MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Kar 57 odstotkov mladih v Sloveniji meni, da ima njihova generacija manj priložnosti kot generacija njihovih staršev.
• Skoraj 70 odstotkov mladih v Sloveniji bi se zaradi boljših priložnosti preselilo v drugo državo.
• Slovenski mladi so glede svojih prihodnjih priložnosti izrazito bolj pesimistični od evropskega in svetovnega povprečja.
• Na Hrvaškem in v Srbiji je pesimizem mladih glede lastništva nepremičnin še višji kot v Sloveniji.
• Raziskava WIN Worldwide je bila izvedena med novembrom 2025 in februarjem 2026 v 44 državah sveta.
• Več kot polovica mladih v Sloveniji ne verjame, da si bodo lahko privoščili lasten dom.
• V Sloveniji se optimistično glede prihodnosti v državi počuti le nekaj več kot 40 odstotkov mladih.
• Raziskava WIN Worldwide je pokazala, da je dostopnost stanovanj v Evropi slabša kot na svetovni ravni.
• Število mladih v Sloveniji, starih od 15 do 29 let, se od leta 1991 zmanjšuje.
• Mladi v Sloveniji pozivajo odločevalce, naj jih vključijo v razprave o prihodnosti mlade generacije.
• Slovenija sodi med države z najmanjšim deležem mladih v Evropski uniji.

key differences

Kar 57 odstotkov mladih v Sloveniji meni, da ima njihova generacija manj priložnosti kot generacija njihovih staršev.

Večina virov potrjuje 57 %, Demokracija in Slovenske novice navajata drugačne podatke.

Mladi v Sloveniji pozivajo odločevalce, naj jih vključijo v razprave o prihodnosti mlade generacije.

Večina virov trditve ne omenja; RTV in 24ur jo podpirata.

Na Hrvaškem in v Srbiji je pesimizem mladih glede lastništva nepremičnin še višji kot v Sloveniji.

Viri potrjujejo trditev, a z različnimi deleži (18 % Hrvaška, 27 % Slovenija).

Raziskava WIN Worldwide je bila izvedena med novembrom 2025 in februarjem 2026 v 44 državah sveta.

Večina virov potrjuje, STA in Demokracija ne omenjata.

Raziskava WIN Worldwide je pokazala, da je dostopnost stanovanj v Evropi slabša kot na svetovni ravni.

Večina virov podpira trditev, Nova24TV jo le delno.

Skoraj 70 odstotkov mladih v Sloveniji bi se zaradi boljših priložnosti preselilo v drugo državo.

Večina navaja 68-70%, Zanima.me le 52%.

Slovenija sodi med države z najmanjšim deležem mladih v Evropski uniji.

Samo RTV Slovenija potrjuje trditev, ostali je ne omenjajo.

Slovenski mladi so glede svojih prihodnjih priložnosti izrazito bolj pesimistični od evropskega in svetovnega povprečja.

Večina potrjuje pesimizem, STA in Demokracija molčita.

V Sloveniji se optimistično glede prihodnosti v državi počuti le nekaj več kot 40 odstotkov mladih.

Vsi viri podpirajo trditev, razlike so le v natančnosti (43 % vs. "nekaj nad 40 %").

Več kot polovica mladih v Sloveniji ne verjame, da si bodo lahko privoščili lasten dom.

Vsi viri potrjujejo trditev, brez odstopanj.

Število mladih v Sloveniji, starih od 15 do 29 let, se od leta 1991 zmanjšuje.

STA in drugi ne omenjajo; RTV in 24ur potrjujeta z različnimi podrobnostmi.

source analyses

24ur

Kar 57 odstotkov mladih v Sloveniji meni, da ima njihova generacija manj priložnosti kot generacija njihovih staršev.

Da: Članek izrecno navaja ta podatek za Slovenijo.

Mladi v Sloveniji pozivajo odločevalce, naj jih vključijo v razprave o prihodnosti mlade generacije.

Da: Članek navaja poziv Mladinskega sveta Slovenije odločevalcem.

Na Hrvaškem in v Srbiji je pesimizem mladih glede lastništva nepremičnin še višji kot v Sloveniji.

Da: Članek navaja, da sta tam deleža mladih, ki se nadejajo, še nižja.

Raziskava WIN Worldwide je bila izvedena med novembrom 2025 in februarjem 2026 v 44 državah sveta.

Delno: Članek navaja november 2025 do februarja letos (2026).

Raziskava WIN Worldwide je pokazala, da je dostopnost stanovanj v Evropi slabša kot na svetovni ravni.

Da: Članek navaja, da to kaže na slabšo dostopnost v Evropi.

Skoraj 70 odstotkov mladih v Sloveniji bi se zaradi boljših priložnosti preselilo v drugo državo.

Delno: Članek navaja, da bi se jih za selitev odločili dve tretjini.

Slovenija sodi med države z najmanjšim deležem mladih v Evropski uniji.

Ni omenjeno

Slovenski mladi so glede svojih prihodnjih priložnosti izrazito bolj pesimistični od evropskega in svetovnega povprečja.

Da: Članek navaja, da so mladi v Sloveniji veliko bolj črnogledi.

V Sloveniji se optimistično glede prihodnosti v državi počuti le nekaj več kot 40 odstotkov mladih.

Da: Članek navaja, da se optimistično počuti le nekaj nad 40 odstotkov.

Več kot polovica mladih v Sloveniji ne verjame, da si bodo lahko privoščili lasten dom.

Da: Članek navaja, da 53 odstotkov mladih v Sloveniji ne verjame v to.

Število mladih v Sloveniji, starih od 15 do 29 let, se od leta 1991 zmanjšuje.

Da: Članek navaja, da jih je za dobro četrtino manj kot leta 1991.

Nova24TV

Kar 57 odstotkov mladih v Sloveniji meni, da ima njihova generacija manj priložnosti kot generacija njihovih staršev.

Da: Članek navaja točno ta odstotek za mlade v Sloveniji.

Mladi v Sloveniji pozivajo odločevalce, naj jih vključijo v razprave o prihodnosti mlade generacije.

Ni omenjeno

Na Hrvaškem in v Srbiji je pesimizem mladih glede lastništva nepremičnin še višji kot v Sloveniji.

Da: Članek navaja, da so na Hrvaškem in v Srbiji deleži še nižji.

Raziskava WIN Worldwide je bila izvedena med novembrom 2025 in februarjem 2026 v 44 državah sveta.

Da: Članek potrjuje časovni okvir in število držav.

Raziskava WIN Worldwide je pokazala, da je dostopnost stanovanj v Evropi slabša kot na svetovni ravni.

Delno: Članek primerja optimizem glede stanovanj, ne eksplicitno dostopnosti.

Skoraj 70 odstotkov mladih v Sloveniji bi se zaradi boljših priložnosti preselilo v drugo državo.

Da: Članek navaja, da bi se skoraj 70 % mladih preselilo v tujino.

Slovenija sodi med države z najmanjšim deležem mladih v Evropski uniji.

Ni omenjeno

Slovenski mladi so glede svojih prihodnjih priložnosti izrazito bolj pesimistični od evropskega in svetovnega povprečja.

Da: Članek navaja, da so slovenski mladi med najbolj pesimističnimi.

V Sloveniji se optimistično glede prihodnosti v državi počuti le nekaj več kot 40 odstotkov mladih.

Da: Članek dobesedno navaja ta podatek.

Več kot polovica mladih v Sloveniji ne verjame, da si bodo lahko privoščili lasten dom.

Da: Članek navaja, da 53 odstotkov mladih meni, da si ga ne bodo.

Število mladih v Sloveniji, starih od 15 do 29 let, se od leta 1991 zmanjšuje.

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Kar 57 odstotkov mladih v Sloveniji meni, da ima njihova generacija manj priložnosti kot generacija njihovih staršev.

Da: Članek navaja točno 57 odstotkov za slovenske mlade.

Mladi v Sloveniji pozivajo odločevalce, naj jih vključijo v razprave o prihodnosti mlade generacije.

Da: Mladi izražajo nezadovoljstvo s premajhnim vključevanjem.

Na Hrvaškem in v Srbiji je pesimizem mladih glede lastništva nepremičnin še višji kot v Sloveniji.

Da: Članek navaja, da je tam pogled še bolj pesimističen.

Raziskava WIN Worldwide je bila izvedena med novembrom 2025 in februarjem 2026 v 44 državah sveta.

Da: Članek navaja točno to obdobje in število držav.

Raziskava WIN Worldwide je pokazala, da je dostopnost stanovanj v Evropi slabša kot na svetovni ravni.

Da: Globalno 56 % verjame v nakup, v Evropi le 41 %.

Skoraj 70 odstotkov mladih v Sloveniji bi se zaradi boljših priložnosti preselilo v drugo državo.

Da: 68 odstotkov mladih razmišlja o selitvi v tujino.

Slovenija sodi med države z najmanjšim deležem mladih v Evropski uniji.

Da: Članek navaja, da Slovenija sodi med države z najmanjšim deležem.

Slovenski mladi so glede svojih prihodnjih priložnosti izrazito bolj pesimistični od evropskega in svetovnega povprečja.

Da: Članek navaja izrazit pesimizem v primerjavi s svetom in Evropo.

V Sloveniji se optimistično glede prihodnosti v državi počuti le nekaj več kot 40 odstotkov mladih.

Da: Le 43 odstotkov slovenskih mladih je optimističnih.

Več kot polovica mladih v Sloveniji ne verjame, da si bodo lahko privoščili lasten dom.

Da: 53 odstotkov mladih meni, da si ga ne bodo mogli privoščiti.

Število mladih v Sloveniji, starih od 15 do 29 let, se od leta 1991 zmanjšuje.

Da: Članek potrjuje zmanjševanje števila od leta 1991.

STA

Kar 57 odstotkov mladih v Sloveniji meni, da ima njihova generacija manj priložnosti kot generacija njihovih staršev.

Ni omenjeno

Mladi v Sloveniji pozivajo odločevalce, naj jih vključijo v razprave o prihodnosti mlade generacije.

Ni omenjeno

Na Hrvaškem in v Srbiji je pesimizem mladih glede lastništva nepremičnin še višji kot v Sloveniji.

Ni omenjeno

Raziskava WIN Worldwide je bila izvedena med novembrom 2025 in februarjem 2026 v 44 državah sveta.

Ni omenjeno

Raziskava WIN Worldwide je pokazala, da je dostopnost stanovanj v Evropi slabša kot na svetovni ravni.

Ni omenjeno

Skoraj 70 odstotkov mladih v Sloveniji bi se zaradi boljših priložnosti preselilo v drugo državo.

Ni omenjeno

Slovenija sodi med države z najmanjšim deležem mladih v Evropski uniji.

Ni omenjeno

Slovenski mladi so glede svojih prihodnjih priložnosti izrazito bolj pesimistični od evropskega in svetovnega povprečja.

Ni omenjeno

V Sloveniji se optimistično glede prihodnosti v državi počuti le nekaj več kot 40 odstotkov mladih.

