni le najsvetlejši utrinki oziroma bolidi, kdor želi videti roj v polnem obsegu, se mora umakniti na podeželje ali v hribe. V mestu bo mrk enako lep kot na hribu, Perzeidi pa bodo tam le bleda senca tega, kar ponuja temno podeželsko nebo. Vse navedene ure in odstotki so izračunani za jasno nebo in se lahko z oblačnostjo dramatično spremenijo. Poletno vreme sredi avgusta je v Sloveniji znano po nenadnih popoldanskih nevihtah, zato je natančno napoved smiselno preveriti šele dan ali dva pred dogodkom, ne prej. Enako velja za morebiten dim, ki bi ga veter lahko prinesel iz požarov v zahodni Evropi, če so za to primerni pogoji. Kdor načrtuje izlet na oddaljeno lokacijo zaradi enega ali drugega pojava, naj ima pripravljen tudi rezervni načrt lokacije bliže domu. Kaj priporočajo slovenski astronomi Poleg splošnih smernic o odprtem obzorju in temnem nebu so slovenski astronomi, amaterji in astronomska društva pred dogodkom objavili tudi bolj konkretne, mestoma zelo domiselne nasvete in organizirali javna opazovanja. Spodnja tabela povzema nekaj njihovih priporočil. Seznam organiziranih opazovanj se bo do avgusta gotovo še širil, saj astronomska društva po vsej državi tovrstne dogodke praviloma najavijo šele nekaj tednov, oziroma dni pred tem datumom. Pred odhodom je smiselno preveriti tudi spletne strani lokalnih astronomskih društev in observatorijev, na primer na Golovcu, Igu ali na Črnem Vrhu nad Idrijo, ki pogosto organizirajo skupinska opazovanja ob večjih nebesnih dogodkih. Ujeti trenutki za nebeški spomin Kdor bo torej 12. avgusta zvečer stal na slovenskem hribu in opazoval, kako Luna počasi objema zahajajoče Sonce, ga čaka zgolj nekaj ur počitka, preden se nebo prelevi v enega najbogatejših meteorskih prizorov desetletja. Redko kdaj vesolje v enem samem večeru in eni sami noči ponudi tako natančno uglašen dvojni nebesni spektakel. Kdor ga bo zamudil, bo na podobno kombinacijo verjetno čakal še dolga leta. Gre za resnično redek pojav. Po podatkih Universe Today se je mlaj z mrkom nazadnje na 12. avgust zgodil leta 1942, ponovil pa se bo šele leta 2045, čeprav se mlaj (ali katera koli druga lunina mena) na isti koledarski datum sicer ponovi vsakih 19 let, kar je znano kot Metonov cikel. Torej naslednja praktično identična kombinacija, mlaja bo natanko na 12. avgust, šele čez 19 let.

  language

  slv

  published at

  2026-08-10T06:01:32

  source

  Domovina

  title

  Ko se združita dan in noč: nebesni spektakel 12. avgusta 2026

  url

  https://www.domovina.je/ko-se-zdruzita-dan-in-noc-nebesni-spektakel-12-avgusta-2026