Da: Članek navaja, da optimistično gleda nekaj več kot dve petini.

Več kot polovica mladih v Sloveniji ne verjame, da si bodo lahko privoščili lasten dom.

Da: Članek to neposredno navaja v naslovu in vsebini.

Število mladih v Sloveniji, starih od 15 do 29 let, se od leta 1991 zmanjšuje.

Ni omenjeno

Slovenske Novice

Kar 57 odstotkov mladih v Sloveniji meni, da ima njihova generacija manj priložnosti kot generacija njihovih staršev.

Ne: Članek teh podatkov za Slovenijo ne navaja, navaja le globalne in evropske deleže.

Mladi v Sloveniji pozivajo odločevalce, naj jih vključijo v razprave o prihodnosti mlade generacije.

Ni omenjeno

Na Hrvaškem in v Srbiji je pesimizem mladih glede lastništva nepremičnin še višji kot v Sloveniji.

Da: Članek navaja, da sta deleža mladih, ki se nadejajo lastništva, tam nižja.

Raziskava WIN Worldwide je bila izvedena med novembrom 2025 in februarjem 2026 v 44 državah sveta.

Delno: Članek navaja november 2025 do februarja letos (2026) in 44 držav.

Raziskava WIN Worldwide je pokazala, da je dostopnost stanovanj v Evropi slabša kot na svetovni ravni.

Ni omenjeno

Skoraj 70 odstotkov mladih v Sloveniji bi se zaradi boljših priložnosti preselilo v drugo državo.

Da: Članek eksplicitno navaja, da bi se jih skoraj 70 odstotkov preselilo.

Slovenija sodi med države z najmanjšim deležem mladih v Evropski uniji.

Ni omenjeno

Slovenski mladi so glede svojih prihodnjih priložnosti izrazito bolj pesimistični od evropskega in svetovnega povprečja.

Delno: Članek navaja podatke o optimizmu, a neposredna primerjava pesimizma ni eksplicitno podana.

V Sloveniji se optimistično glede prihodnosti v državi počuti le nekaj več kot 40 odstotkov mladih.

Da: Članek navaja, da se optimistično počuti le nekaj nad 40 odstotkov.

Več kot polovica mladih v Sloveniji ne verjame, da si bodo lahko privoščili lasten dom.

Da: Članek navaja, da 53 odstotkov mladih ne verjame v lasten dom.

Število mladih v Sloveniji, starih od 15 do 29 let, se od leta 1991 zmanjšuje.

Ni omenjeno

Svet24

Kar 57 odstotkov mladih v Sloveniji meni, da ima njihova generacija manj priložnosti kot generacija njihovih staršev.

Da: Članek izrecno navaja ta podatek za Slovenijo.

Mladi v Sloveniji pozivajo odločevalce, naj jih vključijo v razprave o prihodnosti mlade generacije.

Ni omenjeno

Na Hrvaškem in v Srbiji je pesimizem mladih glede lastništva nepremičnin še višji kot v Sloveniji.

Ne: Članek navaja, da so deleži mladih, ki se nadejajo lastništva, nižji.

Raziskava WIN Worldwide je bila izvedena med novembrom 2025 in februarjem 2026 v 44 državah sveta.

Delno: Članek navaja november 2025 do februarja letos (2026) v 44 državah.

Raziskava WIN Worldwide je pokazala, da je dostopnost stanovanj v Evropi slabša kot na svetovni ravni.

Da: Članek navaja, da to ugotavlja Mediana na podlagi raziskave.

Skoraj 70 odstotkov mladih v Sloveniji bi se zaradi boljših priložnosti preselilo v drugo državo.

Da: Članek navaja, da bi se za selitev odločilo skoraj 70 odstotkov mladih.

Slovenija sodi med države z najmanjšim deležem mladih v Evropski uniji.

Ni omenjeno

Slovenski mladi so glede svojih prihodnjih priložnosti izrazito bolj pesimistični od evropskega in svetovnega povprečja.

Delno: Članek navaja, da so mladi v Sloveniji bolj črnogledi glede priložnosti.

V Sloveniji se optimistično glede prihodnosti v državi počuti le nekaj več kot 40 odstotkov mladih.

Da: Članek navaja, da se optimistično počuti nekaj nad 40 odstotkov mladih.

Več kot polovica mladih v Sloveniji ne verjame, da si bodo lahko privoščili lasten dom.

Da: Članek navaja, da 53 odstotkov mladih v Sloveniji ne verjame v to.

Število mladih v Sloveniji, starih od 15 do 29 let, se od leta 1991 zmanjšuje.

Ni omenjeno

Tednik Demokracija

Kar 57 odstotkov mladih v Sloveniji meni, da ima njihova generacija manj priložnosti kot generacija njihovih staršev.

Ne: Članek navaja, da 47 odstotkov mladih meni, da ima več priložnosti.

Mladi v Sloveniji pozivajo odločevalce, naj jih vključijo v razprave o prihodnosti mlade generacije.

Ni omenjeno

Na Hrvaškem in v Srbiji je pesimizem mladih glede lastništva nepremičnin še višji kot v Sloveniji.

Ni omenjeno

Raziskava WIN Worldwide je bila izvedena med novembrom 2025 in februarjem 2026 v 44 državah sveta.

Ni omenjeno

Raziskava WIN Worldwide je pokazala, da je dostopnost stanovanj v Evropi slabša kot na svetovni ravni.

Ni omenjeno

Skoraj 70 odstotkov mladih v Sloveniji bi se zaradi boljših priložnosti preselilo v drugo državo.

Da: Članek potrjuje, da bi se jih skoraj 70 odstotkov preselilo.

Slovenija sodi med države z najmanjšim deležem mladih v Evropski uniji.

Ni omenjeno

Slovenski mladi so glede svojih prihodnjih priložnosti izrazito bolj pesimistični od evropskega in svetovnega povprečja.

Ni omenjeno

V Sloveniji se optimistično glede prihodnosti v državi počuti le nekaj več kot 40 odstotkov mladih.

Da: Članek navaja, da optimistično gleda nekaj več kot dve petini.

Več kot polovica mladih v Sloveniji ne verjame, da si bodo lahko privoščili lasten dom.

Da: Članek navaja, da več kot polovica mladih ne verjame v nakup doma.

Število mladih v Sloveniji, starih od 15 do 29 let, se od leta 1991 zmanjšuje.

Ni omenjeno

Večer

Kar 57 odstotkov mladih v Sloveniji meni, da ima njihova generacija manj priložnosti kot generacija njihovih staršev.

Da: Članek dobesedno navaja ta podatek za mlade v Sloveniji.

Mladi v Sloveniji pozivajo odločevalce, naj jih vključijo v razprave o prihodnosti mlade generacije.

Ni omenjeno

Na Hrvaškem in v Srbiji je pesimizem mladih glede lastništva nepremičnin še višji kot v Sloveniji.

Ne: Članek navaja, da sta Hrvaška in Srbija glede tega še manj optimistični.

Raziskava WIN Worldwide je bila izvedena med novembrom 2025 in februarjem 2026 v 44 državah sveta.

Da: Članek navaja točno te podatke o izvedbi raziskave.

Raziskava WIN Worldwide je pokazala, da je dostopnost stanovanj v Evropi slabša kot na svetovni ravni.

Da: Globalno je optimističnih 56 %, v Evropi pa 41 % mladih.

Skoraj 70 odstotkov mladih v Sloveniji bi se zaradi boljših priložnosti preselilo v drugo državo.

Da: Članek navaja, da bi se preselilo 68 odstotkov mladih.

Slovenija sodi med države z najmanjšim deležem mladih v Evropski uniji.

Ni omenjeno

Slovenski mladi so glede svojih prihodnjih priložnosti izrazito bolj pesimistični od evropskega in svetovnega povprečja.

Da: Članek potrjuje, da je slovenska mladina pri tem vprašanju bolj pesimistična.

V Sloveniji se optimistično glede prihodnosti v državi počuti le nekaj več kot 40 odstotkov mladih.

Da: Članek navaja, da je optimističnih 43 odstotkov mladih.

Več kot polovica mladih v Sloveniji ne verjame, da si bodo lahko privoščili lasten dom.

Da: Članek navaja, da 53 odstotkov mladih meni, da si ga ne bodo mogli privoščiti.

Število mladih v Sloveniji, starih od 15 do 29 let, se od leta 1991 zmanjšuje.

Ni omenjeno

Zanima.me

Kar 57 odstotkov mladih v Sloveniji meni, da ima njihova generacija manj priložnosti kot generacija njihovih staršev.

Da: Članek navaja, da 57 % mladih meni, da bodo imeli manj priložnosti.

Mladi v Sloveniji pozivajo odločevalce, naj jih vključijo v razprave o prihodnosti mlade generacije.

Ni omenjeno

Na Hrvaškem in v Srbiji je pesimizem mladih glede lastništva nepremičnin še višji kot v Sloveniji.

Ne: Članek navaja, da je delež mladih, ki verjamejo v nakup, na Hrvaškem 18 %, v Sloveniji pa 27 %.

Raziskava WIN Worldwide je bila izvedena med novembrom 2025 in februarjem 2026 v 44 državah sveta.

Ni omenjeno

Raziskava WIN Worldwide je pokazala, da je dostopnost stanovanj v Evropi slabša kot na svetovni ravni.

Ni omenjeno

Skoraj 70 odstotkov mladih v Sloveniji bi se zaradi boljših priložnosti preselilo v drugo državo.

Ne: Članek navaja, da bi se za boljšo priložnost preselilo 52 % mladih.

Slovenija sodi med države z najmanjšim deležem mladih v Evropski uniji.

Ni omenjeno

Slovenski mladi so glede svojih prihodnjih priložnosti izrazito bolj pesimistični od evropskega in svetovnega povprečja.

Da: Članek navaja, da so bistveno manj optimistični od svetovnega povprečja.

V Sloveniji se optimistično glede prihodnosti v državi počuti le nekaj več kot 40 odstotkov mladih.

Da: Članek navaja, da optimistično na prihodnost gleda 43 % mladih.

Več kot polovica mladih v Sloveniji ne verjame, da si bodo lahko privoščili lasten dom.

Da: 53 % mladih meni, da si ne bodo mogli privoščiti stanovanja.

Število mladih v Sloveniji, starih od 15 do 29 let, se od leta 1991 zmanjšuje.

Ni omenjeno

Žurnal24

Kar 57 odstotkov mladih v Sloveniji meni, da ima njihova generacija manj priložnosti kot generacija njihovih staršev.

Da: Članek navaja točno ta odstotek za mlade v Sloveniji.

Mladi v Sloveniji pozivajo odločevalce, naj jih vključijo v razprave o prihodnosti mlade generacije.

Ni omenjeno

Na Hrvaškem in v Srbiji je pesimizem mladih glede lastništva nepremičnin še višji kot v Sloveniji.

Da: Članek navaja, da sta deleža na Hrvaškem in v Srbiji še nižja.

Raziskava WIN Worldwide je bila izvedena med novembrom 2025 in februarjem 2026 v 44 državah sveta.

Delno: Članek navaja november 2025 do februarja letos (2026) in 44 držav.

Raziskava WIN Worldwide je pokazala, da je dostopnost stanovanj v Evropi slabša kot na svetovni ravni.

Da: Članek navaja, da to ugotavlja Mediana na podlagi raziskave.

Skoraj 70 odstotkov mladih v Sloveniji bi se zaradi boljših priložnosti preselilo v drugo državo.

Delno: Članek navaja, da bi se za selitev odločili dve tretjini mladih.

Slovenija sodi med države z najmanjšim deležem mladih v Evropski uniji.

Ni omenjeno

Slovenski mladi so glede svojih prihodnjih priložnosti izrazito bolj pesimistični od evropskega in svetovnega povprečja.

Da: Članek eksplicitno navaja, da so mladi v Sloveniji bolj črnogledi.

V Sloveniji se optimistično glede prihodnosti v državi počuti le nekaj več kot 40 odstotkov mladih.

Da: Članek navaja, da se optimistično počuti nekaj nad 40 odstotkov.

Več kot polovica mladih v Sloveniji ne verjame, da si bodo lahko privoščili lasten dom.

Da: Članek navaja, da 53 odstotkov mladih v Sloveniji ne verjame v to.

Število mladih v Sloveniji, starih od 15 do 29 let, se od leta 1991 zmanjšuje.

Ni omenjeno

Analiza sentimenta

entities

• Slovenija
• Mediana
• Hrvaška
• Srbija
• Evropska unija
• Mladinski svet Slovenije
• Državni statistični urad (Surs)
• Danska
• Bolgarija
• Litva
• Latvija

key differences

Bolgarija

Samo RTV Slovenija omenja Bolgarijo, nevtralno.

Danska

Samo nevtralne omembe, brez razhajanj med viri.

Državni statistični urad (Surs)

Vsi viri razen RTV in 24ur ga ne omenjajo; oba sta nevtralna.

Evropska unija

Viri enotno nevtralni, brez čustvenega vrednotenja.

Hrvaška

Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik.

Latvija

Večina virov ne omenja; redki nevtralni.

Litva

Samo RTV Slovenija omenja Litvo, in to nevtralno.

Mediana

Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik.

Mladinski svet Slovenije

Večina virov ne omenja; le RTV in 24ur poročata nevtralno.

Slovenija

Nekateri viri poudarjajo pesimizem, drugi so nevtralni.

Srbija

Vsi viri so nevtralni, brez izrazitih razlik.

source analyses

24ur

Bolgarija

Ni omenjeno

Danska

Ni omenjeno

Državni statistični urad (Surs)

Nevtralno: navedeni podatki brez vrednotenja

Evropska unija

Nevtralno: omenjena v kontekstu primerjave izobraževanja

Hrvaška

Nevtralno: omenjena v primerjavi podatkov

Latvija

Ni omenjeno

Litva

Ni omenjeno

Mediana

Nevtralno: omenjena kot izvajalec raziskave brez vrednotenja

Mladinski svet Slovenije

Nevtralno: citiran poziv brez meta-vrednotenja

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država raziskave in primerjave

Srbija

Nevtralno: omenjena v primerjavi podatkov

Nova24TV

Bolgarija

Ni omenjeno

Danska

Ni omenjeno

Državni statistični urad (Surs)

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

Hrvaška

Nevtralno: Hrvaška je omenjena v primerjavi podatkov brez vrednotenja.

Latvija

Ni omenjeno

Litva

Ni omenjeno

Mediana

Nevtralno: Mediana je navedena kot izvajalec raziskave brez vrednotenja.

Mladinski svet Slovenije

Ni omenjeno

Slovenija

Negativno: članek opisuje Slovenijo kot državo, iz katere mladi bežijo zaradi pomanjkanja priložnosti.

Srbija

Nevtralno: Srbija je omenjena v primerjavi podatkov brez vrednotenja.

RTV Slovenija

Bolgarija

Nevtralno: omenjena kot država z najmanjšim deležem mladih brez vrednotenja

Danska

Nevtralno: omenjena kot država z največjim deležem mladih brez vrednotenja

Državni statistični urad (Surs)

Nevtralno: navedeni podatki brez vrednotenja urada

Evropska unija

Nevtralno: uporabljena kot referenčno povprečje brez vrednotenja

Hrvaška

Nevtralno: omenjena v primerjavah brez meta-vrednotenja

Latvija

Nevtralno: omenjena v statistični primerjavi brez vrednotenja

Litva

Nevtralno: omenjena v statistični primerjavi brez vrednotenja

Mediana

Nevtralno: omenjena kot izvajalka raziskave brez meta-vrednotenja

Mladinski svet Slovenije

Nevtralno: predsednica citirana brez meta-vrednotenja organizacije

Slovenija

Negativno: izpostavljen izrazit pesimizem mladih v primerjavi z drugimi

Srbija

Nevtralno: omenjena v primerjavah brez meta-vrednotenja

STA

Bolgarija

Ni omenjeno

Danska

Ni omenjeno

Državni statistični urad (Surs)

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

Hrvaška

Ni omenjeno

Latvija

Ni omenjeno

Litva

Ni omenjeno

Mediana

Nevtralno: omenjena kot izvajalka raziskave brez meta-vrednotenja

Mladinski svet Slovenije

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot geografski okvir brez vrednotenja

Srbija

Ni omenjeno

Slovenske Novice

Bolgarija

Ni omenjeno

Danska

Ni omenjeno

Državni statistični urad (Surs)

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

Hrvaška

Nevtralno: omenjena kot primerjava v raziskavi, brez vrednotenja

Latvija

Ni omenjeno

Litva

Ni omenjeno

Mediana

Nevtralno: inštitut je izvedel raziskavo, naveden kot vir podatkov brez vrednotenja

Mladinski svet Slovenije

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država, kjer poteka raziskava, brez vrednotenja

Srbija

Nevtralno: omenjena kot primerjava v raziskavi, brez vrednotenja

Svet24

Bolgarija

Ni omenjeno

Danska

Ni omenjeno

Državni statistični urad (Surs)

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: omenjena kot geografska raven primerjave brez meta-vrednotenja

Hrvaška

Nevtralno: omenjena kot država primerjave brez vrednotenja

Latvija

Ni omenjeno

Litva

Ni omenjeno

Mediana

Nevtralno: omenjena kot izvajalka raziskave brez meta-vrednotenja

Mladinski svet Slovenije

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država, v kateri poteka raziskava, brez pozitivnega ali negativnega vrednotenja

Srbija

Nevtralno: omenjena kot država primerjave brez vrednotenja

Tednik Demokracija

Bolgarija

Ni omenjeno

Danska

Ni omenjeno

Državni statistični urad (Surs)

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

Hrvaška

Ni omenjeno

Latvija

Ni omenjeno

Litva

Ni omenjeno

Mediana

Nevtralno: samo navedena kot izvajalka raziskave brez vrednotenja

Mladinski svet Slovenije

Ni omenjeno

Slovenija

Negativno: izrecni podatki o pesimizmu mladih in želji po selitvi kažejo slabo stanje v državi

Srbija

Ni omenjeno

Večer

Bolgarija

Ni omenjeno

Danska

Ni omenjeno

Državni statistični urad (Surs)

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

Hrvaška

Nevtralno: omenjena v primerjavi podatkov brez vrednotenja

Latvija

Ni omenjeno

Litva

Ni omenjeno

Mediana

Nevtralno: omenjena kot izvajalka raziskave brez vrednotenja

Mladinski svet Slovenije

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država, kjer poteka raziskava, brez vrednotenja

Srbija

Nevtralno: omenjena v primerjavi podatkov brez vrednotenja

Zanima.me

Bolgarija

Ni omenjeno

Danska

Nevtralno: omenjena kot država z nizko mobilnostjo mladih, brez vrednotenja

Državni statistični urad (Surs)

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

Hrvaška

Nevtralno: omenjena v primerjavi deleža lastnikov stanovanj in optimizma mladih, brez vrednotenja

Latvija

Nevtralno: omenjena kot država z visokim optimizmom mladih in deležem lastnikov stanovanj, brez vrednotenja

Litva

Ni omenjeno

Mediana

Ni omenjeno

Mladinski svet Slovenije

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država z visokim deležem lastnikov stanovanj in pesimističnimi mladimi, brez vrednotenja

Srbija

Nevtralno: omenjena v kontekstu optimizma mladih, brez vrednotenja

Žurnal24

Bolgarija

Ni omenjeno

Danska

Ni omenjeno

Državni statistični urad (Surs)

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: omenjena kot evropska raven brez vrednotenja

Hrvaška

Nevtralno: omenjena kot država v raziskavi brez vrednotenja

Latvija

Ni omenjeno

Litva

Ni omenjeno

Mediana

Nevtralno: inštitut je naveden kot izvajalec raziskave brez vrednotenja

Mladinski svet Slovenije

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država, kjer poteka raziskava, brez vrednotenja

Srbija

Nevtralno: omenjena kot država v raziskavi brez vrednotenja

Scenariji

scenarios

• description

  Vlada, Stanovanjski sklad RS in občine bi zaradi raziskave Mediane razširili najemna stanovanja, subvencije in ugodna posojila za mlade. Mladinski svet Slovenije bi pri pripravi ukrepov sodeloval kot predstavnik generacije, ki opozarja na nedostopnost lastnega doma.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Država okrepi stanovanjske ukrepe za mlade

  valence

  positive

• description

  Visoke cene nepremičnin in najemnin bi mlade še naprej spodbujale k življenju pri starših, čeprav bi večina ostala v Sloveniji. Banke, najemodajalci in lokalne oblasti bi se prilagodili predvsem z več ponudbe souporabe stanovanj in manjših najemnih enot.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Mladi ostanejo, vendar odložijo samostojno bivanje

  valence

  neutral

• description

  Če vlada in občine ne izboljšajo dostopa do stanovanj ter zaposlitvenih priložnosti, bi del od skoraj 70 odstotkov za selitev pripravljenih mladih dejansko odšel v tujino. Surs bi nato zaznal nadaljnje zmanjševanje deleža mladih in večji pritisk na trg dela ter pokojninski sistem.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  long

  title

  Odhod mladih oslabi slovenski demografski položaj

  valence

  negative

• description

  Mladinski svet Slovenije bi lahko raziskavo WIN Worldwide uporabil za pritisk na vlado, državni zbor in občine, da mlade formalno vključijo v stanovanjske in razvojne razprave. Takšno sodelovanje bi izboljšalo ciljno usmerjenost politik ter povečalo občutek, da institucije njihove interese jemljejo resno.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  short

  title

  Mladinski svet doseže večji vpliv pri odločanju

  valence

  positive

• description

  Vladajoče stranke, opozicija in mediji bi rezultate Mediane uporabili za različne razlage odgovornosti za stanovanjsko krizo in izseljevanje mladih. Mediana bi morala dodatno pojasnjevati metodologijo vzorca 1018 odraslih, medtem ko bi se konkretne rešitve lahko izgubile v političnem obračunavanju.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  short