• article order

  0

  body

  Avgust bo ljubiteljem astronomije ponudil izjemno pestro dogajanje na nočnem nebu. Že v sredo bo v delih severne poloble mogoče opazovati popolni Sončev mrk, ki bo iz Slovenije viden le delno. V noči na četrtek bo vrhunec dosegel meteorski roj Perzeidov, mogoče bo opazovati tudi večino planetov našega Osončja. Mesec se bo zaključil z Luninim mrkom. Popolni Sončev mrk bo 12. avgusta najprej mogoče opazovati nad odročnim območjem severne Rusije. Senca se bo nato raztezala čez vzhodno Grenlandijo, zahodno Islandijo, severni del Atlantskega oceana, severno in osrednjo Španijo in skrajni severovzhod Portugalske, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. V Španiji bo pot popolnega mrka potekala približno od severnega mesta Oviedo do otoka Majorka. Tam ga bo moč opazovati tik pred sončnim zahodom, trajal pa bo manj kot dve minuti. Mrk bo v Španiji lahko spremljala tudi skupina iz Slovenije, ki se bo tja odpravila v okviru organiziranega potovanja, pri opazovanju pa jih bo spremljal astronom Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. V nekaterih delih Rusije in Grenlandije bo popolni Sončev mrk trajal nekoliko dlje, vendar še vedno manj kot dve minuti in pol. Najdlje, dve minuti in 18 sekund, bo trajal približno 45 kilometrov severozahodno od islandske obale. V Sloveniji bo vidna le prva polovica mrka V večjem delu Evrope - tudi v Sloveniji - Kanadi, na severu ZDA in v severozahodni Afriki bo viden delni mrk, ko bo Luna zakrila le del Sončeve ploskve. Pojav bo trajal približno uro in 45 minut. Kot je za STA pojasnil profesor z oddelka za geografijo mariborske filozofske fakultete Igor Žiberna, bo delni Sončev mrk pri nas viden v večernem času. Začel se bo okoli 19.25, največja prekritost bo nastopila ob 20.16, ko bo Luna zakrila približno 91 odstotkov Sončevega premera. Ker bo Sonce pri nas zašlo že približno štiri minute prej, največje faze mrka po besedah Žiberne ne bomo mogli opazovati, temveč bo vidna le njegova prva polovica. Stopnja prekritosti bo sicer nekoliko večja v jugozahodni kot v severovzhodni Sloveniji. Za čim boljše opazovanje je po njegovih besedah priporočljivo izbrati lokacijo z odprtim pogledom proti severozahodu. "Idealne so višje ležeče točke, kjer pogleda proti obzorju ne zastirajo stavbe, drevesa ali reliefne ovire," je dejal. Ljubiteljski astronom Bojan Ambrožič med najboljšimi razgledišči izpostavlja Tromejo in Triglav, dobra izbira pa je tudi slovenska obala, denimo Piran. V okolici Ljubljane priporoča razgledni stolp na Rašici, medtem ko Šmarna gora zaradi omejenega pogleda proti zahodu ni primerna. Pri opazovanju Sončevega mrka je nujno upoštevati varnostna priporočila. Kot je poudaril Žiberna, v Sonce nikoli ne smemo gledati neposredno, temveč le skozi posebej izdelane sončne filtre oz. zaščitna očala za opazovanje Sonca. "Uporabimo lahko tudi varilsko steklo ustrezne optične gostote. Običajna sončna očala, počrnjeno steklo ali fotografski filmi ne zagotavljajo zadostne zaščite in lahko povzročijo trajne poškodbe vida," je opozoril. Redek pojav, na katerega lahko posamezno območje čaka stoletja Sončev mrk nastane, ko Luna pride med Sonce in Zemljo ter nanjo vrže svojo senco in ustvari nenavaden mrak. "To se lahko zgodi le ob mlaju. Ker je Lunina tirnica glede na Zemljino orbito okoli Sonca nagnjena za približno pet stopinj, se takšna popolna poravnava ne zgodi ob vsakem mlaju. Prav zato so Sončevi in Lunini mrki razmeroma redki pojavi," je dejal Žiberna. Ta pojav so številne starodavne civilizacije razumele kot znamenje apokalipse ali sporočilo bogov, po navedbah ameriške vesoljske agencije Nasa pa gre v resnici za "kozmično naključje". Vsako leto se sicer zgodita približno eden ali dva Sončeva mrka. Ker pa je pas popolnega mrka zelo ozek, lahko posamezno območje na naslednjega čaka tudi okoli 400 let. Že 2. avgusta 2027 bo popolni Sončev mrk prečkal jug Španije, sever Afrike in Arabski polotok. Ta bo najdaljši v tem stoletju, saj bo njegova popolna faza trajala šest minut in 23 sekund. Prebivalci Slovenije smo popolni Sončev mrk nazadnje opazovali 11. avgusta 1999, na naslednjega pa bomo morali počakati vse do 3. septembra 2081. Običajno dva tedna pred ali po Sončevem mrku nastopi še Lunin mrk. Po besedah Žiberne bo letos iz Slovenije tako mogoče opazovati tudi delni Lunin mrk, ki bo nastopil 28. avgusta v jutranjih urah, ko bo polna Luna že zahajala. Po mrku bodo nebo razsvetlili Perzeidi Posebnost avgustovskega nočnega neba je tudi meteorski roj Perzeidov, eden najlepših in najbolj prepoznavnih meteorskih rojev v letu, katerega vrhunec bo letos nastopil prav po Sončevem mrku. Perzeidi so utrinki, ki navidezno izhajajo iz ozvezdja Perzej. Vsako leto med sredino julija in koncem avgusta Zemlja na svoji poti okoli Sonca prečka sled drobnih prašnih delcev, ki jih za seboj pušča periodični komet 109P/Swift-Tuttle. Ti delci ob vstopu v Zemljino atmosfero z veliko hitrostjo - približno 59 kilometrov na sekundo - zažarijo kot svetleče sledi. Na nočnem nebu to opazujemo kot utrinke. V idealnih razmerah, na temni lokaciji brez svetlobnega onesnaženja, je med vrhuncem roja mogoče opaziti tudi do 100 utrinkov na uro. Pogoji za opazovanje bodo letos še posebej ugodni, saj bo Luna v času vrhunca roja v fazi mlaja. Kot je pojasnil Žiberna, bodo zaradi temnejšega neba vidni tudi šibkejši utrinki. Za opazovanje Perzeidov je priporočljivo izbrati čim temnejšo lokacijo zunaj mest z odprtim pogledom na nebo. Za razliko od Sončevega mrka pri opazovanju utrinkov ne potrebujemo nobene posebne opreme. "Dovolj so prosti pogled, nekaj potrpežljivosti in približno 20 minut, da se oči privadijo temi," je dejal Žiberna. Astronomski spektakel pa se s Perzeidi ne bo končal. Tudi razporeditev planetov bo sredi avgusta izjemno ugodna za opazovanje. V noči z 12. na 13. avgust bomo tako lahko opazovali večino planetov v našem Osončju, z nekaj sreče pa v jutranjem času, še pred vzidom Sonca, tudi planeta Merkur in Jupiter.