  title

  Nastane politični spor o razlagi raziskave

  valence

  neutral

• description

  Mladi, ki v Sloveniji vidijo manj priložnosti kot njihovi starši, bi se lahko po študiju množično usmerili v države z dostopnejšim delom in stanovanji. Slovenska podjetja, univerze in javne službe bi zaradi odhoda težje pridobivale kadre, posebej zunaj osrednjeslovenske regije.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Pesimizem sproži trajnejši odliv izobraženih kadrov

  valence

  negative

• description

  Osrednjeslovenske in pomurske občine bi lahko skupaj s Stanovanjskim skladom RS uvedle nove zadruge, skupnostna stanovanja in prazne javne stavbe namenile mladim najemnikom. Model bi ob uspehu postal primer dobre prakse ter izboljšal zaupanje mladih v prihodnost države.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Občine ustvarijo skupnostna stanovanja za mlade

  valence

  positive

• description

  Skoraj 70 odstotkov mladih, ki razmišljajo o odhodu, bi lahko začasno odšlo v tujino, nato pa se vračalo zaradi družinskih vezi ali dela na daljavo. Državni statistični urad bi tako beležil večjo mobilnost, ne nujno trajnega izpraznjenja Slovenije, podjetja pa bi iskala čezmejne načine zaposlovanja.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Selitev v tujino postane krožna življenjska strategija

  valence

  neutral

• description

  Če se razlika med mladimi in starejšimi lastniki stanovanj poveča, bi Mladinski svet Slovenije lahko podprl obsežne proteste, opozicija pa bi zahtevala radikalne posege na nepremičninskem trgu. Osrednjeslovenska regija bi privabljala še več mladih, Pomurje in druge regije pa bi se hitreje soočale s staranjem in odseljevanjem.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  mid

  title

  Stanovanjska kriza okrepi generacijski in regionalni razkol

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  9

  body

  Ljubljana, 12. avgusta - V Sloveniji več kot polovica mladih ne verjame, da si bodo lahko privoščili lasten dom, je v okviru raziskave WIN Worldwide ugotovila Mediana. Na svojo prihodnost v državi jih gleda optimistično le nekaj več kot dve petini, pesimistično pa skoraj polovica. Zaradi ...

  language

  slv

  published at

  2026-08-12T03:04:10

  source

  STA

  title

  Več kot polovica mladih ne verjame, da si bodo lahko privoščili lasten dom

  url

  https://www.sta.si/3586403/vec-kot-polovica-mladih-ne-verjame-da-si-bodo-lahko-privoscili-lasten-dom

• article order

  8

  body

  Vsako leto 12. avgusta zaznamujemo mednarodni dan mladih. V Sloveniji se število starih od 15 do 29 let manjša, je ob mednarodnemu dnevu mladih navedel državni statistični urad (Surs). V začetku letošnjega leta jih je bilo 328.771, kar je za dobro četrtino manj kot leta 1991. Delež mladih med vsemi prebivalci je bil največji prav ob osamosvojitvi države, ko je znašal 22,5 odstotka. Letos znaša 15,4 odstotka. Po statističnih regijah največ mladih živi v osrednjeslovenski regiji, kjer predstavljajo 17,6 odstotka prebivalstva, najmanj pa v pomurski regiji, kjer njihov delež znaša 12,5 odstotka. Med članicami EU-ja je bil lani delež mladega prebivalstva največji na Danskem, kjer je znašal 19 odstotkov, najmanjši pa v Bolgariji, in sicer 13,7 odstotka. Slovenija je sodila med države z najmanjšim deležem mladih. Za njo sta se uvrstili le še Litva s 15,1 odstotka in Latvija s 14,6 odstotka. Povprečje EU-ja je znašalo 16,4 odstotka. Vpogled v razmišljanja in pričakovanja mladih Mediana je ob dnevu mladih predstavila rezultate raziskave WIN Worldwide, ki nudi vpogled v razmišljanja in pričakovanja mladih. Raziskava kaže, da med mladimi, starimi od 18 do 24 let, in celotno populacijo na svetovni ravni skoraj ni razlik v zaznavanju priložnosti v primerjavi s prejšnjo generacijo. Da imajo več priložnosti kot njihovi starši, meni 47 odstotkov mladih, med vsemi anketiranci pa je takšnih 50 odstotkov. Obratno 28 odstotkov mladih meni, da imajo manj priložnosti, med celotno populacijo pa je takšnih 27 odstotkov. Slika je v Evropi precej bolj pesimistična. Med evropskimi mladimi jih le 39 odstotkov meni, da imajo več priložnosti kot njihovi starši, medtem ko jih 34 odstotkov meni, da jih imajo manj. Mladi so tako glede svojih prihodnjih priložnosti občutno bolj negativni od evropskega povprečja celotne populacije. Še izraziteje odstopa Slovenija, kjer je med mladimi zaznati izrazit pesimizem. Kar 57 odstotkov slovenskih mladih meni, da imajo manj priložnosti kot njihovi starši, med vsemi anketiranimi Slovenci pa je takšnih 35 odstotkov. Le 32 odstotkov mladih meni, da imajo več priložnosti, med celotno populacijo pa je ta delež 47 odstotkov. Slovenska mladina je tako glede priložnosti izrazito bolj pesimistična od mladih drugod po svetu: globalno le 28 odstotkov mladih meni, da imajo manj priložnosti, v Evropi pa 34 odstotkov. Manj pesimistični od slovenskih mladih so tudi njihovi vrstniki na Hrvaškem in v Srbiji. Slovenski mladi vse bolj dvomijo, da si bodo lahko privoščili lastni dom Tudi pri vprašanju prihodnje dostopnosti lastnega doma se med mladimi kaže izrazit razkorak med Slovenijo in svetom. Globalno so mladi razmeroma optimistični: 56 odstotkov jih verjame, da si bodo v prihodnosti lahko privoščili lastni dom, medtem ko jih 27 odstotkov meni, da si ga ne bodo mogli. V Evropi je optimizma precej manj - pritrdilno odgovarja 41 odstotkov mladih, 35 odstotkov pa jih meni, da si lastnega doma ne bodo mogli privoščiti. V Sloveniji je slika še bistveno bolj pesimistična. Le 27 odstotkov mladih verjame, da si bodo lahko privoščili lastni dom, kar 53 odstotkov pa jih meni, da si ga ne bodo mogli. To je eden izrazitejših pokazateljev negotovosti mladih glede njihovega prihodnjega ekonomskega položaja in možnosti osamosvajanja. Ob tem je zanimivo, da je v celotnem slovenskem vzorcu kar polovica anketiranih že lastnikov doma. Visok delež trenutnih lastnikov pa očitno ne pomeni, da mlajše generacije lastništvo nepremičnine vidijo kot enako dosegljiv cilj. Razlika med generacijami tako nakazuje na vse večji občutek, da so stanovanjske razmere za današnje mlade manj ugodne, kot so bile za prejšnje generacije. Na Hrvaškem in v Srbiji je pogled mladih na prihodnjo dostopnost lastnega doma še nekoliko bolj pesimističen kot v Sloveniji. Delež mladih, ki verjamejo, da si bodo lahko privoščili lastno nepremičnino, je namreč tam še nižji. V Sloveniji pesimistični tudi glede prihodnosti Tudi pri pogledih na prihodnost so mladi po svetu nekoliko bolj optimistični od celotnega prebivalstva. Svetovno gledano je med mladimi 63 odstotkov optimističnih, tretjina pa pesimističnih, med vsemi anketiranimi pa je razmerje nekoliko manj ugodno - 58 odstotkov je optimističnih in 38 odstotkov pesimističnih. Podobno velja za Evropo, vendar je razpoloženje precej manj optimistično kot na svetovni ravni. Med evropskimi mladimi jih je polovica optimističnih glede prihodnosti, 45 odstotkov pa pesimističnih. Slovenija tudi pri tem vprašanju izstopa po manj optimističnem pogledu mladih. Le 43 odstotkov slovenskih mladih je optimističnih, medtem ko jih je 47 odstotkov pesimističnih. Delež optimistov je tako kar 20 odstotnih točk nižji kot med mladimi po svetu in sedem odstotnih točk nižji kot med evropskimi mladimi. Še izrazitejši pesimizem je mogoče zaznati v Srbiji, kjer je glede prihodnosti optimističnih le 7 odstotkov mladih, kar 72 odstotkov pa jih prihodnost ocenjuje pesimistično. Mladi pripravljeni na selitev: slovenski delež blizu evropskemu povprečju O selitvi v drugo državo razmišlja velik delež mladih. Globalno bi se za selitev odločilo 66 odstotkov mladih, v Evropi 65 odstotkov, v Sloveniji pa 68 odstotkov. Slovenski mladi so tako po pripravljenosti na odhod zelo blizu svetovnemu in evropskemu povprečju. Podatki hkrati kažejo na izrazito generacijsko razliko. Med vsemi anketiranimi v Sloveniji bi se za selitev odločilo 37 odstotkov, med mladimi pa kar dobri dve tretjini. To kaže, da je pripravljenost na življenje v tujini med mlajšo generacijo precej izrazitejša kot v celotni populaciji. Še bolj izstopata Hrvaška in Srbija. Na Hrvaškem bi se za selitev odločilo 75 odstotkov mladih, v Srbiji pa kar 86 odstotkov. Rezultati tako kažejo, da mladi v teh državah še posebej intenzivno razmišljajo o svoji prihodnosti zunaj domačega okolja. Raziskava je med novembrom 2025 in februarjem 2026 potekala v 44 državah sveta. Gre za longitudinalno raziskavo, ki se v podobni obliki izvaja že od leta 2019. Skupaj je v raziskavi sodelovalo 44.000 ljudi. Statistična napaka znaša ±0,47 odstotka na intervalu zaupanja 95 odstotkov. Svetovno povprečje je izračunano na podlagi populacije polnoletnih ljudi v državah, kjer je potekalo anketiranje. V Sloveniji je raziskavo preko spletnega panela izvedel Inštitut Mediana na reprezentativnem vzorcu 1.018 polnoletnih prebivalcev Slovenije januarja 2026. Premajhno vključevanje mladih v odločevalske procese Mreža MaMa, nacionalna mrežna organizacija, ki povezuje 58 mladinskih centrov po Sloveniji, opozarjaj na vse večje izzive na področju duševnega zdravja mladih. "Mnoge raziskave, tudi naše interne predvsem nakazujejo na to, da si mladi želijo kreativnega ustvarjanja in vključevanja v družbo. Vrsto let že opažamo, da se dejansko vrtimo v nekem krogu pri pomanjkanju stanovanj, krepitvi, oz. padcu duševnega in stabilnega zdravja in seveda tudi z zrenjem v prihodnosti. Podatki kažejo, da trenutno kar odstopamo od drugih držav., kar je nekako zelo zaskrbljujoče. Zato se mi zdi zelo pomembno, da se politika usmeri v jasne cilje za mlade in pa postavi ukrepe ter upošteva njihov glas," je za MMC pojasnila direktorica MaMe Maja Hostnik. V MaMi so navedli, da se jim podatki iz ankete Mediane zdijo bolj zaskrbljujoči kot pozitivni. Glede pesimističnosti nad prihodnostjo in občutkom, da imajo manj priložnosti, v MaMi izpostavljajo, da razočaranje in nezaupanje izhaja tudi iz premajhnega vključevanja mladih v odločevalske procese, oziroma pomanjkanje realizacije predlogov mladih. Na posvetih, ki so jih leta 2024 organizirali z mladimi in predstavniki in predstavnicami političnih strank, so mladi po njihovih navedbah izrazili nezadovoljstvo s tem, da se njihove predloge sicer posluša, ne pa zares upošteva. "Participacija mladih, se pravi vključevanje v družbo na politični ravni, bi lahko bila še boljša, da bi bili lahko še bolj aktivni. Dejansko pa opažamo, da ni nekih jasnih odzivov, ko dajejo mladi predloge, se borijo za svoje pravice in za svojo prihodnost. Obstaja tudi pomanjkanje nekih ključnih sredstev in virov financiranja za kontinuirano dolgoročno delovanje in vključevanje mladih ter seveda tudi spremljanje izven formalnih okvirjev šolskega sistema," poudarja Hostnik. V MaMi spominjajo, da je bila stanovanjska problematika kot pereča težava med mladimi izpostavljanja že na posvetih leta 2022. Med mladimi v Sloveniji se po njihovih ugotovitvah glede na raziskavo iz leta 2024 zanimanje za politiko povečuje in da je mladina postala politično bolj ozaveščena kot leta 2018, se bolj zaveda vrednot in se jasneje postavlja na političnem zemljevidu. "Medtem ko so tradicionalne oblike političnega sodelovanja, kot sta glasovanje na volitvah, referendumih in članstvo v strankah, upadle, mladi vse bolj vključujejo v neformalne ali nekonvencionalne oblike sodelovanja, kot sta podpisovanje peticij, udeležba na protestih, spletni aktivizem na družbenih omrežjih. Ta premik odraža naraščajoče nezaupanje v politične procese, zlasti v politike in politične elite, in ne pomanjkanje zanimanja za politiko samo. Mladi niso apatični; preprosto sodelujejo na načine, ki ne sodijo v okvir konvencionalnih političnih sistemov, ki se jih ne prepoznava in upošteva," so še pojasnili v MaMi. Raziskava Mediane je tudi razkrila, da kar 68 odstotkov mladih razmišlja o selitve v tujino oz. več kot dve tretjini. "V Sloveniji se zelo malo posveča pozornosti mladim in v vključevanju, predvsem v javnosti se pojavljajo negativne konotacije glede politik, glede določenih škandalov itn. Prav tako tudi ni kvalitetnih, oz. se ne vidijo kvalitetne zaposlitve, ki bi mladim dajale dolgotrajne prihodke in s tem tudi zagotovitev stanovanja in svoje lastne prihodnosti, neodvisno od ostalih. Mladi si vedno želijo svoj prostor pod soncem, oz. smo si ga želeli in verjamem, da bo še vedno tako. Zato jim je treba dati spodbude in tudi naprej razmišljati o njihovi prihodnosti," meni Hostnik. Kako se lotiti reševanja stanovanjskih težav? V Sloveniji je po podatkih državnih statistikov lani s starši živelo štiri petine starih od 16 do 29 let. Najmanjši delež mladih, ki so živeli s starši, so imeli na Danskem, na vrhu te lestvice pa se je z malenkost manj kot 90 odstotki znašla Hrvaška. Mladi v Sloveniji so se od staršev odselili povprečno pri starosti 28,8 leta. Mladi moški so se od doma odselili v povprečju pri 30 letih, kar je nekaj pozneje od mladih žensk, ki so se v povprečju odselile pri starosti 27,5 leta. Najprej so se od staršev odselili mladi na Finskem, najpozneje pa na Hrvaškem. Predsednica Mladinskega sveta Slovenije Eva Kotnik je za STA med ključnimi izzivi izpostavila prav stanovanjsko problematiko. Mladinski svet Slovenije zagovarja celosten pristop, ki bi poleg gradnje javnih najemnih stanovanj zajel tudi študentske domove, zasebni najemni trg, podeželje in dostop do prve nepremičnine. Zdajšnja vlada poudarja pomen, ki ga ima za mlade lastništvo nepremičnine. "Toda tako, kot smo si različni ljudje med seboj, smo si različni tudi mladi. Nekaterim se zdi v redu, če živijo v najemniškem stanovanju, nekateri pa bi raje imeli lastniško stanovanje. Pomembno je, da razmišljamo o tej raznolikosti in se nanjo odzivamo z ustreznimi rešitvami," je opomnila Kotnik. Prejšnja vlada se je lotila javnega najemnega sektorja, ki je bil zelo dolgo časa podhranjen. A to je bil "samo začetek v zgodbi celostnega naslavljanja stanovanjske problematike". "V času prejšnje vlade smo ves čas opozarjali, da pozabljajo na podeželje, da se ne ukvarjajo z zemljiško politiko in z zakonodajo o urejanju prostora, ki bi mladim denimo olajšala dostop do prvega stanovanja na podeželju," je spomnila. Aktualna vlada medtem po njenem opažanju daje večjo prednost lastniškemu stanovanju ali hiši. A si v mladinskem svetu želijo, da se ne pozabi popolnoma na javni najemni sektor, ki je za določeno ciljno skupino zelo pomemben. "V Sloveniji imamo težavo, ker za take rešitve ni zakonske podlage. Primer je denimo podeželje z enostanovanjskimi hišami, ki so za število oseb v njih prevelike. A če bi hoteli te hiše spremeniti v večstanovanjske, se zaradi neustrezne zakonodaje pojavijo številne težave," je izpostavila. Po vzoru nekaterih tujih držav tako pri davčni politiki predlagajo, da bi bil davek na promet z nepremičninami za mlade, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, manjši. Prav tako bi imeli lahko stanodajalci, ki stanovanje oddajajo mladim, davčno olajšavo. "Vendar se davčne politike v povezavi s stanovanjskim področjem že nekaj časa noben ni pretirano dotikal," je spomnila. Stopnja brezposelnosti nižja od povprečja EU-ja Med prebivalci v starosti od 15 do 29 let jih po podatkih Sursa 7,6 odstotka ni bilo vključenih biti v izobraževanje ali usposabljanje niti niso bili delovno aktivni. Po tem kazalniku se je Slovenija uvrstila med tri najuspešnejše države EU. Še manjša deleža sta dosegli le Nizozemska in Švedska. Največji delež po tem kazalniku pa je imela Romunija. Povprečje EU-ja je bilo 11 odstotkov. Med starimi od 15 do 29 let je bila stopnja delovne aktivnosti lani 47,1-odstotna, kar je nekoliko manj od povprečja EU-ja. Najvišjo stopnjo delovne aktivnosti so imeli na Nizozemskem, najnižjo pa v Italiji. Stopnja brezposelnosti med mladimi je bila 8,7-odstotna, kar je manj od povprečja EU-ja, ki je znašalo 11,7 odstotka. Najnižjo stopnjo brezposelnosti mladih so imeli na Malti, najvišjo pa v Španiji. Stopnja tveganja revščine v Sloveniji je bila lani med starimi od 18 do 24 let 8,2 odstotka. Med vsemi prebivalci je znašala 14,3 odstotka, povprečje EU-ja za vse prebivalce pa je bilo 16,3 odstotka. Slovenija je imela med članicami EU-ja med mladimi najnižjo stopnjo tveganja revščine. Sledila ji je Malta. Najvišji stopnji tveganja revščine med mladimi sta imeli Finska in Danska.