  language

  slv

  published at

  2026-08-10T13:43:50

  source

  SiOL

  title

  Avgustovsko nebo bo postreglo s Sončevim in Luninim mrkom, Perzeidi ter ugodnim pogledom na planete

  url

  https://siol.net/novice/slovenija/avgustovsko-nebo-bo-postreglo-s-soncevim-in-luninim-mrkom-perzeidi-ter-ugodnim-pogledom-na-planete-698615

• article order

  4

  body

  * Popolni Sončev mrk bo 12. avgusta 2026 viden na Grenlandiji, Islandiji in v Španiji. * V Sloveniji bo mrk viden le delno in predvsem z lokacij z odprtim zahodnim obzorjem. * Ob 20. uri bo sonce pri nas že zelo nizko, zato ga iz ravnic in kotlin marsikje ne bo več mogoče videti. Na delih severne poloble bo 12. avgusta 2026 nastopil popolni Sončev mrk, eden najbolj spektakularnih astronomskih pojavov. Mogoče ga bo opazovati na Grenlandiji, Islandiji in v delih Španije, v Sloveniji pa bomo lahko videli le delni mrk, in še to samo ob zelo dobrih pogojih. Najlepše bo viden na Islandiji in v Španiji Pot popolnega mrka se bo začela na severnih obalah Rusije, nadaljevala čez vzhodno Grenlandijo in Islandijo, nato pa bo ob zahajanju Sonca prečkala sever Iberskega polotoka, med drugim območja Coruñe, Baskije in Katalonije. Mrk bo viden tudi v delih Kanade in na vzhodni obali Združenih državah Amerike, precej zakrito Sonce pa bodo videli tudi v Veliki Britaniji, na Irskem in ob zahodu Sonca v Franciji. Španci so za ta dogodek že izdali tudi poseben blok z znamko, saj bo država ena najbolj priljubljenih destinacij za opazovalce tega redkega pojava. Zwitter: V Sloveniji ne bo nič posebnega Čeprav bo dogodek v svetu pritegnil veliko pozornosti, bo pogled iz Slovenije precej manj spektakularen. Kot je lani za Žurnal24 pojasnil profesor astronomije in astrofizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko Tomaž Zwitter, bo pri nas delno zakrito Sonce mogoče videti le ob sončnem zahodu, pa še to samo z lokacij, ki imajo popolnoma odprto zahodno obzorje. Po njegovih besedah bi bilo delni mrk mogoče opazovati denimo s Krna, Prehodavcev ali Krvavca, ne pa s Kredarice. Iz ravnic in kotlin bo Sonce takrat po njegovih navedbah že za hribi. Ob 20. uri bo Sonce le še približno dve stopinji nad obzorjem, zato bo za opazovanje odločilno, da zahodnega obzorja ne zakrivajo hribi, drevesa ali stavbe. Zadnji popolni Sončev mrk pri nas leta 1999 Popolni Sončev mrk se je v Sloveniji nazadnje zgodil 11. avgusta 1999. Takrat je bil popolnoma viden le na skrajnem severovzhodu države, drugod po Sloveniji pa so ljudje spremljali delni mrk. Naslednje priložnosti za opazovanje podobnih pojavov bodo v prihodnjih letihz znova le, če boste v Španiji. Po mrku 12. avgusta 2026 bo 2. avgusta 2027 sled popolnega Sončevega mrka potekala čez jug Španije oiroma Gibraltar, 26. januarja 2028 pa bo iz južne Španije ob sončnem zahodu mogoče opazovati obročasti mrk.