  language

  slv

  published at

  2026-08-12T04:14:45

  source

  RTV Slovenija

  title

  Kako mladi gledajo na prihodnost? Vse več jih dvomi, da si bodo lahko privoščili lasten dom.

  url

  https://www.rtvslo.si/slovenija/kako-mladi-gledajo-na-prihodnost-vse-vec-jih-dvomi-da-si-bodo-lahko-privoscili-lasten-dom/790486

• article order

  4

  body

  V Sloveniji več kot polovica mladih ne verjame, da si bodo lahko privoščili lasten dom, je v okviru raziskave WIN Worldwide ugotovila Mediana. Na svojo prihodnost v državi jih gleda optimistično le nekaj več kot dve petini, pesimistično pa skoraj polovica. Zaradi boljših priložnosti pa bi se jih v drugo državo preselilo skoraj 70 odstotkov. Mladi v Sloveniji, organizirani v Mladinskem svetu Slovenije, ob svetovnem dnevu mladih pozivajo odločevalce, naj jih ob razpravah, povezanih z mlado generacijo, povabijo k sodelovanju in naj sprejemajo odločitve v dogovoru z njimi. Raziskovalce pri raziskavi WIN Worlwide je zanimalo tako mnenje mladih v starosti od 18 do 24 let kot mnenje celotnega prebivalstva. Raziskovanje je potekalo tudi na globalni in evropski ravni, prav tako pa še na Hrvaškem in v Srbiji. Inštitut Mediana je pridobil podatke za Slovenijo, so navedli na inštitutu. Pri mnenju o tem, ali ima njihova generacija več, manj ali enake priložnosti, kot so jih imeli njihovi starši, med mladimi in celotnim prebivalstvom na globalni ravni skoraj ni razlike. Tako 47 odstotkov mladih meni, da ima več priložnosti kot njihovi starši, med vsemi anketiranimi pa ta delež znaša 50 odstotkov. Po drugi strani 28 odstotkov mladih meni, da ima manj priložnosti od svojih staršev, med vsemi anketiranimi pa ta delež znaša 27 odstotkov. Medtem v Evropi le 39 odstotkov mladih vidi več priložnosti, medtem ko jih je 34 odstotkov nasprotnega mnenja. V Sloveniji kar 57 odstotkov mladih meni, da ima manj priložnosti od staršev. Ta delež pri vseh anketiranih znaša 35 odstotkov. Le 32 odstotkov mladih je po drugi strani mnenja, da ima več priložnosti, kot so jih imeli starši. Po drugi strani ta delež med vsemi anketiranimi znaša 47 odstotkov. Mladi v Sloveniji so glede na te podatke veliko bolj črnogledi tako od mladih po svetu kot v Evropi, pa tudi od mladih na Hrvaškem in v Srbiji. 27 odstotkov mladih verjame, da si bodo lahko privoščili lasten dom Pri vprašanju glede dostopnosti lastnega doma v prihodnosti so mladi na globalni ravni precej optimistični. Tako jih 56 odstotkov verjame, da si ga bodo lahko privoščili, 27 odstotkov pa, da ne. Med mladimi v Evropi pa jih je 41 odstotkov odgovorilo pritrdilno in 35 odstotkov negativno. To kaže na slabšo dostopnost stanovanj na evropski ravni v primerjavi s svetovno ravnijo, ugotavlja Mediana. V Sloveniji le še 27 odstotkov mladih verjame, da si bodo lahko privoščili lasten dom, kar 53 odstotkov pa verjame, da ne. Na Hrvaškem in v Srbiji sta deleža mladih, ki se nadejajo lastništva nepremičnine, še nižja. Manj kot polovica je optimističnih glede prihodnosti doma Pri vprašanju anketiranim, kako optimistično se počutijo glede prihodnosti v svoji državi, se v globalnem merilu optimistično počuti skoraj dve tretjini mladih in pesimistično tretjina. V Evropi pa se jih med mladimi polovica počuti optimistično in 45 odstotkov pesimistično. V Sloveniji se optimistično počuti le še nekaj nad 40 odstotkov mladih, medtem ko jih je 47 odstotkov pesimističnih. V Srbiji pa se samo sedem odstotkov mladih počuti optimistično, skoraj tri četrtine pa pesimistično. Zaradi boljših priložnosti bi se na globalni in evropski ravni ter v Sloveniji odločilo za selitev v drugo državo dve tretjini mladih, na Hrvaškem tri četrtine, v Srbiji pa kar 86 odstotkov. Raziskava je med novembrom 2025 in februarjem letos potekala v 44 državah sveta. Gre za raziskavo, ki jo v podobni obliki izvajajo že od leta 2019. Skupaj je v raziskavi sodelovalo 44.000 ljudi. V Sloveniji je raziskavo preko spletnega panela izvedel inštitut Mediana na reprezentativnem vzorcu 1018 polnoletnih prebivalcev Slovenije januarja letos. Nočejo biti le nemi opazovalci To po njihovih besedah velja za različna področja od stanovanjske problematike in gradnje študentskih domov do študentskega dela. Mladi ob zaključku šolanja ne iščejo katere koli službe, ampak smiselne priložnosti, ki jim zagotavljajo finančno varnost in osebni razvoj, so opomnili v zavodu Nefiks. Pri tem obžalujejo, da se mladi ob prvem stiku s trgom dela pogosto srečujejo z negotovimi, nepredvidljivimi in slabše plačanimi oblikami dela. V zavodu so prepričani, da prva služba ne sme biti prva izkušnja s prekarnostjo. "Zgodnji stik z nezaščitenimi oblikami dela namreč dolgoročno negativno vpliva na osamosvajanje mladih, reševanje stanovanjskega vprašanja in načrtovanje družine," so navedli. Mladih četrtino manj kot leta 1991 V Sloveniji je mladih čedalje manj. V starostni skupini od 15 do 29 let jih je bilo v začetku letošnjega leta po podatkih državnega statističnega urada približno 328.800, kar je za dobro četrtino manj kot leta 1991. Delež mladih med vsemi prebivalci je bil največji prav ob osamosvojitvi države, ko je znašal 22,5 odstotka. Medtem letos znaša dobrih sedem odstotnih točk manj. Največ srednješolcev je bilo v minulem šolskem letu v srednjih tehniških in drugih strokovnih šolah. Sledili so programi srednjega splošnega izobraževanja, njim pa programi nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja. Največ fantov je izbralo področje, ki zajema tehniko, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, največ deklet pa področje splošnih izobraževalnih programov. V terciarno izobraževanje je bila lani vključena skoraj polovica starih od 20 do 24 let, kar je Slovenijo uvrščalo tik pod vrh držav EU. Od staršev se odselijo malo pred 29. letom Mladi so se od staršev odselili, ko so bili povprečno stari malenkost manj kot 29 let. Mlade ženske so se v povprečju odselile, ko so bile stare 27 let in pol, mladi moški pa so bili pri odselitvi v povprečju dve leti in pol starejši. Svetovni dan letos poteka pod geslom Različne okoliščine, skupne težnje. Združeni narodi (ZN) želijo z njim poudariti, da imajo mladi kljub različnim okoliščinam iste želje, ki so dostojanstvo, priložnosti, sodelovanje, dostojno delo, kakovostno izobraževanje in trajnostna prihodnost. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres ugotavlja, da mladi že vodijo na področjih, kot sta organizacija in inovativnost. Vendar za nadaljnji napredek potrebujejo dostop do veščin, ki jim bodo omogočale prihodnost, pa naj gre za kritično razmišljanje in reševanje problemov ali za digitalno pismenost. Na globalni ravni bo pozornost po navedbah ZN danes namenjena mladim v najmanj razvitih državah, v državah brez dostopa do odprtega morja in majhnih otoških državah v razvoju, kjer se izzivi denimo zaradi revščine, podnebnih sprememb in omejenih gospodarskih možnosti pogosto prepletajo. Vendar so mladi tam odločeni, da se uprejo neugodnim razmeram, prevzamejo ključno vlogo in iščejo inovativne rešitve, da bi se tako njihove kot tudi druge skupnosti trajnostno razvijale. Generalna skupščina ZN je 12. avgust razglasila za mednarodni dan mladih leta 1999. Tako je želela dati priložnost mladim, da opozorijo na svoj položaj, vlogo in težave, ki jih imajo.

  language

  slv

  published at

  2026-08-12T06:10:32

  source

  24ur

  title

  Večina mladih ne verjame, da si bodo lahko privoščili lasten dom

  url

  https://www.24ur.com/novice/slovenija/vecina-mladih-ne-verjame-da-si-bodo-lahko-privoscili-lasten-dom.html

• article order

  7

  body

  Najnovejša mednarodna raziskava WIN Worldwide, ki jo je za Slovenijo izvedel inštitut Mediana, razkriva skrb zbujajočo sliko o prihodnosti mladih v državi. Kar okoli 70 odstotkov mladih med 18. in 24. letom bi se zaradi boljših priložnosti odločilo za selitev v tujino. To je podatek, ki bi moral vznemiriti ne le politike, temveč celotno družbo. Raziskava, izvedena med novembrom 2025 in februarjem 2026 v 44 državah, vključuje mnenja več kot 44.000 ljudi. V Sloveniji je Mediana anketirala reprezentativni vzorec 1018 polnoletnih prebivalcev. Rezultati kažejo, da so slovenski mladi med najbolj pesimističnimi v Evropi in svetu. Če se trend ne bo spremenil, se Slovenija sooča z realno nevarnostjo nadaljnje izgube mladih talentov - torej tistih, ki bi morali biti nosilci razvoja v prihodnjih desetletjih. Kar 57 odstotkov mladih meni, da ima manj priložnosti, kot so jih imeli njihovi starši. Med celotnim prebivalstvom je ta delež bistveno nižji - 35 odstotkov. Le 32 odstotkov mladih verjame, da imajo več priložnosti. Za primerjavo: na globalni ravni skoraj polovica mladih (47 odstotkov) vidi več priložnosti, v Evropi pa 39 odstotkov. Slovenski mladi so torej bistveno bolj črnogledi tudi od vrstnikov na Hrvaškem in v Srbiji. Nedosegljive sanje o lastnem stanovanju in pesimizem glede prihodnosti lastne države Posebej alarmanten je odnos do stanovanjskega vprašanja. Le 27 odstotkov mladih v Sloveniji verjame, da si bodo kdaj lahko privoščili lasten dom, kar 53 odstotkov pa je prepričanih, da ne. Na globalni ravni je optimizem bistveno višji (56 odstotkov), v Evropi pa 41 odstotkov. Na Hrvaškem in v Srbiji so deleži še nižji, kar kaže na širši regionalni problem dostopnosti stanovanj. Glede prihodnosti v Sloveniji se optimistično počuti le nekaj več kot 40 odstotkov mladih, pesimistično pa skoraj polovica (47 odstotkov). V Evropi je razmerje bolj uravnoteženo (polovica optimističnih), na globalni ravni pa skoraj dve tretjini mladih gleda na prihodnost v svoji državi optimistično. V Srbiji je situacija še bolj mračna - le 7 odstotkov mladih je optimističnih. Selitev kot rešitev Zaradi boljših priložnosti bi se v tujino preselilo skoraj 70 odstotkov slovenskih mladih. Podoben delež velja za globalno in evropsko raven, medtem ko bi na Hrvaškem odšlo tri četrtine, v Srbiji pa kar 86 odstotkov mladih.

  language

  slv

  published at

  2026-08-12T19:39:03

  source

  Nova24TV

  title

  Mladi bežijo iz Slovenije: skoraj 70 % jih vidi prihodnost v tujini

  url

  https://nova24tv.si/mladi-bezijo-iz-slovenije-skoraj-70-jih-vidi-prihodnost-v-tujini/

• article order

  7

  body

  Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Ob mednarodnem dnevu mladih, ki ga obeležujemo 12. avgusta, je Mediana pripravila vpogled v razmišljanja in pričakovanja mladih, starih od 18 do 24 let. Na podlagi rezultatov raziskave WIN Worldwide predstavljajo, kako mladi gledajo na svoje prihodnje priložnosti, dostopnost lastnega doma, prihodnost v svoji državi in morebitno selitev v tujino. Raziskava je med novembrom 2025 in februarjem 2026 potekala v 44 državah sveta. Skupaj je v raziskavi sodelovalo 44.000 ljudi. Svetovno povprečje je izračunano na podlagi populacije polnoletnih ljudi v državah, kjer je potekalo anketiranje. V Sloveniji je raziskavo preko spletnega panela izvedel Inštitut Mediana na reprezentativnem vzorcu 1018 polnoletnih prebivalcev Slovenije januarja 2026. Na svetovni ravni 47 odstotkov mladih, starih od 18 do 24 let, meni, da ima njihova generacija več priložnosti kot generacija njihovih staršev, 28 odstotka pa jih meni, da jih ima manj. V Evropi je slika manj optimistična in kaže, da 39 odstotkov mladih vidi več priložnosti, 34 odstotkov pa manj. V Sloveniji je razkorak še izrazitejši. Kar 57 odstotkov mladih meni, da ima njihova generacija manj priložnosti kot njihovi starši, medtem ko jih 32 odstotka meni, da jih ima več. Med vsemi anketiranimi prebivalci Slovenije je delež tistih, ki vidijo več priložnosti, 47 odstotkov, delež tistih, ki jih vidijo manj, in sicer 35 odstotkov. Slovenska mladina je tako pri tem vprašanju bolj pesimistična od mladih na svetovni in evropski ravni. Manj negativno sliko kot Slovenija kažeta tudi Hrvaška in Srbija. Še izrazitejša je razlika pri vprašanju dostopnosti lastnega doma. Globalno 56 odstotkov mladih verjame, da si bodo v prihodnosti lahko privoščili lastno stanovanje ali hišo, 27 odstotkov pa jih v to ne verjame. V Evropi je optimističnih 41 odstotkov mladih, 35 odstotkov pa jih meni, da si lastnega doma ne bodo mogli privoščiti. V Sloveniji le 27 odstotkov mladih verjame, da si bodo lahko privoščili lastno stanovanje ali hišo, kar 53 odstotkov pa jih meni, da ne. Med celotnim slovenskim vzorcem je delež tistih, ki že imajo lastno stanovanje ali hišo, 50-odstoten. Tudi na tem področju sta Hrvaška in Srbija med mladimi še manj optimistični od Slovenije. Globalno so mladi glede svoje prihodnosti v lastni državi nekoliko bolj optimistični od celotnega prebivalstva. Med mladimi je optimističnih 63 odstotkov, pesimističnih pa 33 odstotkov. V Evropi je optimističnih polovica mladih, 45 odstotkov pa jih je pesimističnih. V Sloveniji je razmerje obrnjeno: med mladimi je 43 odstotkov optimističnih glede svoje prihodnosti v državi, 47 odstotkov pa pesimističnih. To je 20 odstotnih točk manj optimizma kot med mladimi po svetu in 7 odstotnih točk manj kot med mladimi v Evropi. Kljub temu, da se velik del mladih sooča s pesimističnim pogledom na priložnosti in dostopnost lastnega doma, je pripravljenost na selitev v drugo državo v Sloveniji podobna svetovnemu in evropskemu povprečju. Zaradi boljših priložnosti bi se v drugo državo preselilo 68 odstotkov slovenskih mladih. Na svetovni ravni je takih 66 odstotkov, v Evropi pa 65 odstotkov. Med vsemi anketiranimi prebivalci Slovenije bi se zaradi boljših priložnosti preselilo 37 odstotkov, kar kaže na izrazito generacijsko razliko. Še večja pripravljenost na odhod je med mladimi na Hrvaškem, kjer bi se preselilo 75 odstotkov mladih, in v Srbiji, kjer bi jih odšlo 86 odstotkov.