  language

  slv

  published at

  2026-08-07T11:23:27

  source

  Žurnal24

  title

  Prihaja popolni Sončev mrk: V Sloveniji bo viden iz teh lokacij

  url

  https://www.zurnal24.si/slovenija/popolni-soncev-mrk-tomaz-zwitter-463308

• article order

  6

  body

  V sredo bomo lahko spremljali enega najzanimivejših astronomskih pojavov. Luna bo potovala med Zemljo in Soncem ter ponekod Sonce popolnoma zakrila, iz Slovenije pa bomo lahko opazovali delni Sončev mrk. Posebnost tokratnega pojava je, da se bo njegov najzanimivejši del zgodil tik pred sončnim zahodom. To bo prvi popolni Sončev mrk, viden iz celinske Evrope, po letu 1999. Takrat je v Sloveniji bil najbolj viden iz Prekmurja. Pas popolnega mrka bo potekal čez dele severne Rusije, Grenlandije in Islandije, nato čez severni Atlantik ter dosegel Španijo in manjši del Portugalske. Na teh območjih se bo dan za kratek čas spremenil v noč, popolna faza pa bo večinoma trajala manj kot dve minuti. Do Sončevega mrka pride, ko se Luna postavi med Zemljo in Sonce ter zakrije del ali celotno Sončevo ploskev. Sonce je sicer približno 400-krat večje od Lune, vendar je od Zemlje tudi približno 400-krat bolj oddaljeno, zato sta z našega zornega kota videti skoraj enako velika. Ljubljani bo zakritih več kot 84 odstotkov Sonca V Sloveniji popolnega mrka ne bomo videli, bo pa delni mrk kar izrazit. Začel se bo okoli 19.24 oziroma 19.25. V Ljubljani bo največjo vidno fazo dosegel okoli 20.12, ko bo zakritih približno 84,22 odstotka Sončeve ploskve. Še nekoliko globlji mrk se obeta na Gorenjskem. V Kranju bo zakritost dosegla približno 86,26 odstotka, v Celju 79,97 odstotka, v Mariboru 79,49 odstotka, v Novem mestu pa okoli 77,55 odstotka. Luna bo postopoma prekrivala Sončevo ploskev, dokler ne bo nad zahodnim obzorjem ostal le še svetel srp. Najlepši del lahko zakrijejo hribi Pri izbiri kraja za opazovanje je bistven neoviran pogled proti zahodu. Sonce bo namreč med najglobljo fazo že zelo nizko, zato ga lahko predčasno zakrijejo hribi, drevesa ali stavbe. Najboljše bodo odprte in nekoliko višje lokacije. Prav nizka lega Sonca pa lahko poskrbi za posebno zanimiv prizor, saj bo v večjem delu celinske Evrope zašlo še delno zakrito. Ob jasnem vremenu bomo tako lahko opazovali nenavaden sončni zahod v obliki ozkega svetlečega srpa. Brez posebnih očal ne glejte v Sonce Čeprav bo večina Sonca zakrita in bo to tik nad obzorjem, neposredno gledanje vanj ne bo varno. Ker v Sloveniji ne bo popolne faze, mrka v nobenem trenutku ne smemo opazovati s prostimi očmi. Zvečer še Perzeidi S sončnim zahodom nebesne predstave še ne bo konec. V noči na 13. avgust bo vrhunec dosegel meteorski roj Perzeidov. Razmere za opazovanje bodo letos posebej ugodne, saj bo Luna v mlaju in s svojo svetlobo ne bo zakrivala šibkejših meteorjev. Najboljše možnosti bodo daleč od mestnih luči in v urah pred jutrom.