  language

  slv

  published at

  2026-08-10T08:55:53

  source

  Večer

  title

  Mladi v Sloveniji: Več kot polovica ne verjame, da si bo lahko privoščila svoje stanovanje

  url

  https://vecer.com/prosti-cas/mladi-v-sloveniji-vec-kot-polovica-ne-verjame-da-si-bo-lahko-privoscila-svoje-stanovanje-10423452

• article order

  6

  body

  V Sloveniji več kot polovica mladih ne verjame, da si bodo lahko privoščili lasten dom, je v okviru raziskave WIN Worldwide ugotovila Mediana. Na svojo prihodnost v državi jih gleda optimistično le nekaj več kot dve petini, pesimistično pa skoraj polovica. Zaradi boljših priložnosti pa bi se jih v drugo državo preselilo skoraj 70 odstotkov. Pri mnenju o tem, ali ima njihova generacija več, manj ali enake priložnosti, kot so jih imeli njihovi starši, med mladimi in celotnim prebivalstvom na globalni ravni skoraj ni razlike. Tako 47 odstotkov mladih meni, da ima več priložnosti kot njihovi starši, med vsemi anketiranimi pa ta delež znaša 50 odstotkov.

  language

  slv

  published at

  2026-08-12T07:29:29

  source

  Tednik Demokracija

  title

  Alarmantno: Kar 70 odstotkov slovenskih mladih bi se preselilo v tujino!

  url

  https://demokracija.si/fokus/alarmantno-kar-70-odstotkov-slovenskih-mladih-bi-se-preselilo-v-tujino/

• article order

  3

  body

  V Sloveniji več kot polovica mladih ne verjame, da si bodo lahko privoščili lasten dom, je v okviru raziskave WIN Worldwide ugotovila Mediana. Na svojo prihodnost v državi jih gleda optimistično le nekaj več kot dve petini, pesimistično pa skoraj polovica. Zaradi boljših priložnosti pa bi se jih v drugo državo preselilo skoraj 70 odstotkov. Raziskovalce pri raziskavi WIN Worlwide je zanimalo tako mnenje mladih v starosti od 18 do 24 let kot mnenje celotnega prebivalstva. Raziskovanje je potekalo tudi na globalni in evropski ravni, prav tako pa še na Hrvaškem in v Srbiji. Inštitut Mediana je pridobil podatke za Slovenijo, so navedli na inštitutu. Pri mnenju o tem, ali ima njihova generacija več, manj ali enake priložnosti, kot so jih imeli njihovi starši, med mladimi in celotnim prebivalstvom na globalni ravni skoraj ni razlike. Tako 47 odstotkov mladih meni, da ima več priložnosti kot njihovi starši, med vsemi anketiranimi pa ta delež znaša 50 odstotkov. Po drugi strani 28 odstotkov mladih meni, da ima manj priložnosti od svojih staršev, med vsemi anketiranimi pa ta delež znaša 27 odstotkov. Medtem v Evropi le 39 odstotkov mladih vidi več priložnosti, medtem ko jih je 34 odstotkov nasprotnega mnenja. Na Hrvaškem in v Srbiji še manj optimistični V Sloveniji le še 27 odstotkov mladih verjame, da si bodo lahko privoščili lasten dom, kar 53 odstotkov pa verjame, da ne. Na Hrvaškem in v Srbiji sta deleža mladih, ki se nadejajo lastništva nepremičnine, še nižja. Pri vprašanju anketiranim, kako optimistično se počutijo glede prihodnosti v svoji državi, se v globalnem merilu optimistično počuti skoraj dve tretjini mladih in pesimistično tretjina. V Evropi pa se jih med mladimi polovica počuti optimistično in 45 odstotkov pesimistično. V Sloveniji se optimistično počuti le še nekaj nad 40 odstotkov mladih, medtem ko jih je 47 odstotkov pesimističnih. V Srbiji pa se samo sedem odstotkov mladih počuti optimistično, skoraj tri četrtine pa pesimistično. Zaradi boljših priložnosti bi se na globalni in evropski ravni ter v Sloveniji odločilo za selitev v drugo državo dve tretjini mladih, na Hrvaškem tri četrtine, v Srbiji pa kar 86 odstotkov. Raziskava je med novembrom 2025 in februarjem letos potekala v 44 državah sveta. Gre za raziskavo, ki jo v podobni obliki izvajajo že od leta 2019. Skupaj je v raziskavi sodelovalo 44.000 ljudi. V Sloveniji je raziskavo preko spletnega panela izvedel inštitut Mediana na reprezentativnem vzorcu 1018 polnoletnih prebivalcev Slovenije januarja letos.

  language

  slv

  published at

  2026-08-12T05:34:11

  source

  Slovenske Novice

  title

  Sloveniji se ne piše dobro: mladi obupujejo nad lastnim domom, toliko bi se jih preselilo v tujino

  url

  https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/sloveniji-se-ne-pise-dobro-mladi-obupujejo-nad-lastnim-domom-toliko-bi-se-jih-preselilo-v-tujino

• article order

  2

  body

  V Sloveniji več kot polovica mladih ne verjame, da si bodo lahko privoščili lasten dom, je v okviru raziskave WIN Worldwide ugotovila Mediana. Raziskovalce pri raziskavi WIN Worlwide je zanimalo tako mnenje mladih v starosti od 18 do 24 let kot mnenje celotnega prebivalstva. Raziskovanje je potekalo tudi na globalni in evropski ravni, prav tako pa še na Hrvaškem in v Srbiji. Inštitut Mediana je pridobil podatke za Slovenijo, so navedli na inštitutu. Pri mnenju o tem, ali ima njihova generacija več, manj ali enake priložnosti, kot so jih imeli njihovi starši, med mladimi in celotnim prebivalstvom na globalni ravni skoraj ni razlike. Tako 47 odstotkov mladih meni, da ima več priložnosti kot njihovi starši, med vsemi anketiranimi pa ta delež znaša 50 odstotkov. Po drugi strani 28 odstotkov mladih meni, da ima manj priložnosti od svojih staršev, med vsemi anketiranimi pa ta delež znaša 27 odstotkov. Medtem v Evropi le 39 odstotkov mladih vidi več priložnosti, medtem ko jih je 34 odstotkov nasprotnega mnenja. Mladi v Sloveniji bolj črnogledi V Sloveniji kar 57 odstotkov mladih meni, da ima manj priložnosti od staršev. Ta delež pri vseh anketiranih znaša 35 odstotkov. Le 32 odstotkov mladih je po drugi strani mnenja, da ima več priložnosti, kot so jih imeli starši. Po drugi strani ta delež med vsemi anketiranimi znaša 47 odstotkov. Mladi v Sloveniji so glede na te podatke veliko bolj črnogledi tako od mladih po svetu kot v Evropi, pa tudi od mladih na Hrvaškem in v Srbiji. Pri vprašanju glede dostopnosti lastnega doma v prihodnosti so mladi na globalni ravni precej optimistični. Tako jih 56 odstotkov verjame, da si ga bodo lahko privoščili, 27 odstotkov pa, da ne. Med mladimi v Evropi pa jih je 41 odstotkov odgovorilo pritrdilno in 35 odstotkov negativno. To kaže na slabšo dostopnost stanovanj na evropski ravni v primerjavi s svetovno ravnijo, ugotavlja Mediana. V Sloveniji le še 27 odstotkov mladih verjame, da si bodo lahko privoščili lasten dom, kar 53 odstotkov pa verjame, da ne. Na Hrvaškem in v Srbiji sta deleža mladih, ki se nadejajo lastništva nepremičnine, še nižja. Več pesmističnih kot optimističnih Pri vprašanju anketiranim, kako optimistično se počutijo glede prihodnosti v svoji državi, se v globalnem merilu optimistično počuti skoraj dve tretjini mladih in pesimistično tretjina. V Evropi pa se jih med mladimi polovica počuti optimistično in 45 odstotkov pesimistično. V Sloveniji se optimistično počuti le še nekaj nad 40 odstotkov mladih, medtem ko jih je 47 odstotkov pesimističnih. V Srbiji pa se samo sedem odstotkov mladih počuti optimistično, skoraj tri četrtine pa pesimistično. Zaradi boljših priložnosti bi se na globalni in evropski ravni ter v Sloveniji odločilo za selitev v drugo državo dve tretjini mladih, na Hrvaškem tri četrtine, v Srbiji pa kar 86 odstotkov. Raziskava je med novembrom 2025 in februarjem letos potekala v 44 državah sveta. Gre za raziskavo, ki jo v podobni obliki izvajajo že od leta 2019. Skupaj je v raziskavi sodelovalo 44.000 ljudi. V Sloveniji je raziskavo preko spletnega panela izvedel inštitut Mediana na reprezentativnem vzorcu 1018 polnoletnih prebivalcev Slovenije januarja letos.

  language

  slv

  published at

  2026-08-12T04:54:37

  source

  Žurnal24

  title

  Zaskrbljujoče: Več kot polovic mladih pesimistična

  url

  https://www.zurnal24.si/slovenija/zaskrbljujoce-vec-kot-polovic-mladih-pesimisticna-463486