  language

  slv

  published at

  2026-08-08T03:41:02

  source

  Svet24

  title

  Nebo bo kmalu ponudilo poseben prizor: Česa takega že dolgo nismo videli

  url

  https://svet24.si/novice/slovenija/soncev-mrk-nebo-dogajanje-1917942

• article order

  10

  body

  Astronomsko društvo Orion iz Maribora vabi na skorajšnje opazovanje delnega Sončevega mrka in Perzeidov. V sredo, 12. avgusta 2026, bodo organizirali od 19. ure zvečer do 2. ure zjutraj opazovanje delnega Sončevega mrka in Perzeiodv v Šmartnu na Pohorju. Na družbenem omrežju Facebook so zapisali, da se bodo dobili tokrat prej, kot je običajno, saj bodo poleg Perzeidov spremljali še Sončev mrk. Delni Sončev mrk bo v Sloveniji viden, če bo vreme dopuščalo, takrat, ko bo Sonce zahajalo. "Na območju Maribora se bo mrk začel ob 19:24:25 SEPČ, maksimum mrka bo ob 20:16:10 SEPČ. Ker bo na našem območju Sonce zašlo za matematično obzorje že nekaj minut prej, čistega maksimuma mrka ne bomo mogli opazovati," so še zapisali. Kako se opazuje (delni) Sončev mrk? Opozarjajo, da je Sonce varno opazovati samo skozi temu namenjene solarne filtre ali skozi varilsko steklo z optično gostoto od 12 do 15. "Razne druge rešitve filtrov, kot so sajasto steklo, več zaporednih leč sončnih očal, fotografski ter rentgenski filmi in podobno, niso varni za opazovanje," opozarjajo. Isti večer tudi Perzeidi "Meteorski roj Perzeidov povzroča komet 109P/Swift-Tuttle, ki za seboj pušča sled drobnih delcev. Ko Zemlja vsako leto prečka to sled, na nebu opazujemo Perzeide, enega najlepših meteorskih rojev. Na temni lokaciji je v zenitu možno videti do 100 utrinkov na uro. Hitrost delcev, ki zaidejo v zgornje plasti atmosfere je okoli 59 km/s. Pomembno je, da za opazovanje izberemo temno lokacijo z odprtim obzorjem," so razložili pri društvu. Praktične napotke in več zanimivosti so zapisali na spletni strani društva TUKAJ.

  language

  slv

  published at

  2026-08-08T06:16:59

  source

  Lokalec.si

  title

  Astronomsko društvo Orion vabi na opazovanje delnega Sončevega mrka in Perzeidov

  url

  https://www.lokalec.si/astronomsko-drustvo-orion-vabi-na-opazovanje-delnega-soncevega-mrka-in-perzeidov/

• article order

  9

  body

  Slovenija, 10. avgust 2026 - Sončni mrk je eden najbolj fascinantnih astronomskih pojavov, kjer Luna za kratek čas dobesedno zakrije Sonce, nastane pa izključno zaradi izjemnega vesoljskega naključja velikosti in razdalj. V Sloveniji bomo v sredo, 12. avgusta 2026, priča izjemnemu delnemu Sončevemu mrku, pri katerem bo Luna zakrila kar med 79 in 90 odstotkov Sončevega premera. Pojav bo viden pozno popoldne in se bo zaključil tik ob sončnem zahodu. Globalno gledano gre sicer za prvi popolni Sončev mrk v celinski Evropi po letu 1999, ki bo v celoti viden v ozkem pasu čez Grenlandijo, Islandijo in Španijo. Za astronomske navdušence in nepoznavalce je spodaj podrobnejša razlaga osnov tega pojava in natančnih mikro-lokacij v Sloveniji. Kaj je osnova mrka? Sonce je od Lune v resnici večje za približno 400-krat. Hkrati pa je od Zemlje oddaljeno natanko 400-krat bolj kot Luna. Zaradi tega geometrijskega razmerja sta Sonce in Luna na našem nebu videti skoraj popolnoma enako velika. Ko se Luna na svoji orbiti poravna natančno med Zemljo in Sonce, njena senca pade na površje Zemlje in nastane sončni mrk. Poznamo tri glavne vrste mrkov: Popolni mrk, ko Luna popolnoma prekrije Sončevo ploskev. Za nekaj minut se sredi dneva stemni in vidna postane Sončeva atmosfera (korona). Kolobarjasti mrk pa je takrat ko Luna na svoji eliptični poti predaleč od Zemlje, zato je videti manjša od Sonca. Ko se poravnata, okoli črne Lune ostane viden svetel "ognjeni obroč". Delni mrk pa se zgodi takrat, telesa niso idealno poravnana. Luna odškrtne le del Sonca, ki postane videti kot svetleč srp (to se bo 12. avgusta zgodilo pri nas). Natančne mikro-lokacije v Sloveniji za astronomske navdušence Ker bo Sonce ob vrhuncu mrka izjemno nizko (le 2 stopinji nad obzorjem), vsaka senca šteje. Za resen fotografski ali vizualni užitek so primerne naslednje točne lokacije: Primorski rob in Kras (Popoln pogled nad obzorje) Socerb (grad): Odličen in lahko dostopen rob z odprtim pogledom proti Tržaškemu zalivu in Italiji. Zahod je popolnoma čist. Pomjan nad Koprom: Najvišja vas, ki nudi nemoten pogled proti zahodnemu obzorju čez morje. Vremščica ali Slavnik: Vrhova na Krasu, kjer ni nobenih ovir v smeri zahajanja Sonca. Julijske in Kamniško-Savinjske Alpe (Visokogorske točke) Vrh Krna (2244 m): Verjetno najboljša točka v državi. Pogled proti zahodu se odpira globoko nad Furlansko nižino, kar pomeni, da bo Sonce vidno do zadnje sekunde pred zahodom. Mangartsko sedlo: Dostopno z avtomobilom (visoka gorska cesta), obrnjeno proti zahodu, obdano s čudovito kuliso gora. Krvavec (Zgornja postaja ali Plaža): Dostopna točka nad meglo in nižinsko vlago, z odprtim pogledom proti zahodu čez Ljubljansko kotlino. Notranjska in hriboviti zahod Nanos (Pleša pri oddajniku): Skalni rob ponuja idealno razgledno ploščad proti zahodu. Javorniki nad Cerkniškim poljem: Izbrani goli vrhovi ponujajo čisto linijo proti obzorju. Javna opazovanja za javnost - Slatina v Halozah (Cirkulane): Točna mikrolokacija je pri tamkajšnjem turistično-izobraževalnem središču, kjer astronomi postavijo teleskope s posebnimi filtri, skozi katere lahko varno gledajo tudi mimoidoči in nepoznavalci. * In še pomembno varnostno opozorilo Gledanje neposredno v Sonce brez ustrezne zaščite povzroči trajne poškodbe vida. Velja vedeti, da navadna sončna očala, zatemnjena stekla ali fotografski filmi ne zadoščajo. Obvezno je uporabite certificirana očala za Sončev mrk z ustreznim filtrom. Za opazovanje utrinkov kasneje ponoči pa posebna oprema ni potrebna./LN/Uporabljeni tudi podatki UI/

  language

  slv

  published at

  2026-08-09T23:02:45

  source

  ljnovice.si

  title

  V Sloveniji bomo to sredo priča izjemnemu delnemu Sončevemu mrku

  url

  https://ljnovice.si/2026/08/10/v-sloveniji-bomo-to-sredo-prica-izjemnemu-delnemu-soncevemu-mrku/

source scope

analyzed source count

9

omitted articles

omitted source count

0

total source count

9