• article order

  1

  body

  Za številne mlade v Sloveniji je predstava o lastnem domu vse bolj oddaljena, zaupanje v prihodnost države pa šibko. Več kot polovica jih meni, da si svojega stanovanja ali hiše ne bo mogla privoščiti, skoraj polovica jih na prihodnost gleda pesimistično, Zaradi boljših priložnosti pa bi se jih v drugo državo preselilo skoraj 70 odstotkov. To kaže raziskava WIN Worldwide, ki jo je za Slovenijo izvedla Mediana. Kar 57 odstotkov jih meni, da imajo manj priložnosti kot starši Raziskovalce pri raziskavi WIN Worlwide je po pisanju Slovenske tiskovne agencije (Sta) zanimalo tako mnenje mladih v starosti od 18 do 24 let kot mnenje celotnega prebivalstva. Raziskovanje je potekalo tudi na globalni in evropski ravni, prav tako pa še na Hrvaškem in v Srbiji. Inštitut Mediana je pridobil podatke za Slovenijo, so navedli na inštitutu. Pri mnenju o tem, ali ima njihova generacija več, manj ali enake priložnosti, kot so jih imeli njihovi starši, med mladimi in celotnim prebivalstvom na globalni ravni skoraj ni razlike. Tako 47 odstotkov mladih meni, da ima več priložnosti kot njihovi starši, med vsemi anketiranimi pa ta delež znaša 50 odstotkov. Po drugi strani 28 odstotkov mladih meni, da ima manj priložnosti od svojih staršev, med vsemi anketiranimi pa ta delež znaša 27 odstotkov, navaja Sta. Medtem v Evropi le 39 odstotkov mladih vidi več priložnosti, medtem ko jih je 34 odstotkov nasprotnega mnenja. V Sloveniji kar 57 odstotkov mladih meni, da ima manj priložnosti od staršev. Ta delež pri vseh anketiranih znaša 35 odstotkov. Le 32 odstotkov mladih je po drugi strani mnenja, da ima več priložnosti, kot so jih imeli starši. Po drugi strani ta delež med vsemi anketiranimi znaša 47 odstotkov. Mladi v Sloveniji so glede na te podatke veliko bolj črnogledi tako od mladih po svetu kot v Evropi, pa tudi od mladih na Hrvaškem in v Srbiji. Lasten dom? Večina mladih ne verjame, da si ga bo lahko privoščila Pri vprašanju glede dostopnosti lastnega doma v prihodnosti so mladi na globalni ravni precej optimistični. Tako jih 56 odstotkov verjame, da si ga bodo lahko privoščili, 27 odstotkov pa, da ne. Med mladimi v Evropi pa jih je 41 odstotkov odgovorilo pritrdilno in 35 odstotkov negativno. To kaže na slabšo dostopnost stanovanj na evropski ravni v primerjavi s svetovno ravnijo, ugotavlja Mediana. V Sloveniji le še 27 odstotkov mladih verjame, da si bodo lahko privoščili lasten dom, kar 53 odstotkov pa verjame, da ne. Na Hrvaškem in v Srbiji sta deleža mladih, ki se nadejajo lastništva nepremičnine, še nižja. V Sloveniji je optimistov manj kot polovica Pri vprašanju anketiranim, kako optimistično se počutijo glede prihodnosti v svoji državi, se v globalnem merilu optimistično počuti skoraj dve tretjini mladih in pesimistično tretjina. V Evropi pa se jih med mladimi polovica počuti optimistično in 45 odstotkov pesimistično, še piše Sta. V Sloveniji se optimistično počuti le še nekaj nad 40 odstotkov mladih, medtem ko jih je 47 odstotkov pesimističnih. V Srbiji pa se samo sedem odstotkov mladih počuti optimistično, skoraj tri četrtine pa pesimistično. Skoraj 70 odstotkov mladih bi odšlo v tujino Zaradi boljših priložnosti bi se na globalni in evropski ravni ter v Sloveniji odločilo za selitev v drugo državo dve tretjini mladih, na Hrvaškem tri četrtine, v Srbiji pa kar 86 odstotkov. Raziskava je med novembrom 2025 in februarjem letos potekala v 44 državah sveta. Gre za raziskavo, ki jo v podobni obliki izvajajo že od leta 2019. Skupaj je v raziskavi sodelovalo 44.000 ljudi. V Sloveniji je raziskavo preko spletnega panela izvedel inštitut Mediana na reprezentativnem vzorcu 1018 polnoletnih prebivalcev Slovenije januarja letos.

  language

  slv

  published at

  2026-08-12T06:12:06

  source

  Svet24

  title

  To mladi mislijo o Sloveniji: Skoraj 70 odstotkov bi jih odšlo v tujino

  url

  https://svet24.si/novice/slovenija/stanovanje-mladi-dom-slovenija-zadovoljstvo-1918730

• article order

  11

  body

  Kar 57 odstotkov slovenskih mladih je prepričanih, da bodo imeli v svojem življenju manj priložnosti, kot so jih imeli njihovi starši, kar je dvakrat več od svetovnega povprečja in bistveno več od evropskega. Skoraj enak delež slovenskih mladih (53 %) je tudi prepričan, da si ne bodo mogli privoščiti svojega stanovanja. Več kot polovica slovenskih mladih na prihodnost Slovenije tudi ne gleda pozitivno in se je pripravljena za boljšo priložnost preseliti v drugo državo. Ni pa ves svet enako pesimističen. Po raziskavi WINworldwide, objavljeni ob mednarodnem dnevu mladih, polovica prebivalcev sveta meni, da bo imela več priložnosti v življenju, kot njihovi starši. Slaba petina (19 %) ocenjuje, da bo priložnosti enako, medtem ko dobra četrtina (27 %) meni, da bo imela manj priložnosti od svojih staršev. Ženske so za odtenek bolj optimistične od moških, najbolj pesimistična pa je starostna skupina od 25-34 let. Med starejšimi od 65 let jih skoraj dve tretjini ocenjuje, da bodo (oz. so) imeli več priložnosti od njihovih staršev. Med vsemi mladimi (18-24 let) po svetu je v boljšo prihodnost od svojih staršev prepričanih 47 odstotkov mladih, v slabšo pa 28 odstotkov. A lokalno so med mladimi bistvene razlike. Slovenski mladi bistveno manj optimistični od svojih staršev Celotna slovenska populacija od svetovnega povprečja bistveno ne odstopa. 47 % je prepričanih v boljše priložnosti, 35 % pa v slabše. Slika pa se bistveno spremeni, če pogledamo zgolj podatke o mladih Slovencih. Med mladimi je v boljšo prihodnost od svojih staršev prepričanih le še 32 %, kar je bistveno manj od svetovnega povprečja pri 47 %, pa tudi bistveno manj od celotne slovenske populacije. 57 % jih je prepričanih, da bodo živeli slabše oz. imeli manj priložnosti kot njihovi starši. Delež tistih, ki so prepričani v enake priložnosti je eden najmanjših na svetu, 10 %. Najbolj optimistični so sicer v Vietnamu, kjer v boljšo prihodnost verjame 91 % mladih. Sledijo Gruzija (87 %), Tajska (76 %), Latvija (71 %), Peru (68 % in Kolumbija (68 %). Med najmanj optimističnimi so mladi Španci, kjer jih v boljšo prihodnost verjame le 12 %, sledijo Južna Koreja (14 %), Italija (17 %) in Nizozemska (18 %). Manj optimistični glede priložnosti v življenju od slovenskih so med drugim avstrijski (25 %) in francoski (21 %) mladi, bolj optimistični pa so mladi Srbi (40 %), Hrvati (48 %) in Poljaki (52 %) Stanovanje starši imajo, za večino mladih Slovencev pa bo nedosegljivo Slovenija je v vrhu med lastniki stanovanj znotraj celotne populacije. 50 % vprašanih pravi, da ima svoje stanovanje ali hišo. Večji delež imajo le še Hrvatje (58 %), Latvijci (53 %), Italijani (52 %) in Norvežani (51 %). A med mladimi so ti deleži zanemarljivi, prepričanje, da bodo nekoč postali del tega "elitnega" kluba pa je prav v teh državah med najmanjšimi. Med mladimi Hrvati jih je 18 % prepričanih, da si bodo lahko privoščili lastno nepremičnino. Avstrijci in Slovenci imamo takih 27 % mladih, Italijani 35 %. Da si bodo lahko privoščili svoje stanovanje, je medtem prepričanih 96 % mladih s Slonokoščene obale, podobno visoki odstotki pa so tudi na Filipinih (88%), v Peruju (85 %), na Tajskem (84 %) in v Gruziji (82 %). V Sloveniji imamo tako vse večji prepad med generacijo lastnikov nepremičnin in generacijo, ki dvomi, da bo to kadarkoli postala. Afričani in Latinoameričani verjamejo v boljšo prihodnost, Evropejci pesimistični Kar 93 % celotne populacije Afrike, zajete v raziskavi, je prepričane v boljšo prihodnost v svoji državi, med Američani obeh celin je takšnih 63 % medtem ko je delež Evropejcev, ki gledajo na prihodnost optimistično (46 %) manjši od deleža tistih, ki gledajo na prihodnost pesimistično (49 %). A paradoksalno, prav ti optimistični Afričani bi se v največjem deležu za voljo boljših priložnosti bili pripravljeni preseliti, v pesimistično Evropo. A želja po selitvi ni nujno povezana z optimizmom ali pesimizmom glede prihodnosti. Izseliti so se pripravljeni tako optimistični mladi Slonokoščenci (78 %) kot pesimistični mladi Španci (77 %). Medtem, ko v splošni populaciji med Slovenci velike želje po mobilnosti ni. Legalno bi o selitvi razmišljalo 28 % celotne populacije Slovencev, kar je manj od svetovnega povprečja pri 36 %, pa so celo rahlo bolj od povprečja na selitev pripravljeni mladi. Legalno bi se jih za boljšo priložnost bilo pripravljenih preseliti v drugo državo 52 %, pri čemer je svetovno povprečje pri 51 % med mladimi. Najmanj mobilni so mladi Japonci, kjer jih o legalni selitvi razmišlja le 5 %, sledijo Hong Kong (22 %), Kitajska (24 %) in Danska (27 %). Slovenija med redkimi državami, kjer so mladi manj optimistični od starejših Razkorak med mladimi in starejšimi Slovenci se kaže tudi v pogledu v prihodnost. Optimistično na prihodnost gleda 51 % vseh Slovencev (kar je še vedno manj od svetovnega povprečja pri 58 %), a le 43 % mladih Slovencev, kar Slovenijo uvršča precej na rep lestvice. Svetovno gledano so mladi sicer bolj optimistični od povprečja celotne populacije. 63 % jih gleda na prihodnost pozitivno, medtem ko je ta delež med mladimi v Sloveniji celo nižji od celotne populacije, in sicer znaša 43 %. Mladi so bolj pesimistični od starejših tudi v Srbiji, na Poljskem, v Južni Koreji. Sicer pa so običajno bolj optimistični od starejših sodržavljanov.

  language

  slv

  published at

  2026-08-13T10:14:57

  source

  Zanima.me

  title

  Paradoks slovenskih mladih: živijo v eni najbolj urejenih držav na svetu, a so med najbolj črnogledimi glede prihodnosti

  url

  https://www.zanima.me/paradoks-slovenskih-mladih-zivijo-v-eni-najbolj-urejenih-drzav-na-svetu-a-so-med-najbolj-crnogledimi-glede-prihodnosti/

source scope

analyzed source count

10

omitted articles

omitted source count

0

total source count

